Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.2</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>224010</id>
      <parentid>223967</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>224010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813600" sha1="hy24dm8aef6xrjk1in3pmeh1xujq4m8" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib])
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib])
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>hy24dm8aef6xrjk1in3pmeh1xujq4m8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224011</id>
      <parentid>224010</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:03:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>224011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813698" sha1="pkfcuxifgiyfi20xj8jcxis31uhrdxq" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>pkfcuxifgiyfi20xj8jcxis31uhrdxq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224020</id>
      <parentid>224011</parentid>
      <timestamp>2026-05-14T09:34:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>224020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813899" sha1="cls825c03zk0glb98t7c2g6ka4p85uk" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Tone Svetina]]: [[Stena]]. ''Primorski dnevnik''  27. 1. 1974 do [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3PHSP28 dLib] do 17. 7. 1974. Roman je posvečen alpinistoma Jožu Čopu in Klementu Jugu.
* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>cls825c03zk0glb98t7c2g6ka4p85uk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224021</id>
      <parentid>224020</parentid>
      <timestamp>2026-05-14T09:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2026 */</comment>
      <origin>224021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="813899" sha1="h7kixymqqefme5qdbs7q1frbipe8r69" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Slovenska leposlovna klasika
|-
|-
| '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika
|-
| '''Vodja''' || Neža Kočnik
|-
| '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu
|-
| '''Koordinatorka študentskega dela''' ||  Nika Pinter
|-
| '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]]
|-
| '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
|}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===


==Besedila za urejanje v letu 2026==

* [[Tone Svetina]]: [[Stena]]. ''Primorski dnevnik''  od 27. 1. 1974 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3PHSP28 dLib] do 17. 7. 1974. Roman je posvečen alpinistoma Jožu Čopu in Klementu Jugu.
* [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
* [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib]
* [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]]
* [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) 
* [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf]
* [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]
* [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf]
* [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]],  Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx]
*[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici]
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] 
*[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici]
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] 
*[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici]
*''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] 
*''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici]
*[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici]
*[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib]
*[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] 
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] 
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] 
*[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92].
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. 
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27).  [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]  (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu)
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] 
*[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]
*[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98].
*[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ  215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ  216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O  218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ  219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293].
*[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298].
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru'']
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} 
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12)
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]]
*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib]
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]


[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]]

==Besedila za urejanje v letu 2025==

*[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič 
*[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930,  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9  1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}}
*Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]].  ''Clevelandska Amerika'' 1908,  {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}},  {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}},  {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}},  {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}},  {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}},  {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}},  {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} 
* J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} 
* [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} 
* [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} 
* [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} 
* [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
* [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} 
* [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. 
*[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12]
*[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] 
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11]
*[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]
*[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] 
*[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]]

==Besedila za urejanje v letu 2024== 
'''ZAKLJUČENO'''

[https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024]

*[[Josip Vandot]]:
**[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Metka in njen greh]] 
**[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
**[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]

&lt;hr&gt;
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler
* [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1923&amp;page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-56&amp;pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik):  [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1919&amp;page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* &lt;s&gt;[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143.
* [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.&lt;/s&gt; [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh]
* [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
* [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]]
* [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
* [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]

==Besedila za urejanje v letu 2023==

Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]].

*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]

*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac
*[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] 
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-505-60&amp;pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler
* [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik	
* [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26)	Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96)	 Uredil: Nejc Rac
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] 
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac
* [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik
*[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik
*Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik
*Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] 
*Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]
*Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]]
*[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]]  
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. 
*[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212].
*[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30].
*[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] 
*[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]]
*[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] 
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71].
*[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer
*[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] 
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] 
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] 
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]  Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]

===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko===

Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš &lt;nowiki&gt;{{opravljeno}}&lt;/nowiki&gt; za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET)

:Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET)
:Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET)
:Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET)
:Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET)


*[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1919&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]]
* [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | &lt;font color=green&gt;7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] &lt;/font&gt;

:Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET)
* [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
* [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 306]; 1931 (1&amp;ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur &lt;/font&gt;
* [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 214]. {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur &lt;/font&gt;
* Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur&lt;/font&gt;
* [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur&lt;/font&gt;
* Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&amp;pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&amp;pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&amp;pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&amp;pageSize=25 290],  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&amp;pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&amp;pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&amp;pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&amp;pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&amp;pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&amp;pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&amp;pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&amp;pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}}
*A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 240],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&amp;page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur &lt;/font&gt;
*[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec
*[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt;45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur&lt;/font&gt;
*[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=65 32]. Ureja: Daša Horvat
*[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur &lt;/font&gt;
*[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač
*[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}}
*[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | &lt;font color=&quot;green&quot;&gt; 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur &lt;/font&gt;
*[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=111 289]. Ureja: Lara Repe
*[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | &lt;font color= &quot;green&quot;&gt;4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur&lt;/font&gt;

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==
*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]

*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Besedila na zalogo==

*[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html]

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]
*Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu].

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>h7kixymqqefme5qdbs7q1frbipe8r69</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Magistrale</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30489</id>
    <revision>
      <id>224007</id>
      <parentid>181290</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28959-44</username>
        <id>10579</id>
      </contributor>
      <origin>224007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1287" sha1="7i7pikvi1be5ve8cxthdwvk4o2ujkzp" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| prejšnji= In gnale bodo nov cvet bolj veselo{{!}}In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
| naslednji= Ni znal molitve žlahtnič trde glave (Prešernove poezije){{!}}Ni znal molitve žlahtnič trde glave.
| naslov= Magistrale.
| normaliziran naslov= Magistrale
| poglavje= [[Prešernove poezije|Prešérnove poezije]] (1902), uredil [[Anton Aškerc|A. Aškerc]].
| avtor= France Prešeren{{!}}Dr. Prešérin.
| opombe= 
| izdano= {{mp|delo|Prešérnove poezije}}, {{mp|leto|1902}}
| vir= [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Spletišče Štefana Rutarja]
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 4
}}

&lt;poem&gt;
'''&lt;big&gt;P&lt;/big&gt;'''oet tvoj nov Slovencem venec vije,
ran mojih bo spomin in tvôje hvale;
iz srca svoje so kali pognale
mokrócvetoče rož’ce poezije.

Iz krajev niso, ki v njih sonce sije;
cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
obdajale so vtrjene jih skale
viharjev jeznih mrzle domačije.

Izdíhljaji, solzé so jih redile,
jim moč so dale rasti neveselo,
ur temnih so zatirale jih sile.

Lej, torej je bledó njih cvetje velo;
jim iz oči ti pôšlji žarke mile,
in gnale bodo nov cvet bolj veselo.
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:France Prešeren]]
[[Kategorija:Pesniške zbirke]]
[[Kategorija:Prešernove poezije]]</text>
      <sha1>7i7pikvi1be5ve8cxthdwvk4o2ujkzp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224019</id>
      <parentid>224007</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T19:25:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28959-44|~2026-28959-44]] ([[User talk:~2026-28959-44|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]]</comment>
      <origin>144528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1288" sha1="2j4a07f5r3q5llcllpe705d6sz8ru5a" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| prejšnji= In gnale bodo nov cvet bolj veselo{{!}}In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
| naslednji= Ni znal molitve žlahtnič trde glave (Prešernove poezije){{!}}Ni znal molitve žlahtnič trde glave.
| naslov= Magistrale.
| normaliziran naslov= Magistrale
| poglavje= [[Prešernove poezije|Prešérnove poezije]] (1902), uredil [[Anton Aškerc|A. Aškerc]].
| avtor= France Prešeren{{!}}Dr. Prešérin.
| opombe= 
| izdano= {{mp|delo|Prešérnove poezije}}, {{mp|leto|1902}}
| vir= [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Spletišče Štefana Rutarja]
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 4
}}

&lt;poem&gt;
'''&lt;big&gt;P&lt;/big&gt;'''oet tvoj nov Slovencem venec vije,
ran mojih bo spomin in tvôje hvale;
iz srca svoje so kali pognale
mokrócvetoče rož’ce poezije.

Iz krajev niso, ki v njih solnce sije;
cel čas so blagih sapic pogreš’vale,
obdajale so vtrjene jih skale
viharjev jeznih mrzle domačije.

Izdíhljaji, solzé so jih redile,
jim moč so dale rasti neveselo,
ur temnih so zatirale jih sile.

Lej, torej je bledó njih cvetje velo;
jim iz oči ti pôšlji žarke mile,
in gnale bodo nov cvet bolj veselo.
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija:France Prešeren]]
[[Kategorija:Pesniške zbirke]]
[[Kategorija:Prešernove poezije]]</text>
      <sha1>2j4a07f5r3q5llcllpe705d6sz8ru5a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jamnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41655</id>
    <revision>
      <id>224004</id>
      <parentid>224002</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:39:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* TRETJE POGLAVJE */</comment>
      <origin>224004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="567866" sha1="e3jygx9db85b7sdblt48m577f90cw5k" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Jamnica
| normaliziran naslov = roman soseske
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;
Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar &lt;/blockquote&gt;

== PRVI DEL ==

== PRVO POGLAVJE ==

V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: 

»Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.«

Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas.

Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla.

Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev.

Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.

Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici.

Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.

Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.

Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je
vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.

Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:

»O ti prekleta baba ti...!«

Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo.

Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.

V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog...

Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.

»Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe.

To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.

»Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. 

Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.

»Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom.

»Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil.

Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi
v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬
nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: 

»Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...«

Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih:

»Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?«
»Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha.
»Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
»Zakaj pa?«
»Na preužitek misli iti...«

Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal:

»Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...«

Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila:

»Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je
vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...«

Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala
sama pri sebi:

»Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« 

Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta:

»A — poglejte ga no...!«

Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče
ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v
kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale.

Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko.

»Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči.

Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati.

Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev.

Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin.

Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha.

Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin.

Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj.

Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev.

En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil:
»Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!«

Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih.

Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek:
»Babica, mene pa zebe ...«

Odgovoril mu je raskavi glas starke:
»Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.«

Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte:
»… daj nam danes naš vsakdanji kruh …«

Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih.

Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal.

Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša.

Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi:
»Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...«

Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil.

Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih.

Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš.

Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi.

Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah.

Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina.

Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu.

Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo.

Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali.

Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl.

Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene.

Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ...

Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ...

Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst.

Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ...

Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh.

Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...«

Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem.

Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev:
»Češčena si, Marija ...«

Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen.

Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ...

Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno.

Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev.

Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram.

Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi.

Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal:
»Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«*

Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi:
»Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...«

»Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst.

»Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču.

Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč:
»Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.«

Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron.

Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila:
»Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.«

Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala:
»Le moli, Ajta, za naše grehe.«

Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže.

»Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal:
»No, menda boš ja vzel božji dar.«

Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu.

»Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk.

Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal:
»Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?«

Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta.

Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu.

»Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala.
»Bom,« je vdano odvrnil Miha.

Kardevka se je obotavljaje bližala vozu.
»Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile.

»Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar.

»Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi.

Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo.

»Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron.

Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla:
»Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...«

»Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...«

Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama:
»Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.«

Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni:
»Bog vam povrni, oče in mati ...!«

Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla:
»Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.«

Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
»Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!«

Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne.

Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
»Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!«

Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.

»Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.

»A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe.

Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!

Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza.

Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili.

Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf:
»Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...«

In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma.

Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem.

Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico.

Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge.

Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje.

Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ...

Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij.

Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost.

Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.

Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik.

Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri.

Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.

Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih.

Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare.

To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih.

Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima.

Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila:
»Jej, so koj dolge noči ...«

Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana.

Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče.

Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo.

»Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom.
»Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci.

»Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč:
»Ho—ho—o—j!«

Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil.

»Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk.
»Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov.

»Pa spet poprimimo.«

Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave.

Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje.

Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...«

Naposled je zavpil Mudaf:
»Žavre!«

Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih.

»Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč.
»Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor.

Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi.

Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku.

Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale.

Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih.

Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha:
»Ali je vrh še zmeraj na tleh?«
»Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha.

»Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti.

Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku.

Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha:
»Je že prost!«

Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune.

Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale.

»Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh.

Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil:

»Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!«

Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev.

Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati.

Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor.

Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami:
»Ali že voha?«
Toda odgovor se je še vedno glasil:
»Še ne ...!«

Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila:
»Že voha, že voha ...«

Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje.

Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku.

Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost.

Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes.

»Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro.

Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči.

Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas.

»Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav.

Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo.
Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki.
Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen.
Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo.

Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil:
»To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!«

Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov.

Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo.

Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom.

Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči.

Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ...
V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen.
Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal:

»Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.«

S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla:

»Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!«

»Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna.

Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala.

»Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije.

»Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?«

»Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.«

»Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.«

S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov.

»Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač.

Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila.

»Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac.

Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih.

»Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?«

»Saj vas ne bomo požrli...!«

»Pomagali vam bomo, da boste prej končale...«

V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza:

»Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...«

Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas:

»Tu ni krčma, tu je božji kraj ...«

Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. &gt;

»Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza.

Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev:

»Saj se za Pepo ni treba bati...«

Pepa je bila Mudafova dekla.

Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se
smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače
razbili vrata. 

»Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka.

»Nič, samo odprite nam . . .«

Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje.

»Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka:

»Lonca, odpri mu no, če že hoče...«

»Nočem...« se je drhteče branila Lonca.

Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas:

»Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...«

Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so
fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti.

»Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi.

»Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta.

Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz
papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha.

»Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: 

»Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« 

Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi.

»Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi.

»Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač.

Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu.
To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti.

»Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle.

»Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...«

Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala:

»Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!«

Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami:

»Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita.

»Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama
ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo.

»Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?«

»Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla:

»Saj ne bom imela grunta jaz ...«

Tonač se je skoraj hripavo zasmejal:

»Kdo te pa vpraša po tem?«

Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal:

»Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...«

Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet
ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s
slabotnim glasom:

»Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...«
»Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant.
»jutri bi še rada nosila Marijo...«
»Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...«

Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi...
Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice...

== TRETJE POGLAVJE ==

Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. .

Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev.

Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov
in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje.

Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo.

Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina
si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri  Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki.

Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ...

Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice.

V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali.

Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači.

Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili.

Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi.

Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ...

Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih.

Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe.

Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ...

Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ...

Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo.

Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ...

Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki.

Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko.

Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.

»Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.

Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
»Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...«

In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale.

»Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati.

»Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.

Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ...

Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ...

Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži.

Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami:
»Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...«

Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
»Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.«

Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
»Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...«

To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
»Res je, danes pa je bilo za božjo čast.«

Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca.

Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje.

Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza:

»Dvajset kron, k prvemu ...!«

Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.

Iz množice se je oglasilo:
»Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...«

Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.

»Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat.
»Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač.
»Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč.

Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti.

Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal:
»Štiri sto, k tretjemu ...«

»Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala.

»Dvajset zraven!«
To je bil Lukač.

»Petdeset!« je zavpil Apat.
»Petsto!« mu je odgovoril Lukač.

Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
»Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!«

»Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.

Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
»Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!«

Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
»Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...«

Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ...

Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni.

Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples.

Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.

V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani.

Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal.

Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi.

Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri.

Drug drugemu so klicali ljudje:
»Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu!
Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?«

Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami.

»Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil.

Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč:

»Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...«
Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.«

Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ...

Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti.

Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop.

Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti:
»Moja žena ni nobena kurba ...!«

Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe.

»Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah.

Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost.

Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne.

Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom.

Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot.

Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ...

Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil.

Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal.

Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage.

Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil.

Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate.

Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril.

Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka.

Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli!

»Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu.

»Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene.

Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho:
»Na, pij, Ahac ...!«

Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani.

Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas:
»No, ali ne boš pil ...?«

Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek:
»Na tvoje zdravje, Perman ...«

Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem.

»Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava.

Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel:

»Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...«

»O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil.

»No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...«
Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas.

»O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom.

»Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...«

Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad.

Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril:

»A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?«

»Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...«

Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil.

Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal:

»Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...«

Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje:

»Zakaj ...?«

»Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...«

Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse.

Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje:
»Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...«

Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost.

Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti.

Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil.

Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati:

»Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan.

To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ...

Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...«

Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo.

Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel:

»Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ...

Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...«

»Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo.

»Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?«

Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ...

Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile.

Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil.

Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ...

Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ...

Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom:
»Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...«

Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo.

Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim:

»Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...«

Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke.

Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili.

Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical:

»Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...«

»Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven.

»Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil.

»A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke.

Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil:

»Jamniško polko!«

Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec.

Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša.

Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ...

Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče:
»Naprej, naprej ...!«

Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje.

Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi:
»Dalje, dalje ...!«

Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ...

Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ...

Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo.

Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti.

»Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...«

In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo.

»Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč.

Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo:

»Tri dni, pa olja ni ...«

Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil:

»Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?«

Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem.

Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše.

Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ...

Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih.

Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel.

Tehant se je kmalu razburil in ji očital:
»Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!«

Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo.

Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru:

»Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...«

Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč.

Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala.

Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi.

Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati.

»Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...«

Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil.

Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali.

Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim:
»Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!«

Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali:
»Pa vi pojdite, če si upate ...«

Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran.

»Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ...

Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava.

»Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno.

»Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!«

Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ...

Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu.

Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici.

Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel:
»Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!«

»Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla.

Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti:
»Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?«

Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim.

Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom.

»Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom.

»Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka.

Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati.

»Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec.

»Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo.

Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom.

»Marička, Marička ...« je prosjačil mož.

»Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...«

»Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ...

Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal.

Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas:
»Tri dni pa olja ni ...«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. 

S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki  je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. 

Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. 

O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi  Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. 

»Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. 

»Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. 
»Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta.
 Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele &quot;ato je prvi dejal Bajnant:

 »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.«

Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. 

»Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj  grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« 
Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: 

»... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...«

 »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. 

»Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...«

In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop.

 »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: 
»Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« 
»Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. 

Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. 

Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. 

Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. 

»Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. 
»Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. 

Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. 

»Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. 
»Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« 
»Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. 
»Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« 

Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja.

 In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. 
»Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.«

»Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. 
Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. 
»Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« 

 »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. 
Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: 

»Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...«
 »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. 

»Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. 
Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. 

»Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle.

 »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej.

 »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo.

 Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji.
 »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. 

»Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. 
Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. 

»Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. 

Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to  živo. 
Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. 
Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: 

»Ali ste oženjeni?« 
»Še ne!« mu je odvrnil Ahac.

 »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. 

»Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. 

Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. 

»Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,«  mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. 
»Zakaj?&lt; je ves začuden vprašal Ahac. 

Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. 
Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: 

»Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« 

To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: 

»To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« 

Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. 

Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. 

Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne.

Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. 

In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. 

Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal.

Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil.

V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... 

Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. 

Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. 

Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. 

»Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob.

»Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?«
»Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. 

Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. 

»Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. 
»Da naj storim, kakor se mi zdi.« 
»In kako se ti zdi. . .?« 
»Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« 

Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. 

Tu ni bilo več mnogo svetovati. 

Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. 

Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala:

 »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« 

Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. 

Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal:

»Sfretane so nezakonske matere.«
»Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« 

Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: 

»Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« 

Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. 

Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. 

Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: 

»Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« 
Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. 

»Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« 

Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala:

 »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« 
»Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac.

== PETO POGLAVJE ==

Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove.

Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ...

V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki.

Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti.

Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!«

Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!«

Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep.

»S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom.

»Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati.

»S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa.

Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali.

»Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje.

Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...«

Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.«

»V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?«

»Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...«

»Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči.

Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!«

Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?«

S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši?

»Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!«

»Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja.

Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.«

»Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...«

»Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom.

»Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza.

Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical:

»Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!«

S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:

»Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?«

»Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.

V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:

»Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...«

Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!«

Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.

»Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.

»Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom.

»Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...«

»Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize.

Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ...

Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.

»Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.

Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!«

In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.

Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.

Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!«

Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.

Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:

»Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?«

»Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.

»Petdeset tisoč kron ...?«

Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?«

»Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.

»Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:

»Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!«

Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:

»Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...«

Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize.

»Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.«

Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.«

To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo.

»Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...«

Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?«

Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.«

Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.

»Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?«

Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.

»Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.

Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?«

Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.

Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj.

Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ...

Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!«

Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja.

Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ...

Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?«

== ŠESTO POGLAVJE ==

V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen.

Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo...

Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...«

Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali...

Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela.

Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji.

Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom.

Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno.

Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž.

»Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz.

Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?«

Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?«

In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost.

Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...«

Mojcka je pomirjena zapustila župnišče.

Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo.

Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati.

V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...«

Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci.

Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate.

Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja.

Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje.

Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev.

Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje.

Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje.

Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti.

Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...«

Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino.

Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...«

Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!«

Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji.

Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast...

Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...«

»Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati.

Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!«

Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...«

Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej.

»Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup.
»Domov se poberi, če imaš kam iti...!«
»S kom si pa še ležala, avša...?«

Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...«

Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...«

Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj.

Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo.

Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.

Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.

Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...«

Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.

Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.

»Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni.
»Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
»In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.«

Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.

Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...«

Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa.

Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.

Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.

Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom...

Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.

== SEDMO POGLAVJE ==

Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.

Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.

Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.

Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali.

Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi.

Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal.

Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat.

Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...«

Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno.

Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu.

»Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen.
Perman je naročil pol litra mošta.
»Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.«

Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel:
»Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.«
»Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega.
»No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...«
»Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.«

Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal:
»Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...«
Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita.

Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril:
»Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...«
Permanu je ušel kratek nasmeh.
»Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...«
Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval:
»Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.«

»Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...«
Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele.
»To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?«
»Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno.

»Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo.
Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom:
»Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?«

Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje:
»Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?«
Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati:
»To bi šele videli. Mogoče bi pa...«

»Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...«
Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil.

In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli.

Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!«
Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega:
»Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.«
Lukač se je nasmehnil:
»Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...«
»Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.«

Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila.

Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci:
»Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!«

Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti.
»Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč.
»Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši.
»Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...«

Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil:
»Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...«

Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili.

Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila.

Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci.
Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil:
»Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!«

Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla:
»Perman bo pač šel...«

== OSMO POGLAVJE ==

Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov.

Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.

Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
»Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč:
»Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.«

Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
»Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu.
»Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.

Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.

Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
»Poglej, to so Jankove hlače...!«

Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.

Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas:
»Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?«
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.

Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen:
»Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...«

Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
»Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.

»Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.«

Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust:
»Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...«

Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz.

Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo:
»Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.«

S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila.
»Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...«
»Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje.
»Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil.

Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom:
»Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?«

Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil:
»Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel.

Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal:
»Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?«
Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka:
»Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?«

Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal:
»Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...«
Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet.

Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor.
Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico.

»Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege.
»Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo.
»Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...«
Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi.

Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel:
»O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.«
Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate.

Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre.

Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem:
»Koliko bo pa ta špas veljal...?«
Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu.

»Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri.

Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci:
»Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...«

Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro.

Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel:
»Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...«

Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati:
»Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...«

Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili.

Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve.
»Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik.
Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole.

Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji.
Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij.

Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto.

Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli.
In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže.

Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi.
»Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi.
»Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva.
Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere.

Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci.
Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti...

Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril:
»Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?«
Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti.

Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben.

Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.

Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
»Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak.
»Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf.
»Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak.

Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
»To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...«
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega.

Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
»Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...«

Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
»Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...«

Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.

Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
»Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

»Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...«

»Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs.

»Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...«

Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...«

Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.

Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...«

»Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev.

Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.

»He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.

Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...«

Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej.

»Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...«

»Pri meni tudi,« je menil Černjak.

Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...«

Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ...

Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.

»Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.

In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.

Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?«

Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:

»Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!«

»Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev.

Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov.

»Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo.

»Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem.

Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:

»Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...«

»Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog.

»Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.«

»Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.

»Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom.

»Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano.

»To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.

»Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?«

Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.

Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.«

Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.«

»Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.

Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:

»Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...«

Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih.

Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla.

Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom:

»Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?«

Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:

»Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!«

Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.

Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ...

Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.

»Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož.

== Drugi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase.

Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj.

Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov.

In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste.

Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini.

Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic.

Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini.

Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici.

Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino.

Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo.

Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev.

In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril.

Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev.

Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe.

Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede.

Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste.

Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh.

Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan.
»V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...«

Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti.

»Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...«

Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank.

»Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...«

Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh.

Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica.

Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste.
»Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...«

Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.

Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.

Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj:
»Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...«

Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.

Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.

Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
»Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...«
»Tudi kot nosilec liste ne ...?«
»Tudi kot nosilec liste ne ...!«

Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov.
»Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...«

Nekateri pa so odbijali s hudovanjem:
»Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?«

Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica:

Drugi pa so spet godrnjali:
»Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.«

Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.

Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:

»Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.«

Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.

In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.

Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov.

Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.

Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha.

Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu:

»Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.«

Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh.

Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč.

In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.

Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber.

Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.

»Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...«

Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.

»Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti.

Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.

Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ...

Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ...

Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ...

Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame...

Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . ..

Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.

Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila...

Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.

Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.

»Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!«

Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.

»Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena.

Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ...

Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene:

»Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...«

Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.

Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.

Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto:

»Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!«

In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.

Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:

»Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...«

Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:

»Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?«

Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.

Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.

»Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?«

Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . .

Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal:

»Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.«

Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril:

»Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...«

V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.

»Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.«

In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami.

»Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk.

»Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.

Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:

»Dva dni še počakajte, pa boste videli...«
»Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
»Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?«

Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.

Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.

Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo:

»Dva dni še počakajmo, pa boste videli...«
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
»Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?«
»Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek.
»Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...«

Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
»Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!«

Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel:

»Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...«

Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo.

Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka:
»Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?«
»Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek.
»Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk.
»Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak.
»Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja.
»Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja.

Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku:

»Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.«

Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo:

»Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...«

In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ...

Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal:
»Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...«

Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca:
»Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?«

Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati:
»No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...«

Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati...

Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.

Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.

Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.

Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote.

Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.

Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.

Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!«

Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna.

Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.

Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...«

Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
»Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?«
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical:
»Po goli riti, po goli riti...«

Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma:
»Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...«

V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.

Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža.

Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika.

Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...«

In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi.

Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem.

Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.

Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega...

Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje...

Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom.

Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...«

Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna...

Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ...

Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel:
»Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...«

Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil...

Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ...

»Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu.

Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu.

Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ...

Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka.

== TRETJE POGLAVJE ==

Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave.

Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi.

Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora.

Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.

Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!«
»Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene.

Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.

Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?«
»Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.

Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
»Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.

Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove.

Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!«
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.«

Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!«
»Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi.

Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.

Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.

Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?«
Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.

»Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi.
»Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
»To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.

»To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.

»Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past.

Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda.

»Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh.
»Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri.

Nekateri lovilci so se že pričeli vračati.
»Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske.
»Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.«
Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom.

Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

»Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali.
»Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...«

Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ...

»Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...«

Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla.

Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!«

»Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali.

Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki.

Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede.

Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo.

Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti.

Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo.

Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi.

Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače.

Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...«
Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!«

S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk.
»Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom.
»Zame ni nikdar preveč ...«
»To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom.

Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...«
Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela.
»Drugače bi šel jaz s teboj domov ...«
Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič.

Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge.
»Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo.
»Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.«
Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.«
»Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...«

Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je.

»Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej.

Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo.

Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli...

Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel.

Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa.

Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.«
Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!«

Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...«

Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel.

Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize.

Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!«

Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!«
Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja.

Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka.

Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak.

Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle.

Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same.

Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo.
»Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital.
»Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...«
»Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?«
Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...«
»Vidiš, da je straža le dobra ...«
Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom.

Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice.

Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša...

Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot.

Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?«
»Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir.

Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...«

Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja.

Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko.

Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh...

»Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov.

Jamnica (Prevorat)
Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše.

Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami:
»Kaj ...?«
»Hudič ...!«

Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo.
»Munk, kaj pa ti praviš ...?«
»Bunk, kaj pa ti sodiš ...?«
»Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?«
»Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?«

Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel.

Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj.

Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi.

Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ...

Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...«
V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril.

Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ...

In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro:
»Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...«
Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili:
»Gospod in zima nič ne šenkata ...«

In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje.

Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid.

Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci.

Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega:
»Poa, tako pa ne bo šlo ...!«

Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...«

Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi.

Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren.

Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi.

Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu.

Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka.
»Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!«

Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala.
»Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla.
V sobi je postalo tiho.
»Pri Lukaču ...?«
»Pri Apatu tudi ...?«
»Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?«

Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal:
»Ali še kje ...?«

Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel.
Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom:
»Kdo vam je pa vse to natvezel ...?«
»Vsa Jamnica to ve!«
»Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.«

Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci.
»Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...«

Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk:
»Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...«
»Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom.

Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje.
»Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...«

Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo.
»Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil.
»Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila.

Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen.

In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom:
»Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...«
Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel:
»In meni še tudi nista nič dala ...«

Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi.

Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril:
»Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...«

Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč:
»No, kako pa zdaj mislita ...?«
»Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove.
»Kakšno pa ...?«
Bunk se je odhrkal, potem pa dejal:
»Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...«

»Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori.
Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo.

Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje...

»Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin:
»Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...«

Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust:
»Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...«
»Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?«

Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ...

Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu:
»Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...«

Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti:
»Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.«

»Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati.
»Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?«
»Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči.
»Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja.

Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom:
»Koliko bi pa potrebovala ...?«
Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom:
»Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...«

»Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?«
Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal.

Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel:
»Dobro, govoril bom z materjo ...«

Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu.
Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva.

Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi)
Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku.

Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah.

Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati.

Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto.

Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...«

Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče.

Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?«
Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak.

Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.«

Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo.

Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila.

Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala.

Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala.

Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi.

Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva.
Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala.

Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku
Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala.

Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom:

»Vu-he-e-j ...«

Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo.

Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili:
»Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...«

Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano.

Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti.

Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota...

Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena.

»Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...«
Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto...

== ŠESTO POGLAVJE ==

Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce.

V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju.

Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje.

Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda.

Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti.

Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele.

»Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk.
»Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona.

Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.

Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
»Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato.

Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila.
»Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.«
»Torej misliš, da bi se je že lotili?«
»Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...«
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
»Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?«
»Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena.

Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
»Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...«

Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice.

Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal:
»Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...«

Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame.

Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.

Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.

Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve.

Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas:
»Kaj pa je tam...?«

Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene:
»Saj ni nič...«

Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
»Kaj pa je to...?«

Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
»To je svinja...«
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve.
Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.

Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja:
»Mogoče bo šlo pa na Nemško...?«

In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?«

Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.

Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva.

Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi:
»Prekleta gora...«

Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
»Kadi, huda ura je tu...!«
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri.

Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
»Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...«

Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.

Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri.

Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
»Vsak kup ena peka...«

Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.

Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
»Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!«
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.

»Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...«

Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
»Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.

Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.

Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe.

Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič...

Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.

Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo...

Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.

Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico...

»Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo.

Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
»Moj Bog, kaj bomo pa jedli...«

Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla:
»Da, za malico je tudi čas...«
In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno.
»Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom.

Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla:
»Mati, vi pa nocoj tu ostanite.«

Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral...

Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla:
»Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...«

Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust...

== SEDMO POGLAVJE ==

Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali.

Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan.

Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo.

Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic.

Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi.

Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti.

Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom:
»No, no, saj ni tako hudo...«

Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati:
»Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...«
Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal:
»Bunk, vino govori, vino govori...«

Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi:
»Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!«

Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil:
»Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...«

Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico.

Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen.

Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka.

Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen:
»Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?«

Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi.

Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno...

Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil:
»Ho, ho, zdaj pa imate volitve...«
Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer:
»Zdaj pa le zmagajte, če morete...!«

Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta:
»Bajnant, kaj pa ti misliš...?«

Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi:
»Ha-ha-hama...«
»No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal.

Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv:
»Sedaj bo pa bolje...«
Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil:
»Ali mislite, da ne...?«
»Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf.
»Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo.

Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas:
»Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...«

Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec.

Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil:
»Živela diktatura!«

Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil:
»Živela diktatura!«

Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar.

Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal:
»Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?«
»Zato, ker je general za predsednika.«

Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil:
»Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!«

Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih.

Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same.
»Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf.
»To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac.

Mladi Munk pa je bil še odkritejši:
»Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!«
»Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.«

Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste.

Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek.

Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril:
»Bomo čez nekaj let govorili!«
»Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal.

Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel:
»Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.«

Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal:
»Kdo pa bo svetil?«
»Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč.
»Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat.
»Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet.

Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil:
»Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.«

Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči.

»Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje.
»Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge.
»Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči.

Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja.
»Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak.
»Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje.

Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg.
»Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta.
»Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega.

Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel:
»Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?«
»Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata.

»Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom...

»Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?«
»Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji.

Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči.

Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce.

»Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku.
»Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil.
»To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.«
Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!«

Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.«
»Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana.

Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.«

Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi.

Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu.

Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo.

Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?«

Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim.

Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd.

Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.«

Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.«
»Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik.
Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!«

»Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!«

Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata.

V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata.

Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča.

Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter.
»Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno.
»Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf.
K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja.
Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.«

Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo.

Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej.

Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati.

Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...«
»Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?«
»Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...«
»Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove.

»Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter.
»To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani.

Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve.

»Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!«
»Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč.
Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos.

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos.
»Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej.
»Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit.

Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri.

»Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk.
»Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar.
Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...«

Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne.

Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij.

»Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...«
Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi.

Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom.

»Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla.

== OSMO POGLAVJE ==

V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli.

Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena.

Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje.

Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon.

Majnik v Jamnici
Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon.

V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.«

V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo.

Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža.

Nežin notranji nemir in materino razkritje
Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve.

Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej.

Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno.

»Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!«

Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!«

Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom.
»Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...«

Vrnitev matere in odhod Aneja
Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom.

Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi.

Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik...

»Vsak naj stori svojo dolžnost...!«

Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe.

Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke
Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči?

Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti.

Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala.

Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje.

Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ...

Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje.

Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...«

Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz.
»Zabevka, kje imaš pa košaro ...?«
Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!«
»Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!«
Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico.

Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice.

Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...«

Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ...

Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.

Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...«

Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
»Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke.
»Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo.
Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale.

Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.

Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.

Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ...

Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup.

Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi.

Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...«
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!«

Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!«
Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ...

Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana.

Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...«

Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom.
»Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.«

K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?«

Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...«

Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ...

Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.

Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...«
»Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo.

Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...«

Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ...

Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.

Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev.

Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
»Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke.

Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...

== Tretji del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo.

Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.

Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti.

Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.

Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.

Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...«

Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.

Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ...

V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.

Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ...

A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ...

Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.

Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...«
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja.

»No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...«
»Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...«

Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!«
»Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
»A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.

»Na Hojah številka 2 ...«
»To sem pa jaz!« je zavpil Bunk.
»Na Hojah številka 6 ...«
»To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta.
»Na Hojah številka 20 ...«
»To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik.
»Na Jamnici številka 1 ...«
»To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.

Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...«
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca.

Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
»Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...«
Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke:
»O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...«

Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas:
»Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...«

Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples.

Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam.
»No, ali bova šla ...?«
»Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima:
»He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?«

Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...«
Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala.
»Ljudje nočejo več, kaj ...«
Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla.

Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?«
Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma.

Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami:
»Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?«

Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...«
Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit.

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico).

Ples pri Pernjaku
Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine.

Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča.

Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi.

Pogovori v kuhinji
Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal.

»Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti.
»Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf.

Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil:
»Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?«
Pivci so se jezno ozrli k njemu.
»Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...«

Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih.

»Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?«

»Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej.
»Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri.
Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal.
»Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...«
»No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje.

Munku spet ni dal jezik miru.
»Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku.
Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci.
»Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?«
»Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel.

O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav:
»Tri dni pa oleja ni ...«
Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka:
»He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?«
Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro:
»Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.«

Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali.

Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja:
»Kaj pa ti praviš, Ložekar?«
»Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj.

»Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad.
»Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.«
»Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci.
»Kam bo to prišlo ...?«
»Nekam bo že prišlo ...«

Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril:
»Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?«
»Kakšni ženini?« je vprašal Bunk.
»Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...«
Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih.
»Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo.
»In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...«
Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik:
»Ali je Dvornik tudi tukaj ...?«
Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah.
»Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji.

»Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa.

Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal:
»Kriza je kriza ...«
Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl.
»Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk.
»Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak.
»Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže.
»Kdo pa je potem kriv ...?«

Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe:
»Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?«

Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil:
»Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...«
»O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad.
»Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...«
»In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad.
»... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...«
»Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov.

»Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj.
»Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!«

Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega.
»Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval:
»Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?«

Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji.

»To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili:
»Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...«

Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom:
»Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...«

Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik.
»In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak.
»Jaz, jaz ...!«

Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo:
»Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.«

Vrtinec plesa in spor v veži
V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo:
»Hej-ra-sa ...!«

In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila:
»Hejrasa ...!«
To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja.

»Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač.
Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl:
»Ti si mi ga vzela ...!«
»Ti mi ga hočeš oteti ...!«

Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli.

Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali.

»Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza.
»Ti tudi ne,« je vpila Roza.
»Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!«
»Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!«
»Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.«
»Kdo se mu je nastavljal?«
»Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...«

Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
»Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...«

Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.
»Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat.

Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
»Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila.

Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja:
»Hejrasa ...!«
Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.

»Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...«

Coflov Peter in razkritje skrivnosti
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave.

Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal:
»Tebe so torej tudi nagnali ...«
»Nagnali so me, kajpada ...«
»Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.«
Čez nekaj časa je dodal:
»Zakaj pa so te prav za prav nagnali?«
»Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...«
»Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...«

Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
»Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?«
»Ni ga!«
»Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal:
»Na vas čakamo ...«
»Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.

Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
»Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.«

Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
»Mošta!«
»Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
»Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.

Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil:
»Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij.

»Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
»Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo:
»Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...«
»Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.

Dovganočka in Marička
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.

V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.

Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.

Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.

»Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas:
»Mati, saj nisem hotela ...«
»Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?«

Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela:
»Oh, kako sem jaz nesrečna ...«
Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz.
»Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...«
»Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka.

Iz teme se je začul glas:
»Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...«
»Saj res ...« je dodal drug glas.
Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical:
»Ej, Dovganočka, Dovganočka ...«
Nekdo drug je rekel:
»Danes si jo še otela ...«

Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical:
»Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...«

Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ...

== TRETJE POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo. Pri prepisu sem ohranil vse značilnosti izvirnika (ločila, narečne izraze in slog), hkrati pa sem besedilo pregledno uredil v odstavke, kot so v originalu.

Munkov Ladej in Permanov Ahac
Munkov Ladej in Permanov Ahac se že dolgo nista sešla, čeprav sta se od daleč čestokrat videla, posebno ob poletnih toplih dnevih. Ladej je namreč stanoval v šoli nad trgom, Ahac pa v perzonalu, ki je bil na drugi strani trga na mali višini. Med hišama je v globači ležal trg. Ladejevo stanovanje je ves dan oblivalo sonce, medtem ko ga Ahacovo nikdar ni imelo. Kadar je Ahac po delu naslonjen na okno strmel v sončno luč, razlito čez trg in po hribih onstran njega, je čestokrat videl Ladeja, kako je golorok hodil po svojih sobah ali pa sedel na verandi. Ladej je imel za stanovanje celo nadstropje, Ahac pa samo eno sobo in kuhinjo. Včasih sta se stara znanca od daleč tudi zapazila in si v duhu celo skušala pogledati v lice. In kakor da bi pri tem zagledala le tuje, neznane poteze, sta kmalu umaknila poglede in vsak je zastrmel spet na svojo stran.

Preteklo je precej let, odkar sta tako živela. Njuno življenje se je medtem spremenilo. Oba sta bila že oženjena in sta imela otroke, Ladej samo dva, Ahac pa tri, čeprav se je oženil precej pozneje kakor Ladej. Ladej je našel ženo nekje na Štajerskem. Ta ga je takoj precej trdo prijela in s tem preprečila, da ni od žalosti in obupa pognal še tistih petdeset tisoč kron, ki jih je dobil za dediščino iz obeh gruntov. Že pred leti je postal tudi trški nadučitelj in stopil s tem v krog najvidnejših tržanov. Poleg svoje službe je opravljal še razne druge funkcije pri trških društvih in ustanovah. Obenem je bil tudi vodja tako imenovane napredne stranke, ki je zadnja leta zelo narastla in ji je pripadala večina tržanov.

Ahac se je po dolgem cincanju oženil z domačinko, z Ardevovo Metko. Priženil pa razen pridnih rok ni kdo ve kaj; stari Ardev je bil na hčerko hud, ker je zavrgla razne dobre kmečke pristave in se odločila nazadnje za fužinarja, kar pa je spet premeteno izkoristil pri dediščini, trdeč, da bo hči na starost že tako in tako preskrbljena, ker uživa mož starostno zavarovanje. Ahac se nad ženo ni mogel pritožiti; edino, kar je zakon včasih motilo, je bilo to, da se je Metka trdovratno držala svojih vzorov, prinesenih iz Jamnice. V petih letih zakona je ni mogel pripraviti niti do tega, da bi z veseljem čitala delavske liste.

Nekdanja stara znanca in mladostna prijatelja sta živela kakor tujca v isti občini. Ladej še vedno ni mogel pozabiti, da se je Ahac pridružil rdečkarjem in postal eden glavnih predstavnikov delavske stranke v trgu. Čeprav je politično delovanje te stranke zadnja leta na videz popustilo, je vendar v svojem delovanju še prečestokrat zadel ob skrivni in po njegovem mišljenju škodljivi ter razkrajajoči Ahacov vpliv. Navzlic temu sta se na cesti pozdravljala, čeprav je bilo očitno, da je na pozdrav čakal navadno Ladej. Ob takih priložnostih se je Ladej včasih celo ustavil in ogovoril Ahaca s takim glasom, kot bi se hotel z njim zaplesti v daljši pogovor.

»No, kako je, Ahac ...?«

Komaj pa se je ustavil tudi Ahac, je Ladej že spel rekel:
»... da, moram iti, ker se mi mudi ...«

Neke sobote popoldne pa, ko je Ahac ravno počival po šihtu in prebavljal za njegovo delo nezadostno hrano, je potrkalo na kuhinjska vrata. Potem je povsem nepričakovano vstopil nadučitelj Ladej.

»Zdravo, Ahac! Enkrat moram vendar pogledati, kaj delate pri vas.«

Ahac je bil nad njegovim nenadnim prihodom resnično iznenaden; takoj pa mu je prišlo na um, da je moralo nadučitelja prignati nekaj posebnega v hišo. Slutil je seveda najprej kako politično zadevo ter je po svoji navadi postal oprezen, dasi se je na videz delal ravnodušnega in vzradoščenega.

Munkovega Ladeja je sicer življenje še bolj spremenilo kot Ahaca, ohranil pa je neko svojstvo Munkovega rodu, in to je bila neprisiljena domačnost, s katero se je obdal, ako mu je kazalo. Takoj se je spoprijaznil z Ahačko in ugotovil, da sta prav za prav tudi onadva mladostna znanca, čeravno je on že zapustil šolo, ko je Metka vstopila vanjo. Tudi z otroki se je hitro sprijaznil in izrazil svoje veselje, da bo Ahacov najstarejši otrok že prihodnje leto začel hoditi v šolo. Ko sta v tej domačnosti z Ahacom spila vsak skodelico kave, je Ladej zelo hitro in naravnost prišel s svojo stvarjo na dan.

»Slišal sem, da si bo tvoja mati nazadnje vendarle dala izplačati preužitek iz Permanovega ...«

Ahac ni mogel takoj uganiti, kam pes taco moli, zato je samo joknil:
»Da, zdaj je menda res že tako daleč ...«

Gost ga je pogledal, kot bi se mu odvalil kamen s srca.
»Hvala bogu, saj je bil že čas ...!«

Ahacova mati, stara Permanca, ki je potem, ko so Zabevko odpeljali v norišnico, ostala pri Zabevu za gospodinjo, se je res predvsem na Ahacovo prigovarjanje odločila zahtevati izplačilo svojega vknjiženega preužitka iz Permanovega grunta. Trgovec Tripalo je ravno zaradi njenega precejšnjega preužitka dobil posestvo na pol zastonj. Sodna komisija je cenila preužitek na petdeset tisoč dinarjev, kar je bil vsekakor lep denar. Mati je bila pri Zabevu tako z vsem preskrbljena in, ker je bila tudi skopa ter ni bilo misliti, da bi zase kaj stran jemala, se je še Ahacu obetalo nekoliko dediščine, pri kateri je v prvi vrsti upal priti on na vrsto. Njegov brat, nekdanji Perman, je odšel nekam na Štajersko in pretrgal vsako zvezo s sorodniki, hči, nesrečna Zabevka, pa tudi ni prihajala v poštev. Kvečjemu je bilo treba računati na njenega sina, ki ga je imela s Tumpeževim in ki je bil pri Zabevu kakor domač otrok. Ahac je upal priti do nekaj denarja, kar ga je mikalo posebno še zaradi tega, ker je zaslužek v tovarni postajal iz dneva v dan slabši, medtem ko je družina rastla.

Ladej je znova poudaril:
»Tako je prav! Zakaj bi se mati ozirala na oderuhe, kot je Tripalo, ta nemčur, ta naš narodni sovražnik. V pest bi se smejal, ako bi mati v kratkem umrla in bi preužitek neizkoriščen spet pripadel njemu, jaz teh ljudi ne morem trpeti ...«

Nehote se je Ahac spomnil, kako je svojčas ravno isti Ladej grmel tudi proti lesnemu trgovcu Obertavcu, trdeč, da je ta oderuh požrl dediščino, ki bi jo moral on dobiti iz Munkovine in Bunkovine, čeprav Obertavci niso bili narodni sovražniki. Vendar mu Ladej zdaj ni dal misliti na te stvari.

»Ahac, da ti takoj povem, po kaj sem prišel,« je začel naglo razlagati. »Mati tako lepega denarja menda vendar ne bo skrivala doma. Sam veš, kaj se vse lahko pripeti v teh vražjih časih. — Jaz sem, kot veš, odbornik tukajšnje Ljudske posojilnice in mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi mati svoj denar naložila pri nas. Naš zavod je trden, postavljen na neomejeno jamstvo nekaj sto članov, ki imajo skoraj vsi hiše in zemljišča. Denar bi bil pri nas popolnoma varen, najmanj tako varen kot pri kakem drugem zavodu ... Česa se namreč bojim? Bojim se, da bi mati dala denar v ono drugo posojilnico ... Sicer tudi o nji ne morem nič slabega reči, ali sam veš, da jo imajo črnuhi v rokah. Midva sva sicer politična nasprotnika, ali toliko te poznam, da tem ljudem tudi ti ne privoščiš kaj dobrega. Zakaj bi ravno oni morali imeti vse v rokah? Enkrat so naju že pomagali odreti, zakaj naj bi se še vdrugič zgodilo to ...? Zabev je Zabev, z Dvornikom, ki je načelnik one druge posojilnice, sta skoraj soseda in ta bi ga lahko pregovoril, da je vsekakor bolje, ako ima on roko nad materinim denarjem, ne pa ...«

Čeprav je bil Ahac poln predsodkov do svojega bivšega prijatelja, si je moral vendar priznati, da se ga njegove besede oprijemljejo. Najprej je sicer zamahnil z roko in dejal tjavendan: »Na te stvari pa še mislil nisem.« In res ni imel v mislih nobene izmed obeh dobrijanskih posojilnic, ko je nagovarjal mater, da je zahtevala izplačilo preužitka v denarju. Na oba zavoda je gledal z očmi človeka, ki tam nima kaj iskati. Razen tega ju je gledal še s predkapitalističnimi očmi. Vedel je, da so to zadruge posebne vrste, zadruge, katerih člani brez velike sile niso nikdar govorili o njih. Na njihov vpliv pa je v svojem političnem delovanju trčil predvsem pri agitaciji za občinske volitve, ko je večkrat čul vzdihovati:
»Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ...«

Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nanj, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: »Zabev je Zabev ...« Bal se ni toliko Zabevovega pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanejša. Takoj se je zbal vpliva farovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati s svojim imetjem. Če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko teže.

Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
»Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike,« je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.

Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes:
»Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali ne vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravili toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ...«

Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod naenkrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej nikakor ni mogel odvrniti. Ko so se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne skupine, ki je imela na Dobrije prilepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje druge take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, predvsem po malih denarnih zadrugah na deželi, začelo primanjkovati gotovine; Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se je oglasil pri Ahacu.

Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.

»Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti.«

Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tripalo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero. Stara Permanca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgotrajni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
»Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ...«
Ahac je bil zadovoljen.

Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, kakor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jamnici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj grč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro povprašal:
»Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?«
»Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem,« mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepetal:
»Veš, prišel sem zaradi posojilnice ...«

Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
»Če je tako, bova pa govorila.«

In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno nevoljo:
»Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico ...«
»V katero pa?« sta hkrati zinila moža.
»Ahac ga je dal,« je precej osorno odvrnila mati.

Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se je malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.

Dvornik je prvi začel:
»Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico.«
»Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš denar noter, ali pa če ga vzameš ven ...«
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.

»Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval ...«

Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvornikovih dvoumnih besedi.
»Moj bog, denar menda vendar ni izgubljen, ako sem ga dala v ono posojilnico ...?«

»Izgubljen, kdo pa govori o tem?« je vzkliknil Dvornik velikodušno ter takoj začel pobijati nezaupanje ljudi do zadružništva sploh. »O tem nihče ne govori. Saj so tudi pri oni posojilnici pošteni ljudje, ne smem reči. Toda nekaj je — kmetje niso. To se pravi, tam ne odločajo kmetje, ampak drugi ljudje, krčmarji, uradniki, učitelji. Naša zadruga pa je čisto kmečka zadruga, ki pomaga le kmetom iz stiske. Tudi smo le kmetje v vodstvu. In zato nam ne more biti vseeno, kam gre kmečki denar, ali k nam ali v ono posojilnico. Taka je ta stvar, mati ...«

Dvornik je umolknil, ker je videl, da se njegove besede starke proti vsemu pričakovanju naglo prijemajo: zato ji je dal časa, da jih prebavi. Na Permanco so besede vplivale. Ko je čula o krčmarjih, o uradnikih, o učiteljih, jo je obšla prirojena kmečka nezaupljivost do belih rok, ne vedoč, da se, kamorkoli izročen, trdo prislužen kmečki denar potem ne neha pretakati po samih belih rokah, čim daljša je njegova pot. Polastil se je je nemir, vendar se je še skušala braniti.
»Saj so vendar tam tudi kmetje. Obad na primer ...«

Dvornik se je ugriznil v ustnice. Starka je vedela več, kot pa si je mislil. Poleg Obada, ki je bil že nekaj časa v odboru nasprotne hranilnice, je tam res sedelo še nekaj drugih kmetov. Moral se je odkašljati.

»Seveda sedijo tam tudi nekateri kmetje. Toda to ni važno, važno je to, kdo tam odloča in kam gre kmečki denar, ki pride tja. Gotovo je, da odločajo tam gospodje. Saj sami veste, kako je, mati. Gospod zna kmeta vedno okrog prstov naviti, če je treba in če ni treba. Lahko bi vam povedal, da se tam kmečkemu denarju ne godi dobro. Dobivajo ga na posodo ljudje, ki niso naši prijatelji. Razni obrtniki in podobni. To je, kar človeka boli, o varnosti pa seveda ne govorim.«

Dvornik je dobro vedel, da precej pretirava, kar se tiče nasprotne posojilnice, in da ne govori resnice, ako zamolčuje, da tudi v njegovem zavodu kmečkemu denarju ne gre mnogo bolje kakor v onem. Razni trgovci imajo v njem svoje tekoče račune. In vrag vedi, kaj se godi z odvečnim denarjem, katerega je posojilnica v boljših časih nalagala pri centrali v mestu in ki ga zdaj skoraj ni bilo mogoče dobiti nazaj. Vendar je moral tako govoriti.

»Da, kmetje moramo držati skupaj,« mu je hotel pomagati Zabev.

Permanca je nekaj časa molčala, potem pa zamišljeno vzdihnila:
»Mislila sem, da sem prav storila, ko sem dala denar tja. Saj je Ahac vendar pošten in mi ne more želeti slabega ...?«

Dvornik je postal kar velikodušen. Na dolgo in široko je začel govoriti o Ahacu in ga hvaliti kot poštenjaka in dobrega sina. Škoda le, da se je tako zagrizel v svojo politiko. Nazadnje ga je pričel braniti, trdeč, da pač ni vedel, kaj je napravil, ko ji je svetoval, naj da denar v ono posojilnico. On gotovo ne pričakuje koristi ne tu ne tam. Kaj vedo delavci o takih stvareh? Njemu bi bilo gotovo popolnoma vseeno, ako bi mati naložila denar v njegovo, kmečko posojilnico. Če mati denarja ne bo porabila, bo dedič tako on, je Dvornik še hitro dodal.

S tem je bil pri stari Permanci led prebit. Njena suha roka je še grabila po mizi, ko da bi hotela zgrabiti svoj denar, ki ji hoče nekam pobegniti. Potem je vzdihnila:
»Kako pa naj zdaj to uredimo? Meni ni za te poti ...«

Dvornik ji je v kratkih besedah povedal, naj prenos denarja iz ene v drugo posojilnico prepusti kratko in malo njemu. On bo šel s hranilno knjižico k onim, dvignil tam denar, ga prenesel in ji nato priskrbel novo knjižico.
»Saj mi vendar zaupate, mati?« se je Dvornik značilno nasmehnil.

Dvornik je dobil hranilno knjižico v roke in že prihodnji uradni dan se je z zmagoslavnim obrazom pojavil v nasprotni posojilnici in hotel dvigniti denar. Toda mož je delal račun brez krčmarja, kajti sosednji zadružniki so mu z veliko prijaznostjo pokazali s prstom na oglas, ki je bil nabit na vratih in je vlagateljem sporočal, da se morajo vloge od petdeset tisoč dalje odpovedati šest mesecev pred dvigom. Dvornik ni mogel drugače, kakor vrniti hranilno knjižico Permanci z zagotovilom, da bo stvar opravil, ko bo potekel odpovedni rok.

Za sosednjo zadrugo je bil to pravi alarm. In nekega dne je Ladej spet obiskal Permanovega Ahaca.
»Ali ti nisem zadnjič pravil, kaj se utegne zgoditi? Oni imajo že svoje prste zraven. Sedaj je na tebi, da to preprečiš.«

Za Ahaca je bilo to seveda nedvomljivo znamenje, da je neka tretja roka začela segati po materinem denarju. Ako bi se ne bilo treba bati te tuje, nevidne roke, bi mu bilo še vedno vseeno, kje bi denar ležal in čakal, toda te roke se je bal in zato se je z vso vnemo zavzel za stvar. Vedel je, da se na mater ne sme zanesti, ker so jo tako hitro preplahtali, čeprav je tudi vedel, da ga ima rada in da mu popolnoma zaupa. Takoj se mu je zdelo, da je pri tem udeležen tudi Zabev, ker bi mati brez njega kaj takega govoto ne storila. Ladej mu je svetoval, naj dobi od matere pismeno izjavo, da preklicuje odpoved svoje vloge. Najpametneje pa bi po Ladejevem mnenju seveda bilo, ako bi Ahac sam dobil knjižico, ker bi se s tem preprečile manipulacije tretjih oseb.

Ahaca je veljalo en nedeljski popoldan, da je dobil od matere tako pismeno izjavo. Hranilne knjižice od matere za enkrat niti ni zahteval, videč, da je mati že zelo zbegana in da bi se še bolj vznemirila, ako bi preveč silil vanjo. Zabičil ji je tudi, naj nikomur več ne daje hranilne knjižice iz rok, ker takih stvari pač nikomur ne moreš zaupati. Zabeva tisto nedeljsko popoldne na srečo ni bilo doma in Ahac se je ves zadovoljen vrnil v Dobrije. Izjava Permance pa je šla v miznico Ladejeve posojilnice.

Tem večje presenečenje pa je v tej posojilnici nastalo, ko se je po šestih mesecih Dvornik spet prikazal — s hranilno knjižico stare Permance in zahteval denar z obrestmi vred. Denarja sicer ni dobil, ker so mu tam postregli z izjavo Permance, da preklicuje prvo odpoved vloge. Dvornik se je sicer repenčil, toda nazadnje se je moral vdati in oditi brez denarja. Prej je še zahteval, da so mu dali v roke pismeno potrdilo nove odpovedi. Vloga namreč ni bila vinkulirana; kdor je prišel s knjižico, je bil po zakonu upravičen razpolagati z njo.

Dvornika je neuspeh toliko bolj grizel, ker je izgubil skoraj celo noč, preden je spet prišel do permanške hranilne knjižice. Ko se je namreč napotil ponjo, je šel mimo Ložekarja, ki se mu je iz dolgega časa takoj pridružil in odšel z njim k Zabevu, kjer so potem pili do svita. Permanco je moral zelo dolgo pestiti, da mu je knjižico spet izročila, pri čemer pa mu je seveda zatajila, da je podpisala preklicno izjavo. Brez Ložekarjeve tovarišije pa bi najbrž knjižice sploh ne dobil v roke. Izročila mu jo je šele, ko je ta rekel Permanci:
»Mati, le dajte knjižico Dvorniku!«

Borba za Permančin denar je med obema posojilnicama trajala že skoraj leto dni! Obe stranki sta se s čudno vztrajnostjo zagrizli v to stvar; medtem ko je šlo Ahacu za to, da bi materi kdor koli ne izpulil denarja iz rok, je posojilnicama in njihovim voditeljem poleg denarja šlo tudi za čast, kdo bo dobil bitko. Borba se je nadaljevala z vso brezobzirnostjo.

Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekarja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovarišija bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče na skrivnem. Toda Ložekarja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekarjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, ne vedoč, ali naj podpiše, kar je zahteval od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
»Tri dni pa oleja ni ... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ...«

Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobrije. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Zabeva je lov spet veljal najmanj dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahteval od Permance hranilne knjižice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala izjavo, dano Ahacu. Knjižica bi šele potem prav prišla, kadar bi se videlo, kako stvari stoje. Toda Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal. Šele drugi dan mu je uspel dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.

Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in novih preklicnih izjav, ki jih je stara Permanca vztrajno podpisovala tej in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki pa je še vedno ostala v prvi posojilnici. Čeprav je Ahac s polno paro deloval na strani Ladejeve posojilnice, se je drugi stranki vendarle posrečilo, da je nekega dne spravila v Dobrije samo Permanco, ki je od posojilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zakoniti odpovedni rok. Permanca, ki se na te stvari ni razumela, se je vrnila domov še bolj razburjena, kot je odšla.

Da bi posojilnici spravili stvar na čisto in bi se končno lahko mirno polastili vloge, sta poklicali na pomoč svoja pravna zastopnika. Nazadnje je stvar dobila v roke sodnija, ki je odločila, da je pravica na strani Dvornikove posojilnice. Tudi Permanco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona ni hotela o tem nič slišati in je zahtevala samo svoj denar. Knjižice pa ni hotela nikomur več izročati.

Ker Dvorniku ni pomagalo nobeno popivanje pri Zabevu, je moral poiskati še zadnjo pomoč. Čas, ko bo vloga v oni posojilnici dvigljiva, se je naglo bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.

In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Permance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še vedno odbornik stare dobrijanske posojilnice, kjer so ga imeli za nekako hišno čast, saj je od vseh ustanoviteljev zavoda edino on bil še pri življenju. Njemu je bilo naloženo, da dobi od Permance hranilno knjižico.

Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se svojega vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
»Permanca, slabo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo ...?«

Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trepetala za svoj denar, jih ni.
»Že spet ta denar, ta prekleti denar ... Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela,« je starka skoraj zapihala vanj.

Munk se je na videz začudil.
»Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ...«
»Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ...?«

Munk se ni mogel takoj iznebiti osuplosti nad starkino nepristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
»Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ...?«

To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila:
»Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin ...«

Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
»Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sam ne veš, kdaj ... Nesreča nikdar ne počiva ... Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom ... In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti ... Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen ... Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca ...?«

Permanca se je zganila.
»Da, tako bi bilo prav ...« je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omečile. V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.

»Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ...«
»Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja, kamor spada. Doma ga menda vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj ...? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ...«
»Dobro, tako bom storila ...«

Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem je odnesel knjižico Permanci z besedami:
»Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ...«

Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti preslišati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.

Ko je Ahac mislil, da je že vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč:
»Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. Če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem: Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinu, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje ... Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanovega grunta ... Da, in še nekaj bi ti rada rekla ... Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je ... Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti ...«

Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem ne vedela dalje. Sin se je omehčal.
»Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Zabevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ...«

Toda mati, ki še vedno ni obrnila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku.
»Ahac, še na nekaj sem pozabila,« je dodala hitro, »sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ...«
Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla.

Permanca je ostala pri Zabevu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegova lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo rešila Zabevko, ki je še vedno hirala v umobolnici.

Takoj po materini smrti je Ahac odpovedal v hranilnici materino vlogo. Takoj prvi uradni dan po preteku šestmesečnega odpovednega roka je šel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom.
»Kaj pa je, ali ni kaj prav?« je vprašal Ahac naglo.

»Vse je prav, foda povedati ti moram, da je vloga zamrznila ... Vse vloge so zamrznile in ne morem ti nič izplačati ...«
Ahac je zazijal in je komaj še slišal v zadregi izgovorjeno besedo:
»Kriza, gospodarska kriza ...«

Ta trenutek se je zaprla nevidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega mesta prilepila na Dobrije, na Jamnico. Zaprla pa se je samo za hip, dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala: petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj permanške zemlje — potem se je lovka zopet odprla kakor nevidno brezdanje žrelo ...

Ahac je že drugič izgubil dediščino.

== ČETRTO POGLAVJE ==</text>
      <sha1>e3jygx9db85b7sdblt48m577f90cw5k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224005</id>
      <parentid>224004</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:42:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* ČETRTO POGLAVJE */</comment>
      <origin>224005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="612970" sha1="q5dt2vetxaf2ytdxgewkztxzmb6cd6o" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Jamnica
| normaliziran naslov = roman soseske
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;
Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar &lt;/blockquote&gt;

== PRVI DEL ==

== PRVO POGLAVJE ==

V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: 

»Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.«

Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas.

Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla.

Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev.

Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.

Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici.

Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.

Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.

Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je
vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.

Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:

»O ti prekleta baba ti...!«

Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo.

Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.

V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog...

Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.

»Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe.

To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.

»Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. 

Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.

»Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom.

»Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil.

Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi
v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬
nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: 

»Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...«

Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih:

»Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?«
»Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha.
»Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
»Zakaj pa?«
»Na preužitek misli iti...«

Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal:

»Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...«

Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila:

»Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je
vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...«

Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala
sama pri sebi:

»Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« 

Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta:

»A — poglejte ga no...!«

Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče
ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v
kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale.

Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko.

»Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči.

Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati.

Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev.

Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin.

Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha.

Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin.

Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj.

Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev.

En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil:
»Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!«

Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih.

Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek:
»Babica, mene pa zebe ...«

Odgovoril mu je raskavi glas starke:
»Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.«

Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte:
»… daj nam danes naš vsakdanji kruh …«

Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih.

Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal.

Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša.

Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi:
»Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...«

Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil.

Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih.

Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš.

Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi.

Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah.

Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina.

Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu.

Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo.

Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali.

Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl.

Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene.

Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ...

Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ...

Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst.

Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ...

Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh.

Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...«

Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem.

Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev:
»Češčena si, Marija ...«

Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen.

Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ...

Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno.

Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev.

Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram.

Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi.

Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal:
»Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«*

Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi:
»Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...«

»Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst.

»Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču.

Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč:
»Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.«

Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron.

Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila:
»Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.«

Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala:
»Le moli, Ajta, za naše grehe.«

Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže.

»Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal:
»No, menda boš ja vzel božji dar.«

Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu.

»Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk.

Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal:
»Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?«

Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta.

Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu.

»Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala.
»Bom,« je vdano odvrnil Miha.

Kardevka se je obotavljaje bližala vozu.
»Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile.

»Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar.

»Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi.

Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo.

»Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron.

Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla:
»Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...«

»Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...«

Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama:
»Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.«

Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni:
»Bog vam povrni, oče in mati ...!«

Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla:
»Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.«

Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
»Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!«

Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne.

Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
»Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!«

Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.

»Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.

»A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe.

Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!

Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza.

Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili.

Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf:
»Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...«

In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma.

Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem.

Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico.

Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge.

Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje.

Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ...

Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij.

Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost.

Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.

Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik.

Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri.

Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.

Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih.

Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare.

To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih.

Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima.

Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila:
»Jej, so koj dolge noči ...«

Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana.

Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče.

Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo.

»Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom.
»Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci.

»Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč:
»Ho—ho—o—j!«

Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil.

»Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk.
»Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov.

»Pa spet poprimimo.«

Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave.

Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje.

Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...«

Naposled je zavpil Mudaf:
»Žavre!«

Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih.

»Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč.
»Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor.

Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi.

Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku.

Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale.

Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih.

Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha:
»Ali je vrh še zmeraj na tleh?«
»Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha.

»Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti.

Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku.

Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha:
»Je že prost!«

Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune.

Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale.

»Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh.

Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil:

»Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!«

Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev.

Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati.

Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor.

Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami:
»Ali že voha?«
Toda odgovor se je še vedno glasil:
»Še ne ...!«

Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila:
»Že voha, že voha ...«

Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje.

Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku.

Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost.

Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes.

»Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro.

Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči.

Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas.

»Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav.

Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo.
Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki.
Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen.
Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo.

Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil:
»To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!«

Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov.

Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo.

Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom.

Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči.

Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ...
V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen.
Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal:

»Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.«

S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla:

»Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!«

»Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna.

Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala.

»Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije.

»Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?«

»Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.«

»Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.«

S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov.

»Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač.

Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila.

»Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac.

Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih.

»Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?«

»Saj vas ne bomo požrli...!«

»Pomagali vam bomo, da boste prej končale...«

V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza:

»Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...«

Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas:

»Tu ni krčma, tu je božji kraj ...«

Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. &gt;

»Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza.

Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev:

»Saj se za Pepo ni treba bati...«

Pepa je bila Mudafova dekla.

Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se
smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače
razbili vrata. 

»Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka.

»Nič, samo odprite nam . . .«

Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje.

»Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka:

»Lonca, odpri mu no, če že hoče...«

»Nočem...« se je drhteče branila Lonca.

Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas:

»Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...«

Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so
fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti.

»Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi.

»Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta.

Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz
papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha.

»Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: 

»Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« 

Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi.

»Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi.

»Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač.

Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu.
To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti.

»Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle.

»Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...«

Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala:

»Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!«

Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami:

»Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita.

»Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama
ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo.

»Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?«

»Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla:

»Saj ne bom imela grunta jaz ...«

Tonač se je skoraj hripavo zasmejal:

»Kdo te pa vpraša po tem?«

Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal:

»Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...«

Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet
ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s
slabotnim glasom:

»Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...«
»Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant.
»jutri bi še rada nosila Marijo...«
»Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...«

Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi...
Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice...

== TRETJE POGLAVJE ==

Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. .

Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev.

Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov
in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje.

Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo.

Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina
si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri  Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki.

Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ...

Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice.

V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali.

Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači.

Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili.

Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi.

Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ...

Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih.

Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe.

Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ...

Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ...

Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo.

Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ...

Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki.

Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko.

Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.

»Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.

Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
»Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...«

In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale.

»Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati.

»Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.

Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ...

Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ...

Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži.

Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami:
»Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...«

Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
»Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.«

Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
»Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...«

To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
»Res je, danes pa je bilo za božjo čast.«

Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca.

Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje.

Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza:

»Dvajset kron, k prvemu ...!«

Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.

Iz množice se je oglasilo:
»Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...«

Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.

»Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat.
»Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač.
»Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč.

Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti.

Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal:
»Štiri sto, k tretjemu ...«

»Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala.

»Dvajset zraven!«
To je bil Lukač.

»Petdeset!« je zavpil Apat.
»Petsto!« mu je odgovoril Lukač.

Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
»Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!«

»Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.

Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
»Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!«

Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
»Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...«

Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ...

Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni.

Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples.

Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.

V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani.

Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal.

Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi.

Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri.

Drug drugemu so klicali ljudje:
»Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu!
Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?«

Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami.

»Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil.

Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč:

»Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...«
Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.«

Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ...

Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti.

Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop.

Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti:
»Moja žena ni nobena kurba ...!«

Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe.

»Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah.

Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost.

Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne.

Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom.

Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot.

Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ...

Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil.

Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal.

Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage.

Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil.

Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate.

Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril.

Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka.

Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli!

»Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu.

»Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene.

Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho:
»Na, pij, Ahac ...!«

Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani.

Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas:
»No, ali ne boš pil ...?«

Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek:
»Na tvoje zdravje, Perman ...«

Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem.

»Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava.

Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel:

»Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...«

»O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil.

»No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...«
Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas.

»O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom.

»Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...«

Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad.

Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril:

»A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?«

»Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...«

Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil.

Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal:

»Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...«

Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje:

»Zakaj ...?«

»Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...«

Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse.

Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje:
»Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...«

Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost.

Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti.

Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil.

Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati:

»Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan.

To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ...

Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...«

Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo.

Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel:

»Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ...

Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...«

»Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo.

»Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?«

Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ...

Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile.

Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil.

Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ...

Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ...

Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom:
»Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...«

Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo.

Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim:

»Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...«

Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke.

Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili.

Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical:

»Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...«

»Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven.

»Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil.

»A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke.

Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil:

»Jamniško polko!«

Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec.

Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša.

Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ...

Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče:
»Naprej, naprej ...!«

Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje.

Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi:
»Dalje, dalje ...!«

Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ...

Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ...

Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo.

Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti.

»Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...«

In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo.

»Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč.

Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo:

»Tri dni, pa olja ni ...«

Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil:

»Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?«

Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem.

Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše.

Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ...

Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih.

Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel.

Tehant se je kmalu razburil in ji očital:
»Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!«

Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo.

Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru:

»Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...«

Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč.

Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala.

Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi.

Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati.

»Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...«

Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil.

Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali.

Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim:
»Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!«

Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali:
»Pa vi pojdite, če si upate ...«

Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran.

»Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ...

Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava.

»Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno.

»Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!«

Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ...

Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu.

Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici.

Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel:
»Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!«

»Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla.

Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti:
»Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?«

Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim.

Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom.

»Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom.

»Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka.

Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati.

»Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec.

»Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo.

Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom.

»Marička, Marička ...« je prosjačil mož.

»Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...«

»Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ...

Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal.

Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas:
»Tri dni pa olja ni ...«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. 

S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki  je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. 

Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. 

O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi  Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. 

»Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. 

»Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. 
»Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta.
 Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele &quot;ato je prvi dejal Bajnant:

 »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.«

Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. 

»Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj  grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« 
Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: 

»... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...«

 »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. 

»Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...«

In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop.

 »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: 
»Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« 
»Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. 

Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. 

Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. 

Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. 

»Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. 
»Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. 

Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. 

»Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. 
»Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« 
»Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. 
»Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« 

Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja.

 In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. 
»Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.«

»Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. 
Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. 
»Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« 

 »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. 
Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: 

»Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...«
 »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. 

»Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. 
Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. 

»Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle.

 »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej.

 »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo.

 Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji.
 »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. 

»Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. 
Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. 

»Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. 

Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to  živo. 
Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. 
Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: 

»Ali ste oženjeni?« 
»Še ne!« mu je odvrnil Ahac.

 »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. 

»Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. 

Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. 

»Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,«  mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. 
»Zakaj?&lt; je ves začuden vprašal Ahac. 

Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. 
Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: 

»Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« 

To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: 

»To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« 

Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. 

Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. 

Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne.

Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. 

In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. 

Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal.

Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil.

V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... 

Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. 

Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. 

Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. 

»Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob.

»Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?«
»Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. 

Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. 

»Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. 
»Da naj storim, kakor se mi zdi.« 
»In kako se ti zdi. . .?« 
»Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« 

Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. 

Tu ni bilo več mnogo svetovati. 

Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. 

Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala:

 »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« 

Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. 

Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal:

»Sfretane so nezakonske matere.«
»Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« 

Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: 

»Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« 

Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. 

Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. 

Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: 

»Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« 
Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. 

»Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« 

Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala:

 »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« 
»Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac.

== PETO POGLAVJE ==

Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove.

Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ...

V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki.

Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti.

Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!«

Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!«

Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep.

»S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom.

»Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati.

»S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa.

Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali.

»Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje.

Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...«

Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.«

»V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?«

»Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...«

»Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči.

Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!«

Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?«

S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši?

»Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!«

»Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja.

Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.«

»Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...«

»Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom.

»Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza.

Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical:

»Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!«

S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:

»Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?«

»Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.

V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:

»Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...«

Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!«

Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.

»Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.

»Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom.

»Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...«

»Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize.

Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ...

Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.

»Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.

Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!«

In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.

Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.

Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!«

Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.

Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:

»Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?«

»Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.

»Petdeset tisoč kron ...?«

Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?«

»Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.

»Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:

»Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!«

Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:

»Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...«

Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize.

»Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.«

Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.«

To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo.

»Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...«

Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?«

Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.«

Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.

»Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?«

Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.

»Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.

Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?«

Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.

Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj.

Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ...

Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!«

Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja.

Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ...

Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?«

== ŠESTO POGLAVJE ==

V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen.

Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo...

Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...«

Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali...

Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela.

Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji.

Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom.

Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno.

Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž.

»Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz.

Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?«

Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?«

In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost.

Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...«

Mojcka je pomirjena zapustila župnišče.

Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo.

Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati.

V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...«

Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci.

Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate.

Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja.

Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje.

Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev.

Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje.

Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje.

Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti.

Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...«

Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino.

Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...«

Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!«

Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji.

Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast...

Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...«

»Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati.

Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!«

Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...«

Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej.

»Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup.
»Domov se poberi, če imaš kam iti...!«
»S kom si pa še ležala, avša...?«

Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...«

Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...«

Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj.

Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo.

Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.

Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.

Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...«

Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.

Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.

»Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni.
»Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
»In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.«

Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.

Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...«

Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa.

Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.

Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.

Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom...

Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.

== SEDMO POGLAVJE ==

Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.

Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.

Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.

Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali.

Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi.

Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal.

Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat.

Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...«

Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno.

Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu.

»Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen.
Perman je naročil pol litra mošta.
»Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.«

Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel:
»Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.«
»Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega.
»No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...«
»Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.«

Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal:
»Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...«
Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita.

Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril:
»Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...«
Permanu je ušel kratek nasmeh.
»Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...«
Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval:
»Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.«

»Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...«
Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele.
»To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?«
»Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno.

»Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo.
Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom:
»Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?«

Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje:
»Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?«
Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati:
»To bi šele videli. Mogoče bi pa...«

»Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...«
Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil.

In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli.

Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!«
Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega:
»Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.«
Lukač se je nasmehnil:
»Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...«
»Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.«

Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila.

Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci:
»Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!«

Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti.
»Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč.
»Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši.
»Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...«

Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil:
»Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...«

Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili.

Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila.

Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci.
Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil:
»Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!«

Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla:
»Perman bo pač šel...«

== OSMO POGLAVJE ==

Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov.

Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.

Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
»Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč:
»Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.«

Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
»Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu.
»Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.

Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.

Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
»Poglej, to so Jankove hlače...!«

Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.

Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas:
»Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?«
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.

Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen:
»Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...«

Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
»Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.

»Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.«

Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust:
»Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...«

Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz.

Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo:
»Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.«

S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila.
»Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...«
»Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje.
»Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil.

Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom:
»Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?«

Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil:
»Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel.

Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal:
»Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?«
Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka:
»Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?«

Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal:
»Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...«
Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet.

Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor.
Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico.

»Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege.
»Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo.
»Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...«
Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi.

Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel:
»O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.«
Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate.

Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre.

Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem:
»Koliko bo pa ta špas veljal...?«
Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu.

»Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri.

Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci:
»Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...«

Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro.

Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel:
»Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...«

Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati:
»Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...«

Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili.

Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve.
»Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik.
Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole.

Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji.
Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij.

Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto.

Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli.
In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže.

Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi.
»Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi.
»Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva.
Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere.

Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci.
Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti...

Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril:
»Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?«
Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti.

Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben.

Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.

Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
»Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak.
»Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf.
»Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak.

Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
»To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...«
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega.

Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
»Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...«

Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
»Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...«

Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.

Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
»Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

»Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...«

»Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs.

»Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...«

Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...«

Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.

Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...«

»Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev.

Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.

»He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.

Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...«

Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej.

»Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...«

»Pri meni tudi,« je menil Černjak.

Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...«

Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ...

Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.

»Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.

In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.

Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?«

Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:

»Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!«

»Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev.

Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov.

»Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo.

»Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem.

Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:

»Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...«

»Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog.

»Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.«

»Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.

»Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom.

»Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano.

»To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.

»Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?«

Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.

Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.«

Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.«

»Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.

Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:

»Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...«

Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih.

Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla.

Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom:

»Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?«

Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:

»Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!«

Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.

Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ...

Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.

»Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož.

== Drugi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase.

Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj.

Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov.

In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste.

Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini.

Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic.

Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini.

Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici.

Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino.

Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo.

Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev.

In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril.

Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev.

Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe.

Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede.

Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste.

Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh.

Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan.
»V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...«

Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti.

»Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...«

Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank.

»Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...«

Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh.

Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica.

Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste.
»Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...«

Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.

Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.

Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj:
»Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...«

Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.

Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.

Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
»Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...«
»Tudi kot nosilec liste ne ...?«
»Tudi kot nosilec liste ne ...!«

Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov.
»Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...«

Nekateri pa so odbijali s hudovanjem:
»Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?«

Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica:

Drugi pa so spet godrnjali:
»Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.«

Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.

Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:

»Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.«

Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.

In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.

Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov.

Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.

Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha.

Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu:

»Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.«

Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh.

Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč.

In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.

Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber.

Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.

»Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...«

Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.

»Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti.

Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.

Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ...

Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ...

Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ...

Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame...

Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . ..

Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.

Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila...

Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.

Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.

»Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!«

Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.

»Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena.

Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ...

Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene:

»Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...«

Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.

Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.

Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto:

»Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!«

In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.

Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:

»Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...«

Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:

»Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?«

Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.

Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.

»Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?«

Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . .

Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal:

»Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.«

Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril:

»Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...«

V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.

»Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.«

In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami.

»Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk.

»Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.

Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:

»Dva dni še počakajte, pa boste videli...«
»Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
»Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?«

Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.

Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.

Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo:

»Dva dni še počakajmo, pa boste videli...«
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
»Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?«
»Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek.
»Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...«

Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
»Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!«

Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel:

»Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...«

Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo.

Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka:
»Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?«
»Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek.
»Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk.
»Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak.
»Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja.
»Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja.

Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku:

»Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.«

Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo:

»Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...«

In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ...

Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal:
»Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...«

Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca:
»Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?«

Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati:
»No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...«

Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati...

Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.

Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.

Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.

Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote.

Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.

Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.

Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!«

Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna.

Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.

Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...«

Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
»Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?«
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical:
»Po goli riti, po goli riti...«

Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma:
»Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...«

V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.

Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža.

Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika.

Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...«

In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi.

Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem.

Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.

Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega...

Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje...

Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom.

Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...«

Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna...

Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ...

Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel:
»Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...«

Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil...

Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ...

»Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu.

Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu.

Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ...

Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka.

== TRETJE POGLAVJE ==

Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave.

Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi.

Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora.

Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.

Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!«
»Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene.

Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.

Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?«
»Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.

Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
»Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.

Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove.

Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!«
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.«

Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!«
»Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi.

Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.

Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.

Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?«
Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.

»Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi.
»Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
»To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.

»To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.

»Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past.

Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda.

»Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh.
»Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri.

Nekateri lovilci so se že pričeli vračati.
»Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske.
»Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.«
Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom.

Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

»Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali.
»Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...«

Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ...

»Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...«

Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla.

Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!«

»Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali.

Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki.

Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede.

Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo.

Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti.

Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo.

Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi.

Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače.

Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...«
Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!«

S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk.
»Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom.
»Zame ni nikdar preveč ...«
»To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom.

Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...«
Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela.
»Drugače bi šel jaz s teboj domov ...«
Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič.

Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge.
»Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo.
»Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.«
Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.«
»Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...«

Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je.

»Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej.

Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo.

Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli...

Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel.

Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa.

Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.«
Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!«

Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...«

Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel.

Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize.

Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!«

Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!«
Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja.

Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka.

Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak.

Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle.

Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same.

Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo.
»Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital.
»Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...«
»Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?«
Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...«
»Vidiš, da je straža le dobra ...«
Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom.

Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice.

Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša...

Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot.

Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?«
»Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir.

Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...«

Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja.

Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko.

Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh...

»Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov.

Jamnica (Prevorat)
Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše.

Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami:
»Kaj ...?«
»Hudič ...!«

Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo.
»Munk, kaj pa ti praviš ...?«
»Bunk, kaj pa ti sodiš ...?«
»Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?«
»Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?«

Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel.

Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj.

Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi.

Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ...

Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...«
V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril.

Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ...

In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro:
»Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...«
Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili:
»Gospod in zima nič ne šenkata ...«

In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje.

Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid.

Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci.

Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega:
»Poa, tako pa ne bo šlo ...!«

Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...«

Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi.

Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren.

Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi.

Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu.

Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka.
»Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!«

Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala.
»Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla.
V sobi je postalo tiho.
»Pri Lukaču ...?«
»Pri Apatu tudi ...?«
»Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?«

Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal:
»Ali še kje ...?«

Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel.
Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom:
»Kdo vam je pa vse to natvezel ...?«
»Vsa Jamnica to ve!«
»Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.«

Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci.
»Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...«

Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk:
»Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...«
»Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom.

Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje.
»Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...«

Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo.
»Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil.
»Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila.

Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen.

In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom:
»Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...«
Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel:
»In meni še tudi nista nič dala ...«

Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi.

Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril:
»Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...«

Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč:
»No, kako pa zdaj mislita ...?«
»Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove.
»Kakšno pa ...?«
Bunk se je odhrkal, potem pa dejal:
»Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...«

»Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori.
Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo.

Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje...

»Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin:
»Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...«

Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust:
»Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...«
»Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?«

Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ...

Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu:
»Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...«

Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti:
»Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.«

»Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati.
»Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?«
»Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči.
»Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja.

Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom:
»Koliko bi pa potrebovala ...?«
Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom:
»Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...«

»Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?«
Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal.

Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel:
»Dobro, govoril bom z materjo ...«

Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu.
Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva.

Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi)
Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku.

Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah.

Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati.

Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto.

Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...«

Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče.

Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?«
Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak.

Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.«

Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo.

Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila.

Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala.

Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala.

Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi.

Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva.
Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala.

Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku
Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala.

Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom:

»Vu-he-e-j ...«

Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo.

Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili:
»Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...«

Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano.

Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti.

Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota...

Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena.

»Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...«
Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto...

== ŠESTO POGLAVJE ==

Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce.

V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju.

Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje.

Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda.

Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti.

Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele.

»Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk.
»Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona.

Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.

Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
»Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato.

Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila.
»Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.«
»Torej misliš, da bi se je že lotili?«
»Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...«
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
»Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?«
»Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena.

Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
»Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...«

Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice.

Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal:
»Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...«

Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame.

Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.

Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.

Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve.

Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas:
»Kaj pa je tam...?«

Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene:
»Saj ni nič...«

Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
»Kaj pa je to...?«

Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
»To je svinja...«
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve.
Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.

Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja:
»Mogoče bo šlo pa na Nemško...?«

In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?«

Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.

Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva.

Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi:
»Prekleta gora...«

Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
»Kadi, huda ura je tu...!«
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri.

Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
»Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...«

Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.

Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri.

Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
»Vsak kup ena peka...«

Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.

Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
»Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!«
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.

»Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...«

Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
»Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.

Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.

Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe.

Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič...

Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.

Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo...

Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.

Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico...

»Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo.

Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
»Moj Bog, kaj bomo pa jedli...«

Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla:
»Da, za malico je tudi čas...«
In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno.
»Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom.

Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla:
»Mati, vi pa nocoj tu ostanite.«

Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral...

Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla:
»Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...«

Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust...

== SEDMO POGLAVJE ==

Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali.

Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan.

Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo.

Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic.

Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi.

Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti.

Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom:
»No, no, saj ni tako hudo...«

Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati:
»Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...«
Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal:
»Bunk, vino govori, vino govori...«

Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi:
»Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!«

Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil:
»Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...«

Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico.

Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen.

Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka.

Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen:
»Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?«

Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi.

Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno...

Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil:
»Ho, ho, zdaj pa imate volitve...«
Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer:
»Zdaj pa le zmagajte, če morete...!«

Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta:
»Bajnant, kaj pa ti misliš...?«

Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi:
»Ha-ha-hama...«
»No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal.

Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv:
»Sedaj bo pa bolje...«
Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil:
»Ali mislite, da ne...?«
»Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf.
»Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo.

Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas:
»Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...«

Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec.

Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil:
»Živela diktatura!«

Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil:
»Živela diktatura!«

Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar.

Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal:
»Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?«
»Zato, ker je general za predsednika.«

Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil:
»Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!«

Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih.

Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same.
»Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf.
»To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac.

Mladi Munk pa je bil še odkritejši:
»Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!«
»Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.«

Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste.

Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek.

Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril:
»Bomo čez nekaj let govorili!«
»Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal.

Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel:
»Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.«

Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal:
»Kdo pa bo svetil?«
»Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč.
»Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat.
»Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet.

Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil:
»Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.«

Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči.

»Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje.
»Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge.
»Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči.

Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja.
»Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak.
»Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje.

Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg.
»Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta.
»Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega.

Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel:
»Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?«
»Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata.

»Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom...

»Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?«
»Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji.

Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči.

Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce.

»Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku.
»Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil.
»To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.«
Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!«

Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.«
»Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana.

Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.«

Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi.

Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu.

Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo.

Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?«

Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim.

Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd.

Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.«

Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.«
»Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik.
Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!«

»Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!«

Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata.

V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata.

Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča.

Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter.
»Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno.
»Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf.
K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja.
Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.«

Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo.

Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej.

Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati.

Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...«
»Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?«
»Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...«
»Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove.

»Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter.
»To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani.

Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve.

»Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!«
»Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč.
Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos.

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos.
»Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej.
»Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit.

Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri.

»Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk.
»Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar.
Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...«

Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne.

Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij.

»Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...«
Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi.

Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom.

»Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla.

== OSMO POGLAVJE ==

V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli.

Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena.

Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje.

Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon.

Majnik v Jamnici
Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon.

V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.«

V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo.

Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža.

Nežin notranji nemir in materino razkritje
Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve.

Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej.

Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno.

»Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!«

Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!«

Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom.
»Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...«

Vrnitev matere in odhod Aneja
Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom.

Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi.

Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik...

»Vsak naj stori svojo dolžnost...!«

Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe.

Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke
Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči?

Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti.

Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala.

Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje.

Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ...

Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje.

Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...«

Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz.
»Zabevka, kje imaš pa košaro ...?«
Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!«
»Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!«
Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico.

Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice.

Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...«

Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ...

Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.

Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...«

Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
»Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke.
»Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo.
Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale.

Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.

Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.

Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ...

Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup.

Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi.

Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...«
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!«

Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!«
Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ...

Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana.

Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...«

Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom.
»Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.«

K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?«

Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...«

Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ...

Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.

Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...«
»Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo.

Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...«

Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ...

Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.

Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev.

Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
»Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke.

Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...

== Tretji del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo.

Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.

Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti.

Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.

Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.

Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...«

Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.

Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ...

V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.

Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ...

A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ...

Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.

Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...«
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja.

»No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...«
»Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...«

Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!«
»Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
»A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.

»Na Hojah številka 2 ...«
»To sem pa jaz!« je zavpil Bunk.
»Na Hojah številka 6 ...«
»To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta.
»Na Hojah številka 20 ...«
»To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik.
»Na Jamnici številka 1 ...«
»To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.

Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...«
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca.

Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
»Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...«
Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke:
»O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...«

Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas:
»Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...«

Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples.

Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam.
»No, ali bova šla ...?«
»Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima:
»He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?«

Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...«
Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala.
»Ljudje nočejo več, kaj ...«
Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla.

Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?«
Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma.

Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami:
»Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?«

Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...«
Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit.

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico).

Ples pri Pernjaku
Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine.

Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča.

Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi.

Pogovori v kuhinji
Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal.

»Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti.
»Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf.

Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil:
»Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?«
Pivci so se jezno ozrli k njemu.
»Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...«

Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih.

»Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?«

»Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej.
»Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri.
Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal.
»Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...«
»No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje.

Munku spet ni dal jezik miru.
»Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku.
Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci.
»Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?«
»Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel.

O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav:
»Tri dni pa oleja ni ...«
Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka:
»He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?«
Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro:
»Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.«

Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali.

Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja:
»Kaj pa ti praviš, Ložekar?«
»Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj.

»Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad.
»Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.«
»Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci.
»Kam bo to prišlo ...?«
»Nekam bo že prišlo ...«

Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril:
»Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?«
»Kakšni ženini?« je vprašal Bunk.
»Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...«
Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih.
»Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo.
»In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...«
Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik:
»Ali je Dvornik tudi tukaj ...?«
Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah.
»Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji.

»Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa.

Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal:
»Kriza je kriza ...«
Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl.
»Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk.
»Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak.
»Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže.
»Kdo pa je potem kriv ...?«

Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe:
»Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?«

Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil:
»Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...«
»O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad.
»Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...«
»In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad.
»... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...«
»Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov.

»Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj.
»Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!«

Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega.
»Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval:
»Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?«

Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji.

»To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili:
»Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...«

Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom:
»Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...«

Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik.
»In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak.
»Jaz, jaz ...!«

Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo:
»Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.«

Vrtinec plesa in spor v veži
V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo:
»Hej-ra-sa ...!«

In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila:
»Hejrasa ...!«
To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja.

»Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač.
Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl:
»Ti si mi ga vzela ...!«
»Ti mi ga hočeš oteti ...!«

Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli.

Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali.

»Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza.
»Ti tudi ne,« je vpila Roza.
»Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!«
»Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!«
»Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.«
»Kdo se mu je nastavljal?«
»Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...«

Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
»Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...«

Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.
»Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat.

Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
»Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila.

Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja:
»Hejrasa ...!«
Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.

»Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...«

Coflov Peter in razkritje skrivnosti
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave.

Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal:
»Tebe so torej tudi nagnali ...«
»Nagnali so me, kajpada ...«
»Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.«
Čez nekaj časa je dodal:
»Zakaj pa so te prav za prav nagnali?«
»Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...«
»Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...«

Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
»Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?«
»Ni ga!«
»Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal:
»Na vas čakamo ...«
»Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.

Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
»Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.«

Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
»Mošta!«
»Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
»Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.

Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil:
»Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij.

»Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
»Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo:
»Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...«
»Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.

Dovganočka in Marička
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.

V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.

Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.

Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.

»Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas:
»Mati, saj nisem hotela ...«
»Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?«

Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela:
»Oh, kako sem jaz nesrečna ...«
Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz.
»Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...«
»Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka.

Iz teme se je začul glas:
»Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...«
»Saj res ...« je dodal drug glas.
Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical:
»Ej, Dovganočka, Dovganočka ...«
Nekdo drug je rekel:
»Danes si jo še otela ...«

Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical:
»Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...«

Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ...

== TRETJE POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo. Pri prepisu sem ohranil vse značilnosti izvirnika (ločila, narečne izraze in slog), hkrati pa sem besedilo pregledno uredil v odstavke, kot so v originalu.

Munkov Ladej in Permanov Ahac
Munkov Ladej in Permanov Ahac se že dolgo nista sešla, čeprav sta se od daleč čestokrat videla, posebno ob poletnih toplih dnevih. Ladej je namreč stanoval v šoli nad trgom, Ahac pa v perzonalu, ki je bil na drugi strani trga na mali višini. Med hišama je v globači ležal trg. Ladejevo stanovanje je ves dan oblivalo sonce, medtem ko ga Ahacovo nikdar ni imelo. Kadar je Ahac po delu naslonjen na okno strmel v sončno luč, razlito čez trg in po hribih onstran njega, je čestokrat videl Ladeja, kako je golorok hodil po svojih sobah ali pa sedel na verandi. Ladej je imel za stanovanje celo nadstropje, Ahac pa samo eno sobo in kuhinjo. Včasih sta se stara znanca od daleč tudi zapazila in si v duhu celo skušala pogledati v lice. In kakor da bi pri tem zagledala le tuje, neznane poteze, sta kmalu umaknila poglede in vsak je zastrmel spet na svojo stran.

Preteklo je precej let, odkar sta tako živela. Njuno življenje se je medtem spremenilo. Oba sta bila že oženjena in sta imela otroke, Ladej samo dva, Ahac pa tri, čeprav se je oženil precej pozneje kakor Ladej. Ladej je našel ženo nekje na Štajerskem. Ta ga je takoj precej trdo prijela in s tem preprečila, da ni od žalosti in obupa pognal še tistih petdeset tisoč kron, ki jih je dobil za dediščino iz obeh gruntov. Že pred leti je postal tudi trški nadučitelj in stopil s tem v krog najvidnejših tržanov. Poleg svoje službe je opravljal še razne druge funkcije pri trških društvih in ustanovah. Obenem je bil tudi vodja tako imenovane napredne stranke, ki je zadnja leta zelo narastla in ji je pripadala večina tržanov.

Ahac se je po dolgem cincanju oženil z domačinko, z Ardevovo Metko. Priženil pa razen pridnih rok ni kdo ve kaj; stari Ardev je bil na hčerko hud, ker je zavrgla razne dobre kmečke pristave in se odločila nazadnje za fužinarja, kar pa je spet premeteno izkoristil pri dediščini, trdeč, da bo hči na starost že tako in tako preskrbljena, ker uživa mož starostno zavarovanje. Ahac se nad ženo ni mogel pritožiti; edino, kar je zakon včasih motilo, je bilo to, da se je Metka trdovratno držala svojih vzorov, prinesenih iz Jamnice. V petih letih zakona je ni mogel pripraviti niti do tega, da bi z veseljem čitala delavske liste.

Nekdanja stara znanca in mladostna prijatelja sta živela kakor tujca v isti občini. Ladej še vedno ni mogel pozabiti, da se je Ahac pridružil rdečkarjem in postal eden glavnih predstavnikov delavske stranke v trgu. Čeprav je politično delovanje te stranke zadnja leta na videz popustilo, je vendar v svojem delovanju še prečestokrat zadel ob skrivni in po njegovem mišljenju škodljivi ter razkrajajoči Ahacov vpliv. Navzlic temu sta se na cesti pozdravljala, čeprav je bilo očitno, da je na pozdrav čakal navadno Ladej. Ob takih priložnostih se je Ladej včasih celo ustavil in ogovoril Ahaca s takim glasom, kot bi se hotel z njim zaplesti v daljši pogovor.

»No, kako je, Ahac ...?«

Komaj pa se je ustavil tudi Ahac, je Ladej že spel rekel:
»... da, moram iti, ker se mi mudi ...«

Neke sobote popoldne pa, ko je Ahac ravno počival po šihtu in prebavljal za njegovo delo nezadostno hrano, je potrkalo na kuhinjska vrata. Potem je povsem nepričakovano vstopil nadučitelj Ladej.

»Zdravo, Ahac! Enkrat moram vendar pogledati, kaj delate pri vas.«

Ahac je bil nad njegovim nenadnim prihodom resnično iznenaden; takoj pa mu je prišlo na um, da je moralo nadučitelja prignati nekaj posebnega v hišo. Slutil je seveda najprej kako politično zadevo ter je po svoji navadi postal oprezen, dasi se je na videz delal ravnodušnega in vzradoščenega.

Munkovega Ladeja je sicer življenje še bolj spremenilo kot Ahaca, ohranil pa je neko svojstvo Munkovega rodu, in to je bila neprisiljena domačnost, s katero se je obdal, ako mu je kazalo. Takoj se je spoprijaznil z Ahačko in ugotovil, da sta prav za prav tudi onadva mladostna znanca, čeravno je on že zapustil šolo, ko je Metka vstopila vanjo. Tudi z otroki se je hitro sprijaznil in izrazil svoje veselje, da bo Ahacov najstarejši otrok že prihodnje leto začel hoditi v šolo. Ko sta v tej domačnosti z Ahacom spila vsak skodelico kave, je Ladej zelo hitro in naravnost prišel s svojo stvarjo na dan.

»Slišal sem, da si bo tvoja mati nazadnje vendarle dala izplačati preužitek iz Permanovega ...«

Ahac ni mogel takoj uganiti, kam pes taco moli, zato je samo joknil:
»Da, zdaj je menda res že tako daleč ...«

Gost ga je pogledal, kot bi se mu odvalil kamen s srca.
»Hvala bogu, saj je bil že čas ...!«

Ahacova mati, stara Permanca, ki je potem, ko so Zabevko odpeljali v norišnico, ostala pri Zabevu za gospodinjo, se je res predvsem na Ahacovo prigovarjanje odločila zahtevati izplačilo svojega vknjiženega preužitka iz Permanovega grunta. Trgovec Tripalo je ravno zaradi njenega precejšnjega preužitka dobil posestvo na pol zastonj. Sodna komisija je cenila preužitek na petdeset tisoč dinarjev, kar je bil vsekakor lep denar. Mati je bila pri Zabevu tako z vsem preskrbljena in, ker je bila tudi skopa ter ni bilo misliti, da bi zase kaj stran jemala, se je še Ahacu obetalo nekoliko dediščine, pri kateri je v prvi vrsti upal priti on na vrsto. Njegov brat, nekdanji Perman, je odšel nekam na Štajersko in pretrgal vsako zvezo s sorodniki, hči, nesrečna Zabevka, pa tudi ni prihajala v poštev. Kvečjemu je bilo treba računati na njenega sina, ki ga je imela s Tumpeževim in ki je bil pri Zabevu kakor domač otrok. Ahac je upal priti do nekaj denarja, kar ga je mikalo posebno še zaradi tega, ker je zaslužek v tovarni postajal iz dneva v dan slabši, medtem ko je družina rastla.

Ladej je znova poudaril:
»Tako je prav! Zakaj bi se mati ozirala na oderuhe, kot je Tripalo, ta nemčur, ta naš narodni sovražnik. V pest bi se smejal, ako bi mati v kratkem umrla in bi preužitek neizkoriščen spet pripadel njemu, jaz teh ljudi ne morem trpeti ...«

Nehote se je Ahac spomnil, kako je svojčas ravno isti Ladej grmel tudi proti lesnemu trgovcu Obertavcu, trdeč, da je ta oderuh požrl dediščino, ki bi jo moral on dobiti iz Munkovine in Bunkovine, čeprav Obertavci niso bili narodni sovražniki. Vendar mu Ladej zdaj ni dal misliti na te stvari.

»Ahac, da ti takoj povem, po kaj sem prišel,« je začel naglo razlagati. »Mati tako lepega denarja menda vendar ne bo skrivala doma. Sam veš, kaj se vse lahko pripeti v teh vražjih časih. — Jaz sem, kot veš, odbornik tukajšnje Ljudske posojilnice in mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi mati svoj denar naložila pri nas. Naš zavod je trden, postavljen na neomejeno jamstvo nekaj sto članov, ki imajo skoraj vsi hiše in zemljišča. Denar bi bil pri nas popolnoma varen, najmanj tako varen kot pri kakem drugem zavodu ... Česa se namreč bojim? Bojim se, da bi mati dala denar v ono drugo posojilnico ... Sicer tudi o nji ne morem nič slabega reči, ali sam veš, da jo imajo črnuhi v rokah. Midva sva sicer politična nasprotnika, ali toliko te poznam, da tem ljudem tudi ti ne privoščiš kaj dobrega. Zakaj bi ravno oni morali imeti vse v rokah? Enkrat so naju že pomagali odreti, zakaj naj bi se še vdrugič zgodilo to ...? Zabev je Zabev, z Dvornikom, ki je načelnik one druge posojilnice, sta skoraj soseda in ta bi ga lahko pregovoril, da je vsekakor bolje, ako ima on roko nad materinim denarjem, ne pa ...«

Čeprav je bil Ahac poln predsodkov do svojega bivšega prijatelja, si je moral vendar priznati, da se ga njegove besede oprijemljejo. Najprej je sicer zamahnil z roko in dejal tjavendan: »Na te stvari pa še mislil nisem.« In res ni imel v mislih nobene izmed obeh dobrijanskih posojilnic, ko je nagovarjal mater, da je zahtevala izplačilo preužitka v denarju. Na oba zavoda je gledal z očmi človeka, ki tam nima kaj iskati. Razen tega ju je gledal še s predkapitalističnimi očmi. Vedel je, da so to zadruge posebne vrste, zadruge, katerih člani brez velike sile niso nikdar govorili o njih. Na njihov vpliv pa je v svojem političnem delovanju trčil predvsem pri agitaciji za občinske volitve, ko je večkrat čul vzdihovati:
»Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ...«

Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nanj, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: »Zabev je Zabev ...« Bal se ni toliko Zabevovega pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanejša. Takoj se je zbal vpliva farovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati s svojim imetjem. Če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko teže.

Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
»Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike,« je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.

Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes:
»Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali ne vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravili toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ...«

Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod naenkrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej nikakor ni mogel odvrniti. Ko so se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne skupine, ki je imela na Dobrije prilepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje druge take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, predvsem po malih denarnih zadrugah na deželi, začelo primanjkovati gotovine; Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se je oglasil pri Ahacu.

Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.

»Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti.«

Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tripalo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero. Stara Permanca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgotrajni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
»Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ...«
Ahac je bil zadovoljen.

Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, kakor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jamnici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj grč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro povprašal:
»Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?«
»Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem,« mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepetal:
»Veš, prišel sem zaradi posojilnice ...«

Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
»Če je tako, bova pa govorila.«

In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno nevoljo:
»Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico ...«
»V katero pa?« sta hkrati zinila moža.
»Ahac ga je dal,« je precej osorno odvrnila mati.

Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se je malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.

Dvornik je prvi začel:
»Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico.«
»Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš denar noter, ali pa če ga vzameš ven ...«
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.

»Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval ...«

Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvornikovih dvoumnih besedi.
»Moj bog, denar menda vendar ni izgubljen, ako sem ga dala v ono posojilnico ...?«

»Izgubljen, kdo pa govori o tem?« je vzkliknil Dvornik velikodušno ter takoj začel pobijati nezaupanje ljudi do zadružništva sploh. »O tem nihče ne govori. Saj so tudi pri oni posojilnici pošteni ljudje, ne smem reči. Toda nekaj je — kmetje niso. To se pravi, tam ne odločajo kmetje, ampak drugi ljudje, krčmarji, uradniki, učitelji. Naša zadruga pa je čisto kmečka zadruga, ki pomaga le kmetom iz stiske. Tudi smo le kmetje v vodstvu. In zato nam ne more biti vseeno, kam gre kmečki denar, ali k nam ali v ono posojilnico. Taka je ta stvar, mati ...«

Dvornik je umolknil, ker je videl, da se njegove besede starke proti vsemu pričakovanju naglo prijemajo: zato ji je dal časa, da jih prebavi. Na Permanco so besede vplivale. Ko je čula o krčmarjih, o uradnikih, o učiteljih, jo je obšla prirojena kmečka nezaupljivost do belih rok, ne vedoč, da se, kamorkoli izročen, trdo prislužen kmečki denar potem ne neha pretakati po samih belih rokah, čim daljša je njegova pot. Polastil se je je nemir, vendar se je še skušala braniti.
»Saj so vendar tam tudi kmetje. Obad na primer ...«

Dvornik se je ugriznil v ustnice. Starka je vedela več, kot pa si je mislil. Poleg Obada, ki je bil že nekaj časa v odboru nasprotne hranilnice, je tam res sedelo še nekaj drugih kmetov. Moral se je odkašljati.

»Seveda sedijo tam tudi nekateri kmetje. Toda to ni važno, važno je to, kdo tam odloča in kam gre kmečki denar, ki pride tja. Gotovo je, da odločajo tam gospodje. Saj sami veste, kako je, mati. Gospod zna kmeta vedno okrog prstov naviti, če je treba in če ni treba. Lahko bi vam povedal, da se tam kmečkemu denarju ne godi dobro. Dobivajo ga na posodo ljudje, ki niso naši prijatelji. Razni obrtniki in podobni. To je, kar človeka boli, o varnosti pa seveda ne govorim.«

Dvornik je dobro vedel, da precej pretirava, kar se tiče nasprotne posojilnice, in da ne govori resnice, ako zamolčuje, da tudi v njegovem zavodu kmečkemu denarju ne gre mnogo bolje kakor v onem. Razni trgovci imajo v njem svoje tekoče račune. In vrag vedi, kaj se godi z odvečnim denarjem, katerega je posojilnica v boljših časih nalagala pri centrali v mestu in ki ga zdaj skoraj ni bilo mogoče dobiti nazaj. Vendar je moral tako govoriti.

»Da, kmetje moramo držati skupaj,« mu je hotel pomagati Zabev.

Permanca je nekaj časa molčala, potem pa zamišljeno vzdihnila:
»Mislila sem, da sem prav storila, ko sem dala denar tja. Saj je Ahac vendar pošten in mi ne more želeti slabega ...?«

Dvornik je postal kar velikodušen. Na dolgo in široko je začel govoriti o Ahacu in ga hvaliti kot poštenjaka in dobrega sina. Škoda le, da se je tako zagrizel v svojo politiko. Nazadnje ga je pričel braniti, trdeč, da pač ni vedel, kaj je napravil, ko ji je svetoval, naj da denar v ono posojilnico. On gotovo ne pričakuje koristi ne tu ne tam. Kaj vedo delavci o takih stvareh? Njemu bi bilo gotovo popolnoma vseeno, ako bi mati naložila denar v njegovo, kmečko posojilnico. Če mati denarja ne bo porabila, bo dedič tako on, je Dvornik še hitro dodal.

S tem je bil pri stari Permanci led prebit. Njena suha roka je še grabila po mizi, ko da bi hotela zgrabiti svoj denar, ki ji hoče nekam pobegniti. Potem je vzdihnila:
»Kako pa naj zdaj to uredimo? Meni ni za te poti ...«

Dvornik ji je v kratkih besedah povedal, naj prenos denarja iz ene v drugo posojilnico prepusti kratko in malo njemu. On bo šel s hranilno knjižico k onim, dvignil tam denar, ga prenesel in ji nato priskrbel novo knjižico.
»Saj mi vendar zaupate, mati?« se je Dvornik značilno nasmehnil.

Dvornik je dobil hranilno knjižico v roke in že prihodnji uradni dan se je z zmagoslavnim obrazom pojavil v nasprotni posojilnici in hotel dvigniti denar. Toda mož je delal račun brez krčmarja, kajti sosednji zadružniki so mu z veliko prijaznostjo pokazali s prstom na oglas, ki je bil nabit na vratih in je vlagateljem sporočal, da se morajo vloge od petdeset tisoč dalje odpovedati šest mesecev pred dvigom. Dvornik ni mogel drugače, kakor vrniti hranilno knjižico Permanci z zagotovilom, da bo stvar opravil, ko bo potekel odpovedni rok.

Za sosednjo zadrugo je bil to pravi alarm. In nekega dne je Ladej spet obiskal Permanovega Ahaca.
»Ali ti nisem zadnjič pravil, kaj se utegne zgoditi? Oni imajo že svoje prste zraven. Sedaj je na tebi, da to preprečiš.«

Za Ahaca je bilo to seveda nedvomljivo znamenje, da je neka tretja roka začela segati po materinem denarju. Ako bi se ne bilo treba bati te tuje, nevidne roke, bi mu bilo še vedno vseeno, kje bi denar ležal in čakal, toda te roke se je bal in zato se je z vso vnemo zavzel za stvar. Vedel je, da se na mater ne sme zanesti, ker so jo tako hitro preplahtali, čeprav je tudi vedel, da ga ima rada in da mu popolnoma zaupa. Takoj se mu je zdelo, da je pri tem udeležen tudi Zabev, ker bi mati brez njega kaj takega govoto ne storila. Ladej mu je svetoval, naj dobi od matere pismeno izjavo, da preklicuje odpoved svoje vloge. Najpametneje pa bi po Ladejevem mnenju seveda bilo, ako bi Ahac sam dobil knjižico, ker bi se s tem preprečile manipulacije tretjih oseb.

Ahaca je veljalo en nedeljski popoldan, da je dobil od matere tako pismeno izjavo. Hranilne knjižice od matere za enkrat niti ni zahteval, videč, da je mati že zelo zbegana in da bi se še bolj vznemirila, ako bi preveč silil vanjo. Zabičil ji je tudi, naj nikomur več ne daje hranilne knjižice iz rok, ker takih stvari pač nikomur ne moreš zaupati. Zabeva tisto nedeljsko popoldne na srečo ni bilo doma in Ahac se je ves zadovoljen vrnil v Dobrije. Izjava Permance pa je šla v miznico Ladejeve posojilnice.

Tem večje presenečenje pa je v tej posojilnici nastalo, ko se je po šestih mesecih Dvornik spet prikazal — s hranilno knjižico stare Permance in zahteval denar z obrestmi vred. Denarja sicer ni dobil, ker so mu tam postregli z izjavo Permance, da preklicuje prvo odpoved vloge. Dvornik se je sicer repenčil, toda nazadnje se je moral vdati in oditi brez denarja. Prej je še zahteval, da so mu dali v roke pismeno potrdilo nove odpovedi. Vloga namreč ni bila vinkulirana; kdor je prišel s knjižico, je bil po zakonu upravičen razpolagati z njo.

Dvornika je neuspeh toliko bolj grizel, ker je izgubil skoraj celo noč, preden je spet prišel do permanške hranilne knjižice. Ko se je namreč napotil ponjo, je šel mimo Ložekarja, ki se mu je iz dolgega časa takoj pridružil in odšel z njim k Zabevu, kjer so potem pili do svita. Permanco je moral zelo dolgo pestiti, da mu je knjižico spet izročila, pri čemer pa mu je seveda zatajila, da je podpisala preklicno izjavo. Brez Ložekarjeve tovarišije pa bi najbrž knjižice sploh ne dobil v roke. Izročila mu jo je šele, ko je ta rekel Permanci:
»Mati, le dajte knjižico Dvorniku!«

Borba za Permančin denar je med obema posojilnicama trajala že skoraj leto dni! Obe stranki sta se s čudno vztrajnostjo zagrizli v to stvar; medtem ko je šlo Ahacu za to, da bi materi kdor koli ne izpulil denarja iz rok, je posojilnicama in njihovim voditeljem poleg denarja šlo tudi za čast, kdo bo dobil bitko. Borba se je nadaljevala z vso brezobzirnostjo.

Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekarja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovarišija bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče na skrivnem. Toda Ložekarja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekarjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, ne vedoč, ali naj podpiše, kar je zahteval od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
»Tri dni pa oleja ni ... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ...«

Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobrije. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Zabeva je lov spet veljal najmanj dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahteval od Permance hranilne knjižice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala izjavo, dano Ahacu. Knjižica bi šele potem prav prišla, kadar bi se videlo, kako stvari stoje. Toda Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal. Šele drugi dan mu je uspel dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.

Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in novih preklicnih izjav, ki jih je stara Permanca vztrajno podpisovala tej in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki pa je še vedno ostala v prvi posojilnici. Čeprav je Ahac s polno paro deloval na strani Ladejeve posojilnice, se je drugi stranki vendarle posrečilo, da je nekega dne spravila v Dobrije samo Permanco, ki je od posojilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zakoniti odpovedni rok. Permanca, ki se na te stvari ni razumela, se je vrnila domov še bolj razburjena, kot je odšla.

Da bi posojilnici spravili stvar na čisto in bi se končno lahko mirno polastili vloge, sta poklicali na pomoč svoja pravna zastopnika. Nazadnje je stvar dobila v roke sodnija, ki je odločila, da je pravica na strani Dvornikove posojilnice. Tudi Permanco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona ni hotela o tem nič slišati in je zahtevala samo svoj denar. Knjižice pa ni hotela nikomur več izročati.

Ker Dvorniku ni pomagalo nobeno popivanje pri Zabevu, je moral poiskati še zadnjo pomoč. Čas, ko bo vloga v oni posojilnici dvigljiva, se je naglo bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.

In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Permance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še vedno odbornik stare dobrijanske posojilnice, kjer so ga imeli za nekako hišno čast, saj je od vseh ustanoviteljev zavoda edino on bil še pri življenju. Njemu je bilo naloženo, da dobi od Permance hranilno knjižico.

Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se svojega vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
»Permanca, slabo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo ...?«

Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trepetala za svoj denar, jih ni.
»Že spet ta denar, ta prekleti denar ... Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela,« je starka skoraj zapihala vanj.

Munk se je na videz začudil.
»Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ...«
»Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ...?«

Munk se ni mogel takoj iznebiti osuplosti nad starkino nepristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
»Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ...?«

To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila:
»Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin ...«

Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
»Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sam ne veš, kdaj ... Nesreča nikdar ne počiva ... Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom ... In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti ... Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen ... Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca ...?«

Permanca se je zganila.
»Da, tako bi bilo prav ...« je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omečile. V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.

»Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ...«
»Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja, kamor spada. Doma ga menda vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj ...? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ...«
»Dobro, tako bom storila ...«

Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem je odnesel knjižico Permanci z besedami:
»Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ...«

Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti preslišati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.

Ko je Ahac mislil, da je že vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč:
»Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. Če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem: Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinu, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje ... Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanovega grunta ... Da, in še nekaj bi ti rada rekla ... Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je ... Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti ...«

Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem ne vedela dalje. Sin se je omehčal.
»Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Zabevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ...«

Toda mati, ki še vedno ni obrnila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku.
»Ahac, še na nekaj sem pozabila,« je dodala hitro, »sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ...«
Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla.

Permanca je ostala pri Zabevu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegova lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo rešila Zabevko, ki je še vedno hirala v umobolnici.

Takoj po materini smrti je Ahac odpovedal v hranilnici materino vlogo. Takoj prvi uradni dan po preteku šestmesečnega odpovednega roka je šel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom.
»Kaj pa je, ali ni kaj prav?« je vprašal Ahac naglo.

»Vse je prav, foda povedati ti moram, da je vloga zamrznila ... Vse vloge so zamrznile in ne morem ti nič izplačati ...«
Ahac je zazijal in je komaj še slišal v zadregi izgovorjeno besedo:
»Kriza, gospodarska kriza ...«

Ta trenutek se je zaprla nevidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega mesta prilepila na Dobrije, na Jamnico. Zaprla pa se je samo za hip, dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala: petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj permanške zemlje — potem se je lovka zopet odprla kakor nevidno brezdanje žrelo ...

Ahac je že drugič izgubil dediščino.

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo, urejeno v pregledne odstavke. Pri prepisu sem ohranil vse posebnosti izvirnika (arhaične izraze, narečne oblike in ločila).

Bilo je že pozno ponoči, a v Munkovi bajti, ki je stala na koncu prostrane gorice, je še vedno brlela drobna lučka. Hiša na drugem koncu je bila že temna in tam je šlo že vse počivat. Nad Munkovo jamo je ležala hladna, a lepa suščeva noč. Polje nad hišo je bilo še pokrito s strjenim snegom, a pod hišo so bile že velike kopnače. Zadnji dnevi so bili jasni, polni sonca, in sneg se je naglo umikal proti gori. Po sončnih krajih so nekateri kmetje začeli že gnojiti. Jama je bila tiha, le od potoka se je slišalo enakomerno ropotanje mlina, ki je delal za Munke tudi ponoči.

Stara Munkinja je šla že v posteljo, njen mož pa je še vedno obračal v rokah čeljusti novih grabelj, ki jih je delal za svojo snaho Bunkinjo. Trudil se je, da bi napravil čim lepše in lažje orodje, in bilo je, kakor da bi v to delo polagal nekaj tiste svoje ljubezni, ki jo je vedno gojil do sinove žene. Bunkovo gospodarstvo mu je sicer delalo mnogo preglavic in skrbi, a za vse to je dolžil bolj sina kakor snaho. Če se je spomnil njenih devetih otrok, se mu je srce vsakikrat zmehčalo. Malo je bilo žensk v Jamnici, ki bi bile tako blagoslovljene, kakor je bila Bunkinja.

Mož se je zadnja leta zelo postaral. Postave je bil še vedno tršate, toda lasje so mu postali popoloma beli in, ker se zadnja leta tudi ni več bril, je nosil tudi čisto belo, bolj široko kakor dolgo brado, ki mu je pokrivala vse lice gori do oči. Iz tega zarastlega obraza je gledalo le smelo čelo, uporni, šilasti nos in iznad njega dvoje še vedno živih oči. To je bil zdaj stari Munk.

Ko je Munk nazadnje odložil čeljusti, ne vedoč, ali naj še nadaljuje z delom, ali pa naj gre spat tudi on, so se zunaj na pragu zaslišali težki koraki. Starčeve oči so se takoj čudno zabliskale in čez njegov obraz je švignila nemirna senca. Spoznal je korake in vedel, da prihaja v hišo njegov sin Bunk. Vedel je tudi, da je sin pijan. Oštro je prisluhnil poznemu ropotu. Koraki so se za hip ustavili, ko da bi tisti, ki hodi, ne vedel, ali naj vstopi, ali pa naj se obrne in nadaljuje pot v noč. Toda koj nato so noge znova zaropotale in v sobo je stopil Bunk.

»Dober večer, ali še ne spite?« je pozdravil sin, pogledal vznemirjeno po sobi ter se koj nato z vso svojo težo spustil na bližnji stol. Poznalo se mu je, da je precej pijan, a še nemirnejši kakor pijan. S trudnim obrazom je pogledal v kot na posteljo, kjer je ležala mati, ki je ob njegovem vstopu za hip odprla oči, a takoj spet zaspala. Stari je spet zgrabil za odložene čeljusti, toda dela se ni več lotil, temveč jih je prelagal iz ene roke v drugo, nato pa naravnost pobaral sina: »Kaj pa je?«

Prav tako naravnost in brez ovinkov mu je odgovoril Bunk: »Oče, grunt bo šel...«

Stari Munk je nepremično obsedel in njegov sivi obraz je kakor okamenel. Na postelji v kotu je nemirno zašumelo in stara Munkinja je s široko razprtimi očmi pogledala po sobi. V nizkem prostoru je zavladala mučna tesnoba, ki jo je cviljenje tlečega oglja v peči še večalo. Munk je obstal kakor kip, ko se mu je sredi obraza napravila luknja in je iz nje zažvižgal suh glas: »Ali si spet pil...?«

Toda sin ga ni slišal, ampak je z eno roko zgrabil za klobuk in ga zagnal po mizi, z drugo pa si je popravil s čela črne, kuštrave lase, potem pa je treščilo iz njega: »Da, grunt bo šel, vsega je konec ... Vse je izgubljeno ... Kaj veste vi? Lukač me goni, Tripalo me goni, Jelen me goni, Apat me goni, vsi me gonijo. A kje bom vzel denar? Kakor hitro me pritisne eden, bodo skočili tudi drugi in potem bo Bunkovine konec... slišite, Bunkovine bo konec ...«

Zadnje besede je Bunk skoraj kričal. Bilo je, ko da mu je počilo srce in mu je vsa velika žalost bruhnila iz prsi. Vedel je, da njegova kruta izpoved trga staršem srce, ali bilo mu je v veliko tolažbo, da je ravno pred njima mogel izkričati svoj obup kakor včasih, ko je bil še majhen in je pri njima iskal prvega zavetja. Ko se je izpraznil, je ves onemogel obsedel na stolu.

»Marija, še ti pomagaj!« je kriknila Munkinja prestrašeno in se dvignila na postelji. Iz njenih oči sta gledala strah in presenečenje. Stari Munk je še vedno nepremično sedel. Človek bi mislil, da je omrtvel, da je iz njega izginila zadnja troha življenja. Ali ni bilo tako, bil je kakor obzidana apnica, ki je od zunaj trda in mrtva, v njeni sredini pa gorijo najbolj žgoči plameni. Zadostovalo je samo nekaj trenutkov in vse njegovo življenje se je prekopicalo v njem.

Ta Bunk mu je bil od vseh otrok najbolj pri srcu, bil je zanj ne le sin, ampak tudi tisto bitje, ki naj bi nadaljevalo njegovo življenje, njegovo borbo s svetom. Ljubil je tudi Ladeja in Mojcko, Munkinjo. A Ladej je bil odtujen, daleč, in ni bil kmet. Mojcka je bila hči, da jo je bilo treba iskati, in tudi Munkovemu gospodarstvu ni bilo kdo ve kaj očitati. Hiša je rinila dalje. Ali njegov pravi potomec bi moral biti le Bunk. Zato mu je vsa leta garal ob velikih delih kakor hitreč in skušal pomagati, kjer koli in kadar koli je mogel. Ko so Bunka začeli pritiskati dolgovi, je priskočil in jih poskušal mašiti. To je storil doslej že trikrat. Z materjo sta porabila za rešitev Bunkovine ves svoj razpoložljivi denar. Sedaj razen preužitka nista imela ničesar več.

Munku je legla na oči debela megla in tedaj se je šele zganil: »Torej se boš ti za Permanom prvi sfretal... Jaz pa sem mislil, da se bo še Podpečnik pred teboj ...«

Mirni očetov glas je sina presenetil. V njem ni bilo niti pravega očitka, niti graje, niti sočutja, ampak sama grenka zaničljivost. On pa je pričakoval izbruha, viharja. Ko se je gredoč obotavljal, ali naj stopi v očetovo bajto ali ne, je bilo to zato, ker se je bal njegovega prehudega izbruha. Ker pa ga je bolečina kar gnala k pokori, je vendarle vstopil. Bunk je pogledal mater, ko da bi pri njej iskal zaščite, toda obraz, ki ga je videl na postelji, je bil prestrašen, malone spačen. Oči so bile podobne očem mrliča, a usta so bila široko odprta in spodnja ustnica je mlahavo visela na brado.

Hitro je umaknil pogled od matere, nato pa je iz njega spet planila bolečina: »Ne glejta me tako čudno, kar sem rekel, je gola resnica. Največ imam pri Jelenu, menda dvajset tisoč. Pri Lukaču imam blizu deset, pri Tripalu tudi nekaj takega, pri Apatu je čez pet, nekaj malega je pri Mudafu. Za pet tisoč se je vknjižila na grunt država. Razen Mudafa hočejo imeti vsi. Danes sem bil pri Jelenu, pri Tripalu, pri Lukaču in pri Apatu. Nobene milosti ni več.«

Njegov glas je bil krut in izzivajoč. Povedal je vse, kar je imel na jeziku, a še vedno je tiščalo iz njega. Tihota, ki je vladala po sobi, ga je morila in želel si je ropota, očitanja, kletev. Namesto tega pa se je po kratkem molku začul le materin nesrečni vzklik: »Kdaj bo Bunkinja spet ležala ...?« Ta vzklik ni imel z vsem tem nobene zveze, a je zato tem bolestneje odjeknil po sobi. Stari Munk je spet okamenel, a Bunku je bilo, kakor da bi ga nevidna sila pritisnila na sedež. Lotila se ga je čudna otrplost in, čeprav mu je bilo nadvse zoprno govoriti tudi še o tem, je čez nekaj časa s slabotnim glasom spravil iz sebe: »Čez dva meseca...«

»In to bo deseti otrok...?« Zdaj je bil Munk, ki je spregovoril. Bunk je spet začutil neznosen udarec. Spoznal je, da so kratki, odsotni in zamolkli stavki, ki jih izgovarjata oče in mati, najhujši očitek, ki ga je mogel zadeti, šiba, ki boli huje kakor bi mogel boleti vsak drug očitek njegove krivde. Pod njihovimi udarci se mu je polagoma razkadila pijanost v glavi. Vzdihnil je počasi in globoko: »Kriv sem jaz ...«

Toda komaj je njegov vzdih zamrl, se je znova stresel in zavpil: »Da, kriv sem, ali vsega tudi nisem kriv sam... Veliko so krivi tudi časi. Ali sem jaz kriv krize, ali sem jaz kriv, da mi je onega leta toča vse potolkla, ali sem jaz kriv, da sem vola, za katera sem dal šest tisoč, moral prodati za štiri, potem ko sem ju zredil za štiri metrske cente? Vsega tega nisem kriv jaz, ampak drugi...«

Ko je to izkričal, mu je bilo malo laže. Tudi očetu in materi je po tem sinovem izbruhu vidno odleglo; mati se je spet naslonila nazaj na vzglavje in stari Munk, ki se je medtem že nekoliko zbral, se je dvignil in začel korakati po sobi, kakor vedno, kadar se je kaj težkega zrušilo nanj. Izračunal je bil, da je sin dolžan okrog šestdeset tisoč, Bunkov grunt pa je cenil še vedno vsaj na dve sto tisoč. Slika, ki jo je gledal pred seboj, je navzlic tej razliki bila obupna. Obupna bi bila že, čeprav bi časi bili drugačni, zakaj Bunkovi gozdovi so bili izsekani in razen hmeljskih rant v njih ni bilo kaj sekati. Že obrestovanje teh dolgov je zahtevalo letno vsaj pet tisoč, ako bi bili to kaki drugi dolgovi in ne trgovski. Bunk jih nima kje vzeti.

In kje so druge stvari, kako prehraniti, kako obleči tako veliko družino v sedanjih časih? Poleg tega je cena zemlje še vedno padala. Lep grunt si dobil danes že za dve sto tisoč. Tudi on ni vedel nobenega izhoda več. Pogledal je na sina, ki je ves nebogljen sedel pred njim, nato je pogledal proti ženi, potem pa rekel z ubitim glasom: »Bunk, midva ti ne moreva pomagati...«
»Da, Bunk, midva ti ne moreva pomagati...« je ponovila za njim njegova žena z istim glasom.

»Tega tudi mislil nisem,« je spravil sin iz sebe, ne da bi se premaknil. Čez nekaj časa pa je dodal malodušno: »Mislil sem, če bi dobil denar pri posojilnici. Potem bi bil vsaj dolžan le enemu ...«
»Iz tega ne bo nič,« ga je presekal oče, ko da bi kaj takega že pričakoval. »Ako ti posojilnica da denar, potem bo grunt njen, ne pa tvoj. Ti boš le najemnik ...«
»Bom pa najemnik, kakor so drugi...« se je skušal braniti sin.
»To se pravi, da boš šel z grunta malo pozneje. Ali boš s tem kaj pridobil...?«
»Morda pridejo boljši časi. Medtem bodo tudi otroci dorastli in bilo bi laže ...«

Ali stari sina že ni več poslušal, ampak se je vedno bolj vdajal svojim mislim. Zdelo se je, ko da bi šele zdaj začel doumevati vso strahoto nesreče, ki se je zrušila na njegov rod. Vedno nemirneje je korakal po sobi. Naenkrat se je obrnil k sinu: »In kdo te najbolj goni?«
»Jelen. Rekel mi je, da mi da štirinajst dni odloga; ako mu do tega časa ne prinesem denarja, me bo izročil sodniji. Veste, kaj to pomeni...? In če bo zagnal eden, bodo isto storili tudi drugi. Potem pa zaustavite plaz, ako morete ...«
»Jelen, ta tudi, ta prvi!«

Jelen je bil v Dobrijah slovenski trgovec, katerega so poklicali v trg narodni krogi kot tekmeca proti tujerodcem, predvsem proti vsemogočnemu trgovcu Tripalu. Znano mu je bilo, da je ta Jelen obogatel predvsem s kmečkim denarjem. V duši starega Munka se je strahovito trgalo. Bilo bi že tedaj planilo iz njega vse, kar se mu je tam kopičilo, ako bi Bunk tedaj polglasno ne dejal: »Bil sem tudi pri Ladeju ...«
»Pri Ladeju!« sta se tedaj stara Munka oba hkrati zavzela.
»In kaj je rekel?« je vprašal oče.
»Ali ti je kaj očital...?« ga je prestrigla mati, ki se je spet dvignila na postelji.

»Nič mi ni očital. Toda pomagati mi ne more. Rekel mi je, da komaj toliko zasluži, da je za sproti. Tudi taka gospoda, kakršen je on, nima kdo ve kaj prida ...«
Starima je očividno odleglo. S sinom Ladejem sta se že davno zopet spoprijaznila, čeprav je med sinom učiteljem in med njima ter med domačijama še ležala senca nekdanje dediščine. Sin je kdaj pa kdaj prihajal k njima, zahajal pa je tudi v Munkovo in Bunkovo hišo. Z leti sta stara Munka začutila pred sinom Ladejem nekaj kakor nemirno vest, čeprav mu tega nobeden ni priznal. Oba sta dobro vedela, da sina še vedno grize, ker od vsega njunega nekdanjega velikega imetja razen šolske izobrazbe res ni dobil kaj prida. Vest sta si skušala zagovarjati s tem, da tega nista kriva onadva, pač pa razmere, te so denar, ki ga je Ladej dobil, tako nesramno razvrednotile. In ko sta slišala iz Bunkovih ust, da Ladej ni prišel na dan s kakimi starimi očitki, sta bila zadovoljna.

Stari Munk pa se ni mogel dolgo tolažiti s tem. Kmalu je v njem spet pričelo vreti. Vedno nagleje je korakal po sobi. Pred seboj je videl eno samo veliko podrtijo tega, kar je gradil in snoval vse življenje. Bunkovina je izgubljena. Deset vnukov in vnukinj je videl na cesti. Kam se bodo dejali...? Ali bodo šli za hlapce in dekle služit po tujih hišah? V tovarno, v tisto črno pošast, v kateri je vedno gledal nevarnost za kmečki stan... za stari človeški rod... Kaj bo iz vsega tega? Postali bodo berači, potepuhi; prosti ljudje, katerih je Jamnica že zdaj prepolna. Povečali bodo armado tiste odvečne žlote...

Obrisi Munkove hiše na drugem koncu gorice, ki jo je videl v duhu pred seboj in ki je še trdno stala na svojem starem mestu, ga niso mogli preveč potolažiti. To je bil le del njegovih sanj. Vsa ta podrtija se mu je rušila v nepojmljivih okoliščinah. Kje je država, kje je red? Kam bi človek dal vse te pojme? Sedaj goni Bunka Jelen, ta pijanec, prej ga je gonil Tripalo. Kje je tukaj razlika med enim in drugim? Ali je ni, ali je res vse skupaj prevara...? In vse to dere kakor plaz, ki ga ni mogoče zaustaviti.

Zdelo se mu je, da se pričenja tudi sam z Bunkom vred pogrezati v to podrtijo, in od strahu je pričel drhteti. Da bi se ubranil zlih slutenj in podob, je začel kričati: »Kaj sem zagrešil, kaj sem storil, da je vse to prišlo nadme? Ali nisem živel vse življenje, kakor se spodobi, ali nisem delal kakor črna živina, ali nisem dajal vbogajme, ali nisem molil in hodil v cerkev kakor kristjan... Ali nisem držal vedno s tistimi, ki zdaj vladajo, ali nisem pomagal tudi jaz ustvarjati naše nove države. Boril sem se zanjo, trpel sem zanjo, celo zaprt sem bil zanjo... In vse skupaj je en host. Vse skupaj ne pomaga. Za katere grehe se neki pokorim? To je, kar bi rad vedel, kar hočem vedeti...«

Starec je začel preklinjati, kar je bilo pri njem zelo redko. Ko je utihnil, je s stisnjenimi pestmi obstal sredi sobe in gledal okrog sebe, ko da bi iskal tisto strašansko silo, ki je kriva vsega tega, in bi jo hotel zgrabiti za roge. V njegove stare kosti je šinila moč in upornost. Nekaj časa je tako strmel v stene in v temna okna, za katerimi je slutil rogove sovražne sile. Toda ker se ni nič pokazalo, je njegov pogum jel spet upadati in pesti so se mu spet razkrečile. Z obupanim glasom je vzdihnila: »Ali naj napravim, kakor je storil moj brat Sečnjak? ... Ali naj grem k župniku Virniku pa rečem: Ničesar več ne verjamem. Vse je hudič vzel...«

Tedaj je rekla njegova žena s prestrašenim glasom: »Krišobari, ne preklinjaj, Munk!« Čeprav sta bila že dolgo let preužitkarja, sta se stara dva ob posebno važnih ali svečanih priložnostih še vedno imenovala po svojih včasnih opravilih. Starec se je ozrl k ženi, si globoko oddahnil in se vzravnal. Največjo bolečino, ki jo je kdaj v življenju občutil, je vrgel iz sebe ter s tem spet prišel v ravnotežje. S svetlimi očmi se je obrnil k še vedno molčečemu sinu.

»Bunk, vse je izgubljeno...« To je bilo vse, kar je tisti večer mogel povedati. Bunk se je počasi dvignil in, ne da bi voščil lahko noč, odšel iz bajte v temno noč ter pustil stara sama z nesrečo, katero jima je bil malo prej prinesel v hišo. Kmalu je v Munkovi bajti ugasnila luč, toda stari Munk navzlic temu tisto noč ni zatisnil očesa.

Osem dni se stari Munk ni ganil iz bajte. Nesreča z mladim Bunkom je bila neogibna in, ker sam ni mogel pomagati, je ostal rajši v samoti s svojimi mislimi. Tudi v cerkev ni šel, dasiravno sta pretekli že dve nedelji, kar se v njegovem življenju skoraj še ni zgodilo. Vedel je, da Jamnica že javno govori, da bo Bunk šel kmalu na kant, zato pa se je izogibal ljudi. Ni se bal toliko škodoželjnih obrazov, ker bi takih gotovo ne srečal veliko, huje se je bal pomilovanja in sočutja, tudi mladega Bunka tačas ni bilo blizu. Od mladih Munkov je medtem zvedel, da njegov sin obupan tava okoli in popiva, zraven pa povsod ponuja svoj grunt. Lukač mu je zadnjič ponujal za posestvo sto trideset tisoč. Nazadnje pa se je umaknil, trdeč, da bi utegnil predrago kupiti.

Stari Munk pa je medtem nekaj le napravil za svojega sina: poskusil je pregovoriti Mojcko in njenega moža, da bi rešila Bunkov grunt, ako že ne za sina Anzana, pa da bi ga vsaj kupila, da bi tako posestvo ostalo v domačih rokah. Toda poskus se mu ni posrečil. Munk je rekel, da si ne upa kupiti grunta, ker bi ne vedel kje vzeti toliko denarja. Moral bi posekati ves les do zadnje ostrvi, če bi ga sploh mogel prodati. Tudi njega so žulili hudi časi. In Munk je rekel še nekaj, kar bi nemara pred leti ne bil: »Tudi je vsa stvar zelo neprijetna, ker bi mogel kdo reči, da sem Bunku jaz otel grunt. Morebiti bi mi to kdaj celo sam Bunk očital, če ne on, pa njegovi otroci.«

Staremu Munku se je posebno prvi pomislek zdel tehten in je zato kmalu odnehal. Ali mlada Munka sta se pri tem zelo zanimala za Bunkovo dolgo njivo, ki je ležala tik za Munkovim lesom in je bila najrodovitnejša Bunkova zemlja. To njivo bi vsekakor odkupila, sta rekla. In naposled bi vzela tudi še travnik, ki leži ob njej. Starega Munka je ta želja zabolela huje kakor pa njegova odbita prošnja. To je pomenilo, da je čez Bunkovino že narejen križ in da se že pripravljajo jastrebi, ki bodo to nekdaj njegovo telo raztrgali in raznesli na vse vetrove. Spet se je umaknil v bajto in trpel sam s seboj. Potem mu je prišlo na uho, da je sin pri Lukaču barantal s Tumpežem za njivo, ki leži ob njegovi meji. Do kupčije ni prišlo.

Ko pa je slišal, da se celo Dovganoč poteguje za nekdanji, sedaj že na pol razpadli ovčji hlev pod gozdom, ki bi si ga rad preuredil v bajto, ni mogel več strpeti doma. S krvavečim srcem se je napotil k Bunku in, ko je stopil v hišo, odločno dejal: »Poglej, sin, naj bo kakor hoče, a bajt ne delaj iz Bunkovine!«
»Potem bo šlo pa na dražbo,« se je zagovarjal Bunk.
A oče je še enkrat ponovil z močnim poudarkom: »Naj bo, kakor koli hoče, a jaz ti rečem: Ne delaj bajt.«

Sin je molčal, stari Munk pa mu je začel na dolgo in široko razlagati škodljivost bajt, trdeč, da je na gruntu bajta uš, ki žre in žre. V starih časih so bile bajte nekaj drugega in niso bile tako nevarne. Takrat so morali bajtarji delati pri gospodarjih in pridelovati kruh, v današnjih časih pa bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče. Govoril je o tem s tako vnemo, ko da bi bil pozabil ne le na to, da sin ne more več odločati o usodi Bunkovega grunta, ampak tudi na to, kako je njegov sin z eno nogo že sam na bajtarskih tleh. »Če že mora biti, potem je vsekakor bolje in bolj pošteno, da prodaš grunt, kakršen je. Naj ostane skupaj; kar je že stoletja bilo skupaj,« je končal oče.

Bunk je nejeverno strmel vanj, ko da bi mu govoril v nekem nerazumljivem jeziku. Dobro vedoč, da je njegova usoda že zapečatena, ga grunt ni več zanimal ali vezal in bilo mu je vseeno, kakšno razvalino bo zapustil. Zanj je bilo poglavitno, da bi čim več izkupil in da bi mu od izkupička čim več ostalo. Očetova želja se mu je zdela tuja. Nekaj ga je sicer še spominjalo tudi očetovih nazorov, a to je bilo zelo oddaljeno in trpko. »Munk bi rad imel dolgo njivo in tisti travnik ob njej,« je dejal po kratkem razmišljanju.

»Ne daj!« je vzkliknil oče. »Kaj bo Bunkovina brez dolge njive, brez najboljše njive, lepo te prosim. Kdor bo kupil, naj ima in naj uživa vse skupaj. Ne daj...!« Bunk je izbuljil oči. Oče je govoril tako trdo in prepričevalno, skoraj proseče, kakor da bi govoril o kakem tujem kupcu, ne pa o hčeri in o zetu. Njegova vera in njegova ljubezen do zemlje ni poznala omahljivosti. Sin je lahko spoznal, kako velika je morala biti očetova bolečina zaradi izgube Bunkove kmetije. Tudi on ni maral dati Munku tistega sveta, vendar iz čisto druge sebičnosti kakor pa njegov oče. Čim slabše mu je namreč šlo, tem manj je maral za Munka, ki se je kljub slabim časom še krepko držal. Z zadoščenjem je dejal: »Oče, tu sem z vami istih misli. Munku ne dam za noben denar, rajši komu drugemu kakor njemu.«

Stari Munk se je zamislil. »Kaj pa pravi Mudaf?« se je nenadoma obrnil k sinu.
»Nič ne pravi. Zadnjič mi je rekel: Če bodo drugi dobili, kar jim gre, bom menda tudi jaz dobil.«
»A koliko si mu dolžan?«
»Blizu pet...«

Stari Munk ni dolgo strpel pri Bunku. Molče je zapustil hišo in se napotil proti domu. Bil je lep dan, Jamnica je bila polna vigrednega sonca in v Sončnem kraju ter na Drajni se je videlo že mnogo oračev po njivah. Na Hojah je bila zemlja še premrzla za obdelavo. Z bližnjega brega se je belila Mudafova hiša. Njen blesk je bil podoben vabljivemu smehljaju. Vso to lepoto je Munk občutil samo iz neke daljave, čeprav je bila razprostrta tesno okrog njega. Ko je prišel do razpotja, od koder je ena pot držala proti Munku, druga pa proti Mudafu, mu je noga kar sama od sebe stopila na Mudafovo pot.

Z Mudafi si Munki nikoli niso bili predobri sosedje. Med obema hišama sicer nikoli ni prišlo do prepira, ali dokler je gospodaril stari Munk, se to razmerje ni niti popravilo niti poslabšalo. Pri Munku je bila doma bogatija in hiša je imela svoj nedostopni ponos. Pri Mudafu te blaginje ni bilo in staremu Mudafu je včasih celo trda predla. Pred desetletji mu je Munk nekoč celo odbil prošnjo za poroštvo v posojilnici. Toda Mudafi so bili zelo delavni in so se držali. Potem so dorasli otroci, ki so bili pridni in so ostajali doma. Ukvarjali so se z vožnjami, razen tega pa je njegova žaga v letih cvetoče lesne trgovine mnogo zaslužila. Opomogli so si in, ko je prišla kriza, jim ni mogla tako do živega kakor sosedom.

Odkar je Bunka začelo prstenčiti, je stari Munk postal do Mudafov še nezaupljivejši; na tihem je sumil, da Mudaf preži na Bunkovo posestvo. Pravega vzroka za to sicer ni imel, toda kadar koli je zagledal pred seboj to široko, belo hišo, ga je začel ta sum vedno znova mučiti. Ko je prvič čul, da si je Bunk tudi pri Mudafu izposodil nekaj denarja, mu je bilo zelo neprijetno. Ker pa mu je sin vedno zatrjeval, da ga Mudaf za denar ne goni, ni mogel nič reči, čeravno se svojega suma ni mogel otresti.

Na pot proti Mudafu ga je spravil razgovor s sinom, iz katerega se je prepričal, da grozi Bunkovemu gruntu največja nesreča, ki se posestvu lahko pripeti, to je razkosanje. Naenkrat so mu prišli na um Mudafi. Bil je prepričan, da se na tihem zanimajo za grunt, čeprav tega nočejo pokazati. Sum, ki ga je mučil leta in leta, se mu je naenkrat zazdel kot nekaka rešitev. Bunk je bil po njegovem že tako in tako izgubljen, a kmetija bi se nemara še dala rešiti. Mudafi so pridni ljudje, čeravno niso preveč prijetni. Gotovo bodo njihovi otroci imeli pri Bunku več sreče, kakor jo je imel njegov rod.

Počasi je stopal stari Munk po brezni cesti proti hiši na polici. Bil je podoben človeku, kateremu so na noge priklenili težke uteži in ki si ne more pomagati dalje. Pod vrhom je obstal in se obrnil nazaj proti jami. Kakor na dlani je ležal pred njim razgrnjen Bunkov grunt. Videl je vse njive, kolikor jih je bilo pri hiši, vse travnike in loge. Čez vso to krasoto je dihala prva pomlad. Mali breg pod domačijo je bil posut s cvetočimi zvončki, katerih ni bilo nikjer toliko kakor pri Bunku. Pod hišo je njiva, ki je kakor nalašč za krompir. Ob njej je njiva, kjer rodi rž kakor nikjer drugod. Potem leži travnik, kjer se nakosi deset voz košenine. Za njim so spet njive, kjer plenja pšenica včasih tudi dvajsetkratno seme. Dalje se razprostira dolga njiva, največja pri Bunku, kjer raste žito, čeprav ne gnojijo vsako leto. In potem so travniki, ki jih namakajo studenci in se jim ni bati suše.

Kakor zamaknjen je strmel starec v to podobo. Razen v očeh na vsej njegovi postavi ni bilo zapaziti nobenega življenja. Dolgo, strastno in pohlepno so pile njegove oči, potem pa so se zaprle in, ko so se spet odprle, so bile vlažne. Prej trdo stisnjene ustnice so se odprle in zadrgetale. Nato se je mož stresel in naglo obrnil podobi hrbet...

Ti kratki trenutki so zadostovali, da se je stari Munk do dna duše prepričal, da je na pravi poti. Od tukaj so Mudafovi rodovi gledali na Bunkovo posestvo že bog ve koliko let; videli so ga, kadar so zjutraj vstajali, gledali so ga čez dan pri delu, gledali so ga, kadar so počivali Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost, pri čemer sem ohranil vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila.

... in kadar jim je med delom tekel znoj s čela, videli so ga od jutra do večera, ko so odhajali počivat. Ni moglo biti drugače, ko da so se jim te jame zarisale v kri in v možgane. Bunkovina je bila vse kaj drugega kakor njihovi robovi, na katerih je rastel največ le ovseni kruh. Kdo ve, ali bi z njegovim sinom ne bilo drugače, ako bi ga, preden mu je izročil posestvo, gnal na ta rob in mu ga od tukaj pokazal. Tako pa je Bunk živel sredi te lepote in ni vedel, kaj ima.

S krvavečim srcem, a vendar odločen je stari Munk vstopil pri Mudafu in brez pozdrava dejal svojemu nekdanjemu, skoraj dvajset let mlajšemu sosedu: »Mudaf, moj sin Bunk is izgubljen, a Bunkovino reši ti...!«

Mudaf svojim ušesom ni mogel verjeti. Vedel je, da mu starec ni naklonjen, dobro pa je tudi vedel, da njegovi nameni z Bunkovino niso popolnoma čisti. Videč, kako gredo stvari pri sosedu, je tudi on pristavil svoj lonček k ognju, ki je pričel tleti. Zadnja leta je Bunku kdaj pa kdaj posodil kak stotak, tako da se je sčasoma že precej nabralo, čeprav njegov delež ni bil velik in je prišel šele nazadnje k pojedini. Ves čas pa je upal, da bo svoj delež še povečal. Ker pa je konec Bunkovine prišel nepričakovano hitro, se je potuhnil in ostal previdno v zatišju, zavedajoč se svoje brezpomembnosti. Kar tako si Bunkovine ni upal kupiti. Bal pa se je tudi javnega mnenja, ki je bilo gotovo na Bunkovi strani, zavedajoč se, da bo tisti, ki se bo zdaj polastil grunta, vzel nase prekletstvo deveterih, v nekaj tednih pa deseterih Bunkovih otrok. Zato se je delal, ko da bi ga vse skupaj nič ne brigalo.

Daši je bilo vse to le navidezno in je na tihem bil na preži, ga je nenadni Munkov prihod hudo iznenadil in skoraj težko zadel. Poznal je svojega soseda in njegovo strast do Bunkovine in Bunkovega rodu, njegovo zakrknjeno ljubezen do zemlje in doslednost, s katero jo je vedno znal braniti. Zato je tudi vedel, koliko je starega Munka veljalo, da se je odločil za to pot. Začutil je neko pomilovanje, ki ga dotlej ni poznal. In pozabivši za trenutek na svoj delež onkraj globače, je vzkliknil s premehkim glasom: »Kaj pa govoriš, Munk? Saj vendar še ni tako hudo. Če Bunk hoče, se še vedno lahko izkoplje ...«

Munk ni mogel nikdar prenašati mehkih, sočutnih glasov, najmanj pa sedaj. Mudafova mehkoba se mu je zazdela prej porogljivost kakor sočutje. A tudi sočutja ni maral. S trdim glasom se je obrnil k Mudafu: »Ne mlati prazne slame, sosed. Kar je, je! Ti veš in jaz vem... Gotovo se ti čudno zdi, da sem prišel ravno k tebi, ki si v življenju sicer nisva bila pes in mačka, a se vendar nisva posebno marala. Ali ni tako? Toda zdaj gre zares in morava to pozabiti. Bunkovo bo prodano in meni ni vseeno, kako bo prodano in kdo bo kupil. Če kupi Jelen, ali če kupi Tripalo, ali če kupi tudi kateri izmed obeh jamniških pležihov,* je skoraj gotovo, da bo posestvo razparcelirano. Nobeden izmed naštetih ne bo kupil Bunkovine iz ljubezni, ampak zaradi dobička. Že zdaj se oglašajo razne kavke... Kupi ga ti, da bo grunt ostal skupaj, kakor je zdaj...«

Ob pogledu na Munkov otopeli, a strastni obraz, na katerem se ni zganila niti ena kocina, je Mudafa postalo skoraj groza. Zdelo se mu je, da ga že zdaj gleda deset takih obrazov, kakor je ta, in da jih bo moral gledati vse življenje. Kakor koli mu je bila misel na Bunkov grunt prijetna, se je vendar bal. Zato je dejal: »Ne upam si, ne bom kupil...«

Tedaj se je vtaknila vmes Mudafica, ki je medtem prišla zraven: »Naš bi kupil, ali kaj bodo rekli otroci, kaj bo rekla Jamnica? To so hude stvari, Munk...«

Munk je čul to, kar je slutil, in pri srcu je začutil bežen, skeleč mraz, ki pa ga je takoj pregnal, in znova dejal: »Mudaf, kupi Bunkovo...«

Mudaf se je dvignil. »Ne upam si. Ti bi me klel, Bunk bi me klel, otroci bi me kleli. Naj si kdo drug umaže dušo, jaz si je ne bom. Tudi brez Bunkovine bom živel...« Njegov glas je bil razdvojen, na pol zatajljiv, na pol bojazljiv.

Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Mudafa in njegovo ženo grozotno prijelo. Stari Munk je naenkrat pokleknil na gola tla, dvignil proti Mudafu sklenjene roke in zakričal z obupanim, prosečim glasom: »Če si človek, Mudaf, kupi grunt, reši grunt, zaradi mene ga reši...«

V sobi je postalo neizrečeno tesno in mučno. Munk je še vedno klečal na tleh in povzdigoval roke proti sosedu. Njegova raševinasta postava z belo glavo je bila podobna eni tistih nizkih, iz mahovine štrlečih skal, ki jih je po Bunkovih gozdovih bilo vse polno in ki so tam že od davnaj branile strma pobočja pred plazovi in usedlinami, tudi glas, ki je donel po sobi, je prihajal kakor iz skale. Mudafa sta se prestrašeno spogledala, potem je mož zastrmel pod strop, nato pa svečano rekel: »Dobro, zaradi tebe naj bo. Če me nihče ne bo klel, sem pa kupec...«

Omagan in strt, a vendar olajšan se je dvignil stari Munk. Mudafa sta takoj pristopila k njemu in ga posadila za mizo. O zadevi, ki je vsem do skrajnosti napela živce, niso več govorili. Mudafa sta bila na tihem vesela, ker sta dosegla nekaj, kar je bila njuna skrita, grešna želja, a dosegla tako, da jima Jamnica ne bo mogla oporekati. Miza je bila kmalu polna jedi in pijače in v hišo je prišla vsa Mudafova družina. Stari Munk je bil kakor spremenjen, jedel je in pil in govoril z vsemi, ko da bi bil član iste družine, in vsi so se veselili in kramljali z njim, kakor bi bili njegovi otroci.

Že prihodnji teden je Jamnica zvedela, da je Bunkovino kupil sosed Mudaf za sto osemdeset tisoč. Vsa Jamnica se je strinjala v sodbi, da je Mudaf poceni prišel do enega izmed najlepših posestev na Hojah, čeprav je v tako hudih časih bil to za kmeta presneto velik denar. Navzlic temu, da se je zvedelo, s kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah je prišlo do prodaje, je soseska vendar skomizgala z ramami: »Vrag vedi, če bo to prav prineslo. Devet otrok pri hiši, oziroma deset...«

Stari Munk je hotel tako pogodbo, da sin lahko ostane še eno leto na Bunkovem. Ta čas bi mu zadostoval, da bi si našel nov dom, kako bajto kje v strani, kjer bi lahko redil dve, tri kilave. Kupec se temu načrtu ni upiral, toda Bunk ni hotel o tem nič slišati. »Kar je šlo, je šlo,« je trdil, »in bolje bo zame in za nas, ako se čimprej izgubimo od tod. Bilo bi mi hudo živeti na zemlji, na kateri nisem imel sreče. Peklo bi me in hiša bi se mi zdela kakor rakev. Zato od tod...«

»Kakor hočeš,« se je naposled vdal oče ves zamišljen. Zdelo se mu je, da ima sin prav in da bi na njegovem mestu tudi sam tako ravnal.

Bunkova selitev pa se je vendar še precej zavlekla. Bil je že maj, ko so nekega jutra stali na Bunkovem dvorišču štirje vozovi, pripravljeni, da odpeljejo od hiše to, kar je ostalo Bunku po še ne petnajstletnem gospodarstvu. Munk je prišel z dvema vpregama, Mudaf z eno in Pernjak z eno. Imeli so lepo vreme. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedrega neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi izgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vigrednega dne. Na jugu je stražila gora, jamniška večna soseda. Zaradi neposredne bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor podoba oddaljenih gora na obzorju: njena glava je bila pokrita s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je zagomazelo po njenih korenikah, ki so se grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jamniško kadunjo in znova prihajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj...

Po Bunkovem polju je bliskala rosa in spomladni zelen je puhtela iz spočite zemlje, kamor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozelene barve; tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rasla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. Še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Po rasti trave in setve, po kipenju sadnega drevja se je obetalo bogato leto.

Bunk svojega očeta ni pozval k selitvi in se zato z ženo nista malo začudila, ko je stari Munk z zetom že navsezgodaj prišel k hiši. Mož sam ni vedel, kaj ga je gnalo tja. Žena mu je zjutraj branila, naj ne hodi k Bunku, ker je rahel in bi se lahko prevzdignil in zbolel. Te besede pa so bile le krinka njene skrbi, da bi staremu lahko škodovala žalost, ki jo bo občutil ob pogledu na zadnje dejanje Bunkove nesreče. Mož ji ni nič odgovoril, ampak je šel, kamor ga je vlekla čudna, nevidna moč. Tudi sam je čutil, da bi bilo bolje, ako bi ne hodil blizu, ako bi šel bog ve kam proč. Toda sili, ki ga je vlekla na prizorišče, se ni mogel upirati in se ji je vdal z nekim strastnim občutkom bolestne, trpinčene tolažbe.

Munk je bil prvi, ki je po kratkem, neodločnem postajanju voznikov zaklical: »No, ali bomo? Kaj pa še čakamo...?« Potem je čisto mirno in hladnokrvno pomagal pri nakladanju pohištva in pri tem vse videl, vse opazil in tako rekoč ukazoval. Bunk in vozniki so ga molče ubogali. Vsi so slutili, da v starčevem srcu gori strašna bolečina, ki jo skuša potlačiti, zato so bili do njega obzirni in skoraj otroško ubogljivi.

Vozovi so bili že skoraj naloženi in nakladali so še zadnje stvari. Bunk je hotel zgrabiti zibelko, ki je še čakala na tleh, in jo naložiti na enega izmed prvih voz, ki so stali v vrsti na dvorišču. Stari Munk je priskočil in zaklical: »Ne, zibelka pride na zadnji voz, vedno na zadnji voz...« Zgrabil je zibelko, jo iztrgal sinu iz rok in jo sam odnesel k zadnjemu vozu. Z neverjetno lahkoto jo je dvignil in položil vrh drugega pohištva, čeprav je bila dovolj težka. Na tem vozu so nato na njegovo zahtevo napravili tudi prostor za majhne otroke, ki ne bi mogli hoditi.

Dokler vozovi niso bili do vrha naloženi, stari Munk ni imel oči niti za Bunkinjo niti za otroke, čeravno so se vsi čez čas vrteli okrog njega. Ko pa je bilo že vse naloženo in so vozovi čakali na odhod, se je šele zavedel tudi teh. Ali tudi zdaj ni pokazal, da ga pogled na veliko družino boli, le njegove ustnice, ki so se naenkrat tako stisnile, da se mu je na čelu napravila globoka, siva zareza, so pričale, kaj se godi v njegovi duši.

Bunkinja je bila tisto jutro nenavadno tiha in mirna. Njenemu upadlemu obrazu in njeni hoji se je poznalo, da se njen deseti čas zelo hitro bliža in da že v nekaj dneh lahko leže. Kljub temu pa je pri selitvi pomagala. Sredi drosi otrok je bila njena prikazen še vse bolj materinska, širša in rodovitnejša. Njeno obnašanje je bilo tako prostodušno in domače, ko da bi ne doživljala tega, kar se je godilo okrog nje. Skrbno je pobirala kuhinjsko orodje po koteh in ga nosila k vozu in, ko je rinila lopar in omelo med drugo ropotijo, je bila podobna ženi, ki sredi gospodinjstva mirno vsaja kruh. Iz nje je dehtela ena sama velika moč, moč njenega materinstva, ki še ni bilo iztrošeno, kateremu je predvsem služila pri Bunku in kateremu bo lahko služila tudi kjer koli drugje.

Na dan selitve so Bunkovi otroci vstali z očetom in materjo vred. Celo najmlajši, ki še ni imel dveh let in je še težko racal, se je naglo skobalil iz že pretesne zibelke, v kateri je moral še vedno ležati. Vsak Bunkov otrok je ležal v zibelki tako dolgo, dokler ga od tam ni pregnal novi Bunk ali nova Bunkinja. Otrokom izpod desetih let je bila selitev prijeten doživljaj. Pod odnesenim pohištvom so odkrivali toliko zanimivih stvari, raznih izgubljenih čač,* da so jih imeli zdaj polne roke in so jih komaj utegnili spravljati na vozove. Otrokom, starim nad deset let, pa se je na obrazih vendar poznala neka temna iznenadenost, ki jih celo med smehom ni zapustila.

Mrtvo kvožnje je bilo že vse na vozovih in treba je bilo naložiti le še živo blago. Nanj je čakal zadnji voz, na katerem je med drugo ropotijo bila tudi zibelka in posteljne slamnjače. »Otroci, vkup, zdaj je prišel naš čas!« je zaklical Bunk z odsotnim glasom ter se postavil k vozu. Obstopilo ga je devet otrok in osemnajst vprašujočih oči se je uprlo v očeta. Mati je s povešenimi rokami stala poleg voza.

»Afriča, brž v zibelko!« je zavpil Bunk, dvignil najmlajšo bosopetko s tal in jo posadil visoko v zibelko. Otrok je zamahnil z ročicami in se veselo nasmehnil z roza. Bunk je pogledal po drosi, ko da bi iskal, koga naj zdaj prvega posadi na voz. »Ančka, zdaj prideš pa ti na vrsto,« je zaklical in pograbil ne osmega, ampak sedmega otroka ter ga dvignil v zibelko, rekoč: »Ti si že pametna in boš pazila na Afričo, da ne pade z voza.«

»Tonček!« je zaklical nato in posadil na slamnjačo osmega otroka. »Martin!« Šesti otrok se je zasmejal na slamnjači. »Mojcika!« Peti otrok je zavrisnil na vozu. Potem je rekel proti onim, ki so še stali v krogu: »Dovolj je, vi boste pa šli.« Toda še je mahalo troje parov rok proti njemu: »Ne, peljali se bomo, tudi mi se hočemo peljati...« »Naj pa bo, če je tako!« je dejal oče in že zgrabil najbližjega. »Pepa!« Na vozu je sedel četrti otrok. »Anza!« Na slamnjačo je zletel tretji otrok. Na tleh sta ostala še drugi in prvi otrok. Ko se je oče, zaverovan v svoj posel, obrnil tudi k njima, sta oba hkrati odstopila in rekla: »Ne, midva bova šla.« Lenčej, najstarejši sin, je dejal: »Jaz bom gnal Movro.« Poldrugo leto mlajša hči Lonca pa je rekla: »Jaz pa bičke.«*

Zdaj je bilo naloženo vse, kar je bilo Bunkovega. Treba je bilo iti še v hlev po živino. Tam sta čakali dve kravi, Movra in Bavha, ter tri ovce. Drugo živino je Bunk že prej prodal ali pa oddal v rejo. Bunk je prignal iz hleva kravo Bavho, sin Lenčej kravo Movro, hči Lonca pa dve ovci z jagnjetom. »Tako, zdaj pa naj bo v božjem imenu!« je dejal Bunk s kričečim glasom.

Toda vprege se še niso premaknile, ker je prvi voznik Mudaf še nekaj popravljal pri komatih svojih konj. Nastalo je kratko, mučno čakanje. Naenkrat pa ga je presekal presunljivi jok Bunkinje. Bila je ves čas mirna, čeprav se ji je srce trgalo od bolečine za izgubljenim domom in jo je bil strah pred neznano prihodnostjo. Ko je zadnjikrat pogledala proti prazni hiši, ni mogla več vzdržati; zajokala je tako bolestno kakor še nikoli v svojem življenju. Videč jokati mater, so naenkrat začeli jokati tudi otroci, najprej onadva v zibelki vrhu voza, potem oni na slamnjači, nazadnje še Lenčej in Lonca. Neutešljiva tožba je napolnila izpraznjeno, mrtvo dvorišče, je letela tja po polju, se odbijala v gozdu in se od tam spet vračala nazaj še obupnejša in bolestnejša. Tedaj sta začeli mukati tudi kravi...

Bunk je sprva otrpnil. Tudi njemu ni bilo lahko pri srcu in žalost, ki ga je celo jutro tiščala v grlu, je ves čas preganjal z navidezno ravnodušnostjo in s kričanjem pri nakladanju voz. Sedaj pa se je zdelo, da bo vrglo tudi njega. Oči so mu postale vlažne, tako da je za hip zgubil iz vida družino, vprege, dvorišče, potem pa je na ves glas zavpil: »Mudaf, kaj pa čakaš, poženi že vendar...!« In prvi voz je zaropotal...

Stari Munk se je umaknil v hišo že tedaj, ko je njegov sin odšel v hlev po živino. Vse jutro je bil trd in uporen in je sproti potlačil vse mehkobne, žalostne občutke, ki so mu vedno znova vreli iz srca. Tega pa, kako je sin nakladal otroke na voz, ni mogel več prenesti in se je odstranil. Hiša je bila prazna, same gole stene so strmele vanj, le v družinski izbi je po stari navadi ostala miza v kotu in križ nad njo. To dvoje se ni smelo nikdar seliti iz kmečkih hiš. V veži sta ležali navzkriž dve stari metli, ki jih je tja položila Bunkinja, da zadosti stari navadi in zaroti hudobne duhove, dokler ne bodo prišli v hišo novi stanovalci. Povsod je dišalo po prahu, po plesnobi in od nekod je zaudarjal še duh po otrocih, ki ga je starec globoko vdihaval. V vsaki sobi se je pomudil nekaj trenutkov, ošvignil z očmi gole stene, kakor bi iskal nekaj, kar je od njegove rodbine še moralo ostati pri hiši. Toda vse je bilo prazno in mrtvo.

Ko je obhodil spodnje prostore, so ga noge zanesle še na podstrešje. Hotel je ostati še sam. Mračno podstrešje mu je bolj ugajalo kakor pa svetle sobe v pritličju. Skozi lino v plankah so se usipali v prostor svetli sončni prameni, v katerih se je motovilil gosti prah. Tudi podstrešje je bilo izpraznjeno, vendar je ležalo po tleh in po kotih še mnogo stare, nerabne ropotije, ki so jo Bunki pustili. Stari Munk je strmel v to ropotijo. Naenkrat pa se je njegov pogled ustavil pri starem, zaprašenem kolovratu v kotu. Spoznal ga je. Bil je kolovrat njegovega rodu, star nemara že več stoletij, in so ga gospodinje podedovale od rodu do rodu. Njegova mati je še predla na ta kolovrat in tudi njegova žena ga je prejšnja leta še rabila, dasi bolj iz spoštovanja do njegove starosti kakor zaradi njegove priročnosti. Ob predaji posestev otrokom je Munk odnesel kolovrat k Bunku, hoteč s tem očitno poudariti, da prenaša staro izročilo svojega rodu od Munka k Bunku.

Tajna moč ga je vlekla k staremu orodju. Vse je bilo še kakor nekdaj, kolo, snovalka, čolnič, nogalnica in ovijalka, le s pajčevino je bilo vse zastrto in prepredeno. Stari Munk se je ves zamišljen zastrmel v prašno stojalo in naenkrat se mu je zazdelo, ko da bi med motno pajčevino videl nešteto obledelih, mladih in starih rok svojih prednic, mater, babic in prababic, ki so na tem stojalu predle križevnike in mrtvaške prte njegovega davnega rodu. Na tem stojalu se je pomagala tkati trdnost in moč Bunkov. Dokler je delal ta preprosti stroj, so bili vsi Bunki še dobro oblečeni, čim bolj pa je počival, tem slabše so bili oblečeni. Za starca je ta stroj predstavljal moč in slavo njegovega rodu. V svoji zakrknjenosti in zaupanju na stare, boljše čase ni mogel razumeti, da je zdaj le še njihov spomenik...

Nenadoma se je sklonil, zgrabil kolovrat in ga takšnega, kakršen je bil, zadel na rame ter ga odnesel s podstrešja. Bil je prepričan, da ga je Bunkinja pozabila na podstrešju in da ji ga mora dati. Toda že na stopnicah se mu je ustavil korak. Z dvorišča se je tisti hip razlegel obupen jok Bunkinje in njenih otrok. Zdaj ni bilo nobene priče, ki bi videla njegovo slabost, zato se je tudi on prepustil žalosti, se naslonil na stopnice in polglasno zaihtel.

Slonel je še dolgo tako, ko so se zunaj začeli klici voznikov in se je jok med ropotanjem voz začel polagoma oddaljevati in zamirati. Potem se je vzdramil in, ne da bi si otrl skope solze iz oči, jadrno stopil iz hiše in odhitel za selivci, ki so medtem že izginili za ovinkom. Mimogrede je zagledal Mudafico in njeno hčer, ki si nista upali priti k hiši, dokler sta v njej še slutili stare lastnike, in sta se ji šele zdaj kradoma bližali. Toda stari Munk se zanje ni menil, temveč je s kolovratom hitel za vozmi, kar so ga nesle noge. Na ovinku jih je zagledal in začel od daleč vpiti: »Hej, počakajte, to ste pozabili...!«

Na cesti pod njim so se začuli nerazumljivi glasovi odhajajoče družine, ki ga je očividno opazila. »Hej, čujete, kolovrat ste pozabili...!« je še z močnejšim glasom ponavljal stari Munk. Tedaj se je v globači zaslišal smeh, nato pa sinov skoraj porogljivi odgovor: »Oče, pustite tistega vraga, ker je za nič...!«

Zaradi ropotanja voz in šumenja globače pa starec ni slišal sinovega odgovora in je zato še dalje vpil: »Počakajte, počakajte, kolovrat ste pozabili...!« Vozovi so se naglo oddaljevali in stari Munk se je zaman poganjal za njimi. Z vsakim korakom se mu je trhlo in lahko orodje na plečih zdelo težje in čim bolj so se oddaljevali vozovi, tem teže je občutil breme. Bilo je, ko da bi Munk ne nosil trhlega kolovrata, temveč težak, kamniten spomenik preteklosti. Kmalu se je od slabosti pričel tresti, dokler ni popolnoma omagal in se zgrudil na zemljo ...

== PETO POGLAVJE ==</text>
      <sha1>q5dt2vetxaf2ytdxgewkztxzmb6cd6o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224006</id>
      <parentid>224005</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:45:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* PETO POGLAVJE */</comment>
      <origin>224006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="655103" sha1="jbij1fsxp6r19fj86v9sswtpa3neg6e" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Jamnica
| normaliziran naslov = roman soseske
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;
Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar &lt;/blockquote&gt;

== PRVI DEL ==

== PRVO POGLAVJE ==

V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: 

»Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.«

Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas.

Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla.

Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev.

Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.

Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici.

Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.

Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.

Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je
vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.

Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:

»O ti prekleta baba ti...!«

Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo.

Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.

V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog...

Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.

»Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe.

To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.

»Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. 

Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.

»Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom.

»Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil.

Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi
v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬
nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: 

»Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...«

Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih:

»Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?«
»Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha.
»Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
»Zakaj pa?«
»Na preužitek misli iti...«

Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal:

»Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...«

Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila:

»Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je
vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...«

Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala
sama pri sebi:

»Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« 

Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta:

»A — poglejte ga no...!«

Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče
ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v
kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale.

Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko.

»Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči.

Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati.

Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev.

Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin.

Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha.

Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin.

Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj.

Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev.

En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil:
»Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!«

Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih.

Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek:
»Babica, mene pa zebe ...«

Odgovoril mu je raskavi glas starke:
»Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.«

Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte:
»… daj nam danes naš vsakdanji kruh …«

Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih.

Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal.

Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša.

Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi:
»Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...«

Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil.

Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih.

Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš.

Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi.

Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah.

Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina.

Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu.

Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo.

Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali.

Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl.

Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene.

Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ...

Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ...

Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst.

Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ...

Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh.

Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...«

Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem.

Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev:
»Češčena si, Marija ...«

Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen.

Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ...

Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno.

Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev.

Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram.

Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi.

Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal:
»Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«*

Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi:
»Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...«

»Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst.

»Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču.

Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč:
»Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.«

Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron.

Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila:
»Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.«

Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala:
»Le moli, Ajta, za naše grehe.«

Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže.

»Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal:
»No, menda boš ja vzel božji dar.«

Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu.

»Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk.

Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal:
»Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?«

Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta.

Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu.

»Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala.
»Bom,« je vdano odvrnil Miha.

Kardevka se je obotavljaje bližala vozu.
»Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile.

»Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar.

»Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi.

Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo.

»Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron.

Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla:
»Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...«

»Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...«

Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama:
»Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.«

Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni:
»Bog vam povrni, oče in mati ...!«

Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla:
»Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.«

Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
»Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!«

Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne.

Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
»Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!«

Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.

»Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.

»A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe.

Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!

Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza.

Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili.

Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf:
»Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...«

In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma.

Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem.

Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico.

Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge.

Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje.

Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ...

Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij.

Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost.

Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.

Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik.

Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri.

Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.

Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih.

Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare.

To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih.

Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima.

Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila:
»Jej, so koj dolge noči ...«

Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana.

Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče.

Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo.

»Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom.
»Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci.

»Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč:
»Ho—ho—o—j!«

Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil.

»Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk.
»Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov.

»Pa spet poprimimo.«

Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave.

Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje.

Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...«

Naposled je zavpil Mudaf:
»Žavre!«

Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih.

»Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč.
»Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor.

Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi.

Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku.

Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale.

Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih.

Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha:
»Ali je vrh še zmeraj na tleh?«
»Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha.

»Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti.

Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku.

Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha:
»Je že prost!«

Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune.

Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale.

»Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh.

Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil:

»Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!«

Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev.

Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati.

Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor.

Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami:
»Ali že voha?«
Toda odgovor se je še vedno glasil:
»Še ne ...!«

Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila:
»Že voha, že voha ...«

Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje.

Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku.

Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost.

Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes.

»Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro.

Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči.

Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas.

»Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav.

Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo.
Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki.
Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen.
Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo.

Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil:
»To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!«

Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov.

Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo.

Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom.

Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči.

Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ...
V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen.
Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal:

»Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.«

S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla:

»Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!«

»Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna.

Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala.

»Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije.

»Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?«

»Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.«

»Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.«

S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov.

»Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač.

Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila.

»Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac.

Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih.

»Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?«

»Saj vas ne bomo požrli...!«

»Pomagali vam bomo, da boste prej končale...«

V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza:

»Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...«

Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas:

»Tu ni krčma, tu je božji kraj ...«

Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. &gt;

»Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza.

Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev:

»Saj se za Pepo ni treba bati...«

Pepa je bila Mudafova dekla.

Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se
smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače
razbili vrata. 

»Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka.

»Nič, samo odprite nam . . .«

Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje.

»Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka:

»Lonca, odpri mu no, če že hoče...«

»Nočem...« se je drhteče branila Lonca.

Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas:

»Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...«

Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so
fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti.

»Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi.

»Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta.

Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz
papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha.

»Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: 

»Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« 

Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi.

»Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi.

»Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač.

Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu.
To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti.

»Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle.

»Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...«

Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala:

»Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!«

Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami:

»Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita.

»Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama
ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo.

»Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?«

»Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla:

»Saj ne bom imela grunta jaz ...«

Tonač se je skoraj hripavo zasmejal:

»Kdo te pa vpraša po tem?«

Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal:

»Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...«

Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet
ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s
slabotnim glasom:

»Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...«
»Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant.
»jutri bi še rada nosila Marijo...«
»Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...«

Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi...
Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice...

== TRETJE POGLAVJE ==

Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. .

Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev.

Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov
in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje.

Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo.

Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina
si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri  Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki.

Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ...

Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice.

V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali.

Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači.

Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili.

Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi.

Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ...

Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih.

Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe.

Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ...

Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ...

Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo.

Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ...

Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki.

Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko.

Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.

»Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.

Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
»Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...«

In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale.

»Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati.

»Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.

Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ...

Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ...

Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži.

Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami:
»Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...«

Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
»Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.«

Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
»Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...«

To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
»Res je, danes pa je bilo za božjo čast.«

Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca.

Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje.

Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza:

»Dvajset kron, k prvemu ...!«

Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.

Iz množice se je oglasilo:
»Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...«

Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.

»Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat.
»Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač.
»Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč.

Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti.

Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal:
»Štiri sto, k tretjemu ...«

»Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala.

»Dvajset zraven!«
To je bil Lukač.

»Petdeset!« je zavpil Apat.
»Petsto!« mu je odgovoril Lukač.

Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
»Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!«

»Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.

Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
»Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!«

Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
»Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...«

Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ...

Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni.

Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples.

Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.

V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani.

Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal.

Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi.

Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri.

Drug drugemu so klicali ljudje:
»Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu!
Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?«

Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami.

»Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil.

Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč:

»Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...«
Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.«

Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ...

Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti.

Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop.

Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti:
»Moja žena ni nobena kurba ...!«

Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe.

»Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah.

Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost.

Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne.

Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom.

Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot.

Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ...

Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil.

Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal.

Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage.

Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil.

Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate.

Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril.

Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka.

Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli!

»Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu.

»Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene.

Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho:
»Na, pij, Ahac ...!«

Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani.

Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas:
»No, ali ne boš pil ...?«

Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek:
»Na tvoje zdravje, Perman ...«

Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem.

»Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava.

Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel:

»Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...«

»O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil.

»No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...«
Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas.

»O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom.

»Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...«

Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad.

Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril:

»A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?«

»Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...«

Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil.

Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal:

»Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...«

Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje:

»Zakaj ...?«

»Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...«

Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse.

Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje:
»Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...«

Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost.

Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti.

Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil.

Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati:

»Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan.

To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ...

Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...«

Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo.

Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel:

»Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ...

Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...«

»Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo.

»Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?«

Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ...

Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile.

Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil.

Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ...

Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ...

Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom:
»Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...«

Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo.

Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim:

»Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...«

Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke.

Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili.

Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical:

»Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...«

»Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven.

»Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil.

»A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke.

Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil:

»Jamniško polko!«

Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec.

Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša.

Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ...

Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče:
»Naprej, naprej ...!«

Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje.

Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi:
»Dalje, dalje ...!«

Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ...

Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ...

Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo.

Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti.

»Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...«

In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo.

»Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč.

Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo:

»Tri dni, pa olja ni ...«

Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil:

»Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?«

Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem.

Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše.

Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ...

Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih.

Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel.

Tehant se je kmalu razburil in ji očital:
»Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!«

Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo.

Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru:

»Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...«

Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč.

Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala.

Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi.

Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati.

»Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...«

Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil.

Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali.

Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim:
»Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!«

Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali:
»Pa vi pojdite, če si upate ...«

Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran.

»Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ...

Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava.

»Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno.

»Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!«

Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ...

Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu.

Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici.

Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel:
»Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!«

»Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla.

Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti:
»Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?«

Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim.

Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom.

»Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom.

»Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka.

Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati.

»Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec.

»Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo.

Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom.

»Marička, Marička ...« je prosjačil mož.

»Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...«

»Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ...

Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal.

Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas:
»Tri dni pa olja ni ...«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. 

S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki  je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. 

Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. 

O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi  Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. 

»Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. 

»Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. 
»Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta.
 Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele &quot;ato je prvi dejal Bajnant:

 »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.«

Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. 

»Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj  grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« 
Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: 

»... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...«

 »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. 

»Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...«

In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop.

 »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: 
»Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« 
»Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. 

Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. 

Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. 

Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. 

»Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. 
»Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. 

Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. 

»Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. 
»Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« 
»Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. 
»Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« 

Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja.

 In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. 
»Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.«

»Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. 
Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. 
»Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« 

 »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. 
Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: 

»Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...«
 »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. 

»Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. 
Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. 

»Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle.

 »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej.

 »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo.

 Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji.
 »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. 

»Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. 
Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. 

»Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. 

Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to  živo. 
Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. 
Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: 

»Ali ste oženjeni?« 
»Še ne!« mu je odvrnil Ahac.

 »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. 

»Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. 

Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. 

»Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,«  mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. 
»Zakaj?&lt; je ves začuden vprašal Ahac. 

Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. 
Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: 

»Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« 

To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: 

»To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« 

Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. 

Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. 

Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne.

Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. 

In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. 

Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal.

Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil.

V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... 

Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. 

Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. 

Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. 

»Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob.

»Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?«
»Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. 

Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. 

»Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. 
»Da naj storim, kakor se mi zdi.« 
»In kako se ti zdi. . .?« 
»Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« 

Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. 

Tu ni bilo več mnogo svetovati. 

Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. 

Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala:

 »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« 

Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. 

Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal:

»Sfretane so nezakonske matere.«
»Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« 

Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: 

»Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« 

Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. 

Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. 

Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: 

»Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« 
Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. 

»Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« 

Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala:

 »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« 
»Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac.

== PETO POGLAVJE ==

Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove.

Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ...

V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki.

Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti.

Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!«

Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!«

Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep.

»S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom.

»Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati.

»S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa.

Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali.

»Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje.

Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...«

Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.«

»V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?«

»Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...«

»Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči.

Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!«

Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?«

S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši?

»Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!«

»Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja.

Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.«

»Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...«

»Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom.

»Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza.

Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical:

»Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!«

S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:

»Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?«

»Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.

V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:

»Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...«

Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!«

Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.

»Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.

»Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom.

»Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...«

»Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize.

Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ...

Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.

»Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.

Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!«

In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.

Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.

Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!«

Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.

Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:

»Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?«

»Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.

»Petdeset tisoč kron ...?«

Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?«

»Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.

»Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:

»Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!«

Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:

»Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...«

Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize.

»Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.«

Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.«

To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo.

»Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...«

Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?«

Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.«

Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.

»Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?«

Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.

»Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.

Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?«

Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.

Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj.

Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ...

Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!«

Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja.

Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ...

Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?«

== ŠESTO POGLAVJE ==

V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen.

Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo...

Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...«

Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali...

Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela.

Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji.

Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom.

Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno.

Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž.

»Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz.

Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?«

Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?«

In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost.

Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...«

Mojcka je pomirjena zapustila župnišče.

Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo.

Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati.

V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...«

Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci.

Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate.

Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja.

Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje.

Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev.

Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje.

Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje.

Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti.

Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...«

Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino.

Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...«

Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!«

Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji.

Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast...

Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...«

»Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati.

Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!«

Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...«

Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej.

»Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup.
»Domov se poberi, če imaš kam iti...!«
»S kom si pa še ležala, avša...?«

Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...«

Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...«

Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj.

Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo.

Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.

Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.

Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...«

Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.

Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.

»Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni.
»Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
»In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.«

Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.

Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...«

Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa.

Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.

Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.

Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom...

Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.

== SEDMO POGLAVJE ==

Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.

Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.

Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.

Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali.

Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi.

Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal.

Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat.

Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...«

Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno.

Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu.

»Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen.
Perman je naročil pol litra mošta.
»Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.«

Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel:
»Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.«
»Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega.
»No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...«
»Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.«

Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal:
»Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...«
Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita.

Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril:
»Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...«
Permanu je ušel kratek nasmeh.
»Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...«
Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval:
»Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.«

»Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...«
Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele.
»To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?«
»Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno.

»Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo.
Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom:
»Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?«

Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje:
»Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?«
Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati:
»To bi šele videli. Mogoče bi pa...«

»Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...«
Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil.

In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli.

Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!«
Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega:
»Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.«
Lukač se je nasmehnil:
»Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...«
»Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.«

Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila.

Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci:
»Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!«

Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti.
»Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč.
»Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši.
»Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...«

Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil:
»Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...«

Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili.

Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila.

Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci.
Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil:
»Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!«

Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla:
»Perman bo pač šel...«

== OSMO POGLAVJE ==

Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov.

Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.

Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
»Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč:
»Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.«

Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
»Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu.
»Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.

Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.

Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
»Poglej, to so Jankove hlače...!«

Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.

Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas:
»Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?«
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.

Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen:
»Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...«

Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
»Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.

»Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.«

Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust:
»Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...«

Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz.

Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo:
»Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.«

S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila.
»Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...«
»Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje.
»Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil.

Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom:
»Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?«

Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil:
»Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel.

Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal:
»Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?«
Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka:
»Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?«

Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal:
»Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...«
Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet.

Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor.
Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico.

»Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege.
»Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo.
»Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...«
Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi.

Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel:
»O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.«
Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate.

Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre.

Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem:
»Koliko bo pa ta špas veljal...?«
Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu.

»Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri.

Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci:
»Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...«

Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro.

Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel:
»Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...«

Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati:
»Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...«

Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili.

Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve.
»Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik.
Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole.

Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji.
Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij.

Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto.

Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli.
In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže.

Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi.
»Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi.
»Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva.
Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere.

Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci.
Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti...

Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril:
»Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?«
Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti.

Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben.

Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.

Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
»Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak.
»Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf.
»Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak.

Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
»To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...«
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega.

Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
»Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...«

Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
»Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...«

Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.

Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
»Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

»Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...«

»Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs.

»Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...«

Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...«

Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.

Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...«

»Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev.

Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.

»He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.

Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...«

Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej.

»Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...«

»Pri meni tudi,« je menil Černjak.

Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...«

Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ...

Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.

»Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.

In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.

Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?«

Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:

»Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!«

»Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev.

Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov.

»Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo.

»Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem.

Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:

»Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...«

»Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog.

»Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.«

»Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.

»Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom.

»Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano.

»To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.

»Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?«

Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.

Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.«

Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.«

»Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.

Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:

»Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...«

Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih.

Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla.

Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom:

»Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?«

Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:

»Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!«

Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.

Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ...

Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.

»Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož.

== Drugi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase.

Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj.

Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov.

In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste.

Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini.

Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic.

Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini.

Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici.

Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino.

Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo.

Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev.

In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril.

Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev.

Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe.

Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede.

Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste.

Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh.

Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan.
»V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...«

Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti.

»Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...«

Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank.

»Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...«

Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh.

Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica.

Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste.
»Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...«

Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.

Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.

Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj:
»Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...«

Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.

Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.

Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
»Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...«
»Tudi kot nosilec liste ne ...?«
»Tudi kot nosilec liste ne ...!«

Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov.
»Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...«

Nekateri pa so odbijali s hudovanjem:
»Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?«

Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica:

Drugi pa so spet godrnjali:
»Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.«

Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.

Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:

»Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.«

Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.

In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.

Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov.

Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.

Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha.

Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu:

»Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.«

Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh.

Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč.

In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.

Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber.

Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.

»Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...«

Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.

»Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti.

Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.

Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ...

Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ...

Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ...

Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame...

Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . ..

Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.

Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila...

Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.

Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.

»Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!«

Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.

»Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena.

Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ...

Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene:

»Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...«

Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.

Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.

Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto:

»Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!«

In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.

Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:

»Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...«

Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:

»Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?«

Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.

Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.

»Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?«

Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . .

Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal:

»Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.«

Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril:

»Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...«

V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.

»Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.«

In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami.

»Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk.

»Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.

Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:

»Dva dni še počakajte, pa boste videli...«
»Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
»Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?«

Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.

Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.

Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo:

»Dva dni še počakajmo, pa boste videli...«
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
»Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?«
»Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek.
»Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...«

Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
»Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!«

Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel:

»Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...«

Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo.

Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka:
»Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?«
»Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek.
»Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk.
»Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak.
»Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja.
»Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja.

Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku:

»Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.«

Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo:

»Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...«

In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ...

Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal:
»Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...«

Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca:
»Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?«

Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati:
»No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...«

Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati...

Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.

Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.

Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.

Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote.

Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.

Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.

Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!«

Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna.

Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.

Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...«

Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
»Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?«
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical:
»Po goli riti, po goli riti...«

Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma:
»Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...«

V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.

Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža.

Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika.

Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...«

In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi.

Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem.

Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.

Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega...

Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje...

Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom.

Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...«

Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna...

Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ...

Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel:
»Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...«

Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil...

Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ...

»Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu.

Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu.

Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ...

Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka.

== TRETJE POGLAVJE ==

Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave.

Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi.

Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora.

Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.

Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!«
»Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene.

Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.

Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?«
»Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.

Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
»Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.

Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove.

Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!«
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.«

Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!«
»Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi.

Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.

Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.

Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?«
Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.

»Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi.
»Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
»To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.

»To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.

»Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past.

Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda.

»Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh.
»Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri.

Nekateri lovilci so se že pričeli vračati.
»Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske.
»Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.«
Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom.

Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

»Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali.
»Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...«

Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ...

»Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...«

Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla.

Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!«

»Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali.

Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki.

Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede.

Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo.

Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti.

Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo.

Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi.

Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače.

Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...«
Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!«

S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk.
»Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom.
»Zame ni nikdar preveč ...«
»To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom.

Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...«
Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela.
»Drugače bi šel jaz s teboj domov ...«
Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič.

Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge.
»Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo.
»Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.«
Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.«
»Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...«

Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je.

»Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej.

Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo.

Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli...

Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel.

Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa.

Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.«
Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!«

Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...«

Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel.

Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize.

Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!«

Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!«
Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja.

Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka.

Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak.

Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle.

Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same.

Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo.
»Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital.
»Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...«
»Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?«
Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...«
»Vidiš, da je straža le dobra ...«
Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom.

Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice.

Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša...

Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot.

Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?«
»Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir.

Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...«

Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja.

Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko.

Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh...

»Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov.

Jamnica (Prevorat)
Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše.

Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami:
»Kaj ...?«
»Hudič ...!«

Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo.
»Munk, kaj pa ti praviš ...?«
»Bunk, kaj pa ti sodiš ...?«
»Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?«
»Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?«

Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel.

Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj.

Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi.

Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ...

Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...«
V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril.

Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ...

In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro:
»Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...«
Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili:
»Gospod in zima nič ne šenkata ...«

In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje.

Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid.

Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci.

Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega:
»Poa, tako pa ne bo šlo ...!«

Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...«

Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi.

Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren.

Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi.

Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu.

Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka.
»Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!«

Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala.
»Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla.
V sobi je postalo tiho.
»Pri Lukaču ...?«
»Pri Apatu tudi ...?«
»Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?«

Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal:
»Ali še kje ...?«

Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel.
Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom:
»Kdo vam je pa vse to natvezel ...?«
»Vsa Jamnica to ve!«
»Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.«

Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci.
»Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...«

Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk:
»Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...«
»Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom.

Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje.
»Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...«

Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo.
»Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil.
»Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila.

Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen.

In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom:
»Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...«
Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel:
»In meni še tudi nista nič dala ...«

Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi.

Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril:
»Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...«

Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč:
»No, kako pa zdaj mislita ...?«
»Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove.
»Kakšno pa ...?«
Bunk se je odhrkal, potem pa dejal:
»Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...«

»Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori.
Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo.

Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje...

»Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin:
»Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...«

Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust:
»Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...«
»Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?«

Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ...

Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu:
»Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...«

Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti:
»Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.«

»Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati.
»Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?«
»Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči.
»Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja.

Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom:
»Koliko bi pa potrebovala ...?«
Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom:
»Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...«

»Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?«
Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal.

Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel:
»Dobro, govoril bom z materjo ...«

Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu.
Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva.

Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi)
Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku.

Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah.

Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati.

Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto.

Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...«

Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče.

Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?«
Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak.

Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.«

Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo.

Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila.

Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala.

Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala.

Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi.

Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva.
Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala.

Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku
Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala.

Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom:

»Vu-he-e-j ...«

Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo.

Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili:
»Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...«

Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano.

Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti.

Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota...

Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena.

»Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...«
Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto...

== ŠESTO POGLAVJE ==

Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce.

V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju.

Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje.

Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda.

Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti.

Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele.

»Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk.
»Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona.

Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.

Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
»Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato.

Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila.
»Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.«
»Torej misliš, da bi se je že lotili?«
»Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...«
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
»Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?«
»Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena.

Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
»Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...«

Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice.

Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal:
»Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...«

Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame.

Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.

Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.

Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve.

Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas:
»Kaj pa je tam...?«

Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene:
»Saj ni nič...«

Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
»Kaj pa je to...?«

Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
»To je svinja...«
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve.
Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.

Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja:
»Mogoče bo šlo pa na Nemško...?«

In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?«

Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.

Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva.

Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi:
»Prekleta gora...«

Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
»Kadi, huda ura je tu...!«
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri.

Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
»Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...«

Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.

Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri.

Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
»Vsak kup ena peka...«

Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.

Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
»Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!«
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.

»Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...«

Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
»Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.

Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.

Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe.

Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič...

Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.

Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo...

Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.

Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico...

»Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo.

Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
»Moj Bog, kaj bomo pa jedli...«

Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla:
»Da, za malico je tudi čas...«
In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno.
»Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom.

Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla:
»Mati, vi pa nocoj tu ostanite.«

Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral...

Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla:
»Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...«

Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust...

== SEDMO POGLAVJE ==

Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali.

Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan.

Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo.

Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic.

Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi.

Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti.

Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom:
»No, no, saj ni tako hudo...«

Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati:
»Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...«
Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal:
»Bunk, vino govori, vino govori...«

Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi:
»Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!«

Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil:
»Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...«

Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico.

Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen.

Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka.

Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen:
»Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?«

Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi.

Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno...

Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil:
»Ho, ho, zdaj pa imate volitve...«
Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer:
»Zdaj pa le zmagajte, če morete...!«

Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta:
»Bajnant, kaj pa ti misliš...?«

Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi:
»Ha-ha-hama...«
»No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal.

Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv:
»Sedaj bo pa bolje...«
Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil:
»Ali mislite, da ne...?«
»Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf.
»Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo.

Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas:
»Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...«

Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec.

Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil:
»Živela diktatura!«

Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil:
»Živela diktatura!«

Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar.

Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal:
»Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?«
»Zato, ker je general za predsednika.«

Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil:
»Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!«

Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih.

Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same.
»Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf.
»To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac.

Mladi Munk pa je bil še odkritejši:
»Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!«
»Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.«

Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste.

Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek.

Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril:
»Bomo čez nekaj let govorili!«
»Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal.

Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel:
»Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.«

Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal:
»Kdo pa bo svetil?«
»Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč.
»Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat.
»Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet.

Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil:
»Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.«

Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči.

»Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje.
»Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge.
»Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči.

Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja.
»Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak.
»Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje.

Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg.
»Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta.
»Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega.

Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel:
»Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?«
»Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata.

»Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom...

»Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?«
»Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji.

Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči.

Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce.

»Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku.
»Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil.
»To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.«
Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!«

Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.«
»Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana.

Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.«

Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi.

Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu.

Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo.

Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?«

Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim.

Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd.

Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.«

Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.«
»Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik.
Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!«

»Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!«

Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata.

V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata.

Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča.

Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter.
»Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno.
»Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf.
K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja.
Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.«

Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo.

Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej.

Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati.

Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...«
»Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?«
»Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...«
»Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove.

»Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter.
»To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani.

Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve.

»Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!«
»Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč.
Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos.

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos.
»Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej.
»Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit.

Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri.

»Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk.
»Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar.
Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...«

Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne.

Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij.

»Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...«
Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi.

Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom.

»Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla.

== OSMO POGLAVJE ==

V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli.

Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena.

Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje.

Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon.

Majnik v Jamnici
Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon.

V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.«

V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo.

Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža.

Nežin notranji nemir in materino razkritje
Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve.

Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej.

Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno.

»Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!«

Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!«

Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom.
»Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...«

Vrnitev matere in odhod Aneja
Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom.

Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi.

Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik...

»Vsak naj stori svojo dolžnost...!«

Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe.

Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke
Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči?

Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti.

Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala.

Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje.

Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ...

Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje.

Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...«

Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz.
»Zabevka, kje imaš pa košaro ...?«
Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!«
»Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!«
Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico.

Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice.

Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...«

Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ...

Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.

Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...«

Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
»Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke.
»Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo.
Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale.

Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.

Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.

Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ...

Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup.

Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi.

Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...«
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!«

Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!«
Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ...

Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana.

Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...«

Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom.
»Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.«

K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?«

Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...«

Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ...

Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.

Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...«
»Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo.

Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...«

Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ...

Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.

Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev.

Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
»Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke.

Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...

== Tretji del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo.

Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.

Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti.

Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.

Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.

Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...«

Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.

Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ...

V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.

Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ...

A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ...

Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.

Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...«
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja.

»No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...«
»Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...«

Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!«
»Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
»A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.

»Na Hojah številka 2 ...«
»To sem pa jaz!« je zavpil Bunk.
»Na Hojah številka 6 ...«
»To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta.
»Na Hojah številka 20 ...«
»To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik.
»Na Jamnici številka 1 ...«
»To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.

Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...«
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca.

Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
»Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...«
Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke:
»O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...«

Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas:
»Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...«

Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples.

Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam.
»No, ali bova šla ...?«
»Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima:
»He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?«

Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...«
Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala.
»Ljudje nočejo več, kaj ...«
Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla.

Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?«
Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma.

Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami:
»Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?«

Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...«
Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit.

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico).

Ples pri Pernjaku
Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine.

Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča.

Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi.

Pogovori v kuhinji
Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal.

»Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti.
»Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf.

Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil:
»Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?«
Pivci so se jezno ozrli k njemu.
»Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...«

Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih.

»Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?«

»Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej.
»Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri.
Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal.
»Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...«
»No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje.

Munku spet ni dal jezik miru.
»Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku.
Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci.
»Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?«
»Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel.

O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav:
»Tri dni pa oleja ni ...«
Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka:
»He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?«
Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro:
»Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.«

Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali.

Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja:
»Kaj pa ti praviš, Ložekar?«
»Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj.

»Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad.
»Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.«
»Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci.
»Kam bo to prišlo ...?«
»Nekam bo že prišlo ...«

Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril:
»Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?«
»Kakšni ženini?« je vprašal Bunk.
»Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...«
Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih.
»Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo.
»In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...«
Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik:
»Ali je Dvornik tudi tukaj ...?«
Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah.
»Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji.

»Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa.

Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal:
»Kriza je kriza ...«
Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl.
»Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk.
»Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak.
»Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže.
»Kdo pa je potem kriv ...?«

Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe:
»Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?«

Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil:
»Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...«
»O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad.
»Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...«
»In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad.
»... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...«
»Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov.

»Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj.
»Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!«

Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega.
»Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval:
»Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?«

Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji.

»To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili:
»Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...«

Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom:
»Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...«

Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik.
»In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak.
»Jaz, jaz ...!«

Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo:
»Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.«

Vrtinec plesa in spor v veži
V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo:
»Hej-ra-sa ...!«

In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila:
»Hejrasa ...!«
To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja.

»Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač.
Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl:
»Ti si mi ga vzela ...!«
»Ti mi ga hočeš oteti ...!«

Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli.

Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali.

»Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza.
»Ti tudi ne,« je vpila Roza.
»Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!«
»Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!«
»Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.«
»Kdo se mu je nastavljal?«
»Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...«

Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
»Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...«

Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.
»Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat.

Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
»Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila.

Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja:
»Hejrasa ...!«
Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.

»Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...«

Coflov Peter in razkritje skrivnosti
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave.

Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal:
»Tebe so torej tudi nagnali ...«
»Nagnali so me, kajpada ...«
»Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.«
Čez nekaj časa je dodal:
»Zakaj pa so te prav za prav nagnali?«
»Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...«
»Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...«

Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
»Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?«
»Ni ga!«
»Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal:
»Na vas čakamo ...«
»Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.

Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
»Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.«

Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
»Mošta!«
»Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
»Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.

Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil:
»Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij.

»Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
»Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo:
»Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...«
»Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.

Dovganočka in Marička
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.

V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.

Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.

Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.

»Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas:
»Mati, saj nisem hotela ...«
»Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?«

Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela:
»Oh, kako sem jaz nesrečna ...«
Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz.
»Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...«
»Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka.

Iz teme se je začul glas:
»Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...«
»Saj res ...« je dodal drug glas.
Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical:
»Ej, Dovganočka, Dovganočka ...«
Nekdo drug je rekel:
»Danes si jo še otela ...«

Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical:
»Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...«

Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ...

== TRETJE POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo. Pri prepisu sem ohranil vse značilnosti izvirnika (ločila, narečne izraze in slog), hkrati pa sem besedilo pregledno uredil v odstavke, kot so v originalu.

Munkov Ladej in Permanov Ahac
Munkov Ladej in Permanov Ahac se že dolgo nista sešla, čeprav sta se od daleč čestokrat videla, posebno ob poletnih toplih dnevih. Ladej je namreč stanoval v šoli nad trgom, Ahac pa v perzonalu, ki je bil na drugi strani trga na mali višini. Med hišama je v globači ležal trg. Ladejevo stanovanje je ves dan oblivalo sonce, medtem ko ga Ahacovo nikdar ni imelo. Kadar je Ahac po delu naslonjen na okno strmel v sončno luč, razlito čez trg in po hribih onstran njega, je čestokrat videl Ladeja, kako je golorok hodil po svojih sobah ali pa sedel na verandi. Ladej je imel za stanovanje celo nadstropje, Ahac pa samo eno sobo in kuhinjo. Včasih sta se stara znanca od daleč tudi zapazila in si v duhu celo skušala pogledati v lice. In kakor da bi pri tem zagledala le tuje, neznane poteze, sta kmalu umaknila poglede in vsak je zastrmel spet na svojo stran.

Preteklo je precej let, odkar sta tako živela. Njuno življenje se je medtem spremenilo. Oba sta bila že oženjena in sta imela otroke, Ladej samo dva, Ahac pa tri, čeprav se je oženil precej pozneje kakor Ladej. Ladej je našel ženo nekje na Štajerskem. Ta ga je takoj precej trdo prijela in s tem preprečila, da ni od žalosti in obupa pognal še tistih petdeset tisoč kron, ki jih je dobil za dediščino iz obeh gruntov. Že pred leti je postal tudi trški nadučitelj in stopil s tem v krog najvidnejših tržanov. Poleg svoje službe je opravljal še razne druge funkcije pri trških društvih in ustanovah. Obenem je bil tudi vodja tako imenovane napredne stranke, ki je zadnja leta zelo narastla in ji je pripadala večina tržanov.

Ahac se je po dolgem cincanju oženil z domačinko, z Ardevovo Metko. Priženil pa razen pridnih rok ni kdo ve kaj; stari Ardev je bil na hčerko hud, ker je zavrgla razne dobre kmečke pristave in se odločila nazadnje za fužinarja, kar pa je spet premeteno izkoristil pri dediščini, trdeč, da bo hči na starost že tako in tako preskrbljena, ker uživa mož starostno zavarovanje. Ahac se nad ženo ni mogel pritožiti; edino, kar je zakon včasih motilo, je bilo to, da se je Metka trdovratno držala svojih vzorov, prinesenih iz Jamnice. V petih letih zakona je ni mogel pripraviti niti do tega, da bi z veseljem čitala delavske liste.

Nekdanja stara znanca in mladostna prijatelja sta živela kakor tujca v isti občini. Ladej še vedno ni mogel pozabiti, da se je Ahac pridružil rdečkarjem in postal eden glavnih predstavnikov delavske stranke v trgu. Čeprav je politično delovanje te stranke zadnja leta na videz popustilo, je vendar v svojem delovanju še prečestokrat zadel ob skrivni in po njegovem mišljenju škodljivi ter razkrajajoči Ahacov vpliv. Navzlic temu sta se na cesti pozdravljala, čeprav je bilo očitno, da je na pozdrav čakal navadno Ladej. Ob takih priložnostih se je Ladej včasih celo ustavil in ogovoril Ahaca s takim glasom, kot bi se hotel z njim zaplesti v daljši pogovor.

»No, kako je, Ahac ...?«

Komaj pa se je ustavil tudi Ahac, je Ladej že spel rekel:
»... da, moram iti, ker se mi mudi ...«

Neke sobote popoldne pa, ko je Ahac ravno počival po šihtu in prebavljal za njegovo delo nezadostno hrano, je potrkalo na kuhinjska vrata. Potem je povsem nepričakovano vstopil nadučitelj Ladej.

»Zdravo, Ahac! Enkrat moram vendar pogledati, kaj delate pri vas.«

Ahac je bil nad njegovim nenadnim prihodom resnično iznenaden; takoj pa mu je prišlo na um, da je moralo nadučitelja prignati nekaj posebnega v hišo. Slutil je seveda najprej kako politično zadevo ter je po svoji navadi postal oprezen, dasi se je na videz delal ravnodušnega in vzradoščenega.

Munkovega Ladeja je sicer življenje še bolj spremenilo kot Ahaca, ohranil pa je neko svojstvo Munkovega rodu, in to je bila neprisiljena domačnost, s katero se je obdal, ako mu je kazalo. Takoj se je spoprijaznil z Ahačko in ugotovil, da sta prav za prav tudi onadva mladostna znanca, čeravno je on že zapustil šolo, ko je Metka vstopila vanjo. Tudi z otroki se je hitro sprijaznil in izrazil svoje veselje, da bo Ahacov najstarejši otrok že prihodnje leto začel hoditi v šolo. Ko sta v tej domačnosti z Ahacom spila vsak skodelico kave, je Ladej zelo hitro in naravnost prišel s svojo stvarjo na dan.

»Slišal sem, da si bo tvoja mati nazadnje vendarle dala izplačati preužitek iz Permanovega ...«

Ahac ni mogel takoj uganiti, kam pes taco moli, zato je samo joknil:
»Da, zdaj je menda res že tako daleč ...«

Gost ga je pogledal, kot bi se mu odvalil kamen s srca.
»Hvala bogu, saj je bil že čas ...!«

Ahacova mati, stara Permanca, ki je potem, ko so Zabevko odpeljali v norišnico, ostala pri Zabevu za gospodinjo, se je res predvsem na Ahacovo prigovarjanje odločila zahtevati izplačilo svojega vknjiženega preužitka iz Permanovega grunta. Trgovec Tripalo je ravno zaradi njenega precejšnjega preužitka dobil posestvo na pol zastonj. Sodna komisija je cenila preužitek na petdeset tisoč dinarjev, kar je bil vsekakor lep denar. Mati je bila pri Zabevu tako z vsem preskrbljena in, ker je bila tudi skopa ter ni bilo misliti, da bi zase kaj stran jemala, se je še Ahacu obetalo nekoliko dediščine, pri kateri je v prvi vrsti upal priti on na vrsto. Njegov brat, nekdanji Perman, je odšel nekam na Štajersko in pretrgal vsako zvezo s sorodniki, hči, nesrečna Zabevka, pa tudi ni prihajala v poštev. Kvečjemu je bilo treba računati na njenega sina, ki ga je imela s Tumpeževim in ki je bil pri Zabevu kakor domač otrok. Ahac je upal priti do nekaj denarja, kar ga je mikalo posebno še zaradi tega, ker je zaslužek v tovarni postajal iz dneva v dan slabši, medtem ko je družina rastla.

Ladej je znova poudaril:
»Tako je prav! Zakaj bi se mati ozirala na oderuhe, kot je Tripalo, ta nemčur, ta naš narodni sovražnik. V pest bi se smejal, ako bi mati v kratkem umrla in bi preužitek neizkoriščen spet pripadel njemu, jaz teh ljudi ne morem trpeti ...«

Nehote se je Ahac spomnil, kako je svojčas ravno isti Ladej grmel tudi proti lesnemu trgovcu Obertavcu, trdeč, da je ta oderuh požrl dediščino, ki bi jo moral on dobiti iz Munkovine in Bunkovine, čeprav Obertavci niso bili narodni sovražniki. Vendar mu Ladej zdaj ni dal misliti na te stvari.

»Ahac, da ti takoj povem, po kaj sem prišel,« je začel naglo razlagati. »Mati tako lepega denarja menda vendar ne bo skrivala doma. Sam veš, kaj se vse lahko pripeti v teh vražjih časih. — Jaz sem, kot veš, odbornik tukajšnje Ljudske posojilnice in mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi mati svoj denar naložila pri nas. Naš zavod je trden, postavljen na neomejeno jamstvo nekaj sto članov, ki imajo skoraj vsi hiše in zemljišča. Denar bi bil pri nas popolnoma varen, najmanj tako varen kot pri kakem drugem zavodu ... Česa se namreč bojim? Bojim se, da bi mati dala denar v ono drugo posojilnico ... Sicer tudi o nji ne morem nič slabega reči, ali sam veš, da jo imajo črnuhi v rokah. Midva sva sicer politična nasprotnika, ali toliko te poznam, da tem ljudem tudi ti ne privoščiš kaj dobrega. Zakaj bi ravno oni morali imeti vse v rokah? Enkrat so naju že pomagali odreti, zakaj naj bi se še vdrugič zgodilo to ...? Zabev je Zabev, z Dvornikom, ki je načelnik one druge posojilnice, sta skoraj soseda in ta bi ga lahko pregovoril, da je vsekakor bolje, ako ima on roko nad materinim denarjem, ne pa ...«

Čeprav je bil Ahac poln predsodkov do svojega bivšega prijatelja, si je moral vendar priznati, da se ga njegove besede oprijemljejo. Najprej je sicer zamahnil z roko in dejal tjavendan: »Na te stvari pa še mislil nisem.« In res ni imel v mislih nobene izmed obeh dobrijanskih posojilnic, ko je nagovarjal mater, da je zahtevala izplačilo preužitka v denarju. Na oba zavoda je gledal z očmi človeka, ki tam nima kaj iskati. Razen tega ju je gledal še s predkapitalističnimi očmi. Vedel je, da so to zadruge posebne vrste, zadruge, katerih člani brez velike sile niso nikdar govorili o njih. Na njihov vpliv pa je v svojem političnem delovanju trčil predvsem pri agitaciji za občinske volitve, ko je večkrat čul vzdihovati:
»Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ...«

Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nanj, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: »Zabev je Zabev ...« Bal se ni toliko Zabevovega pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanejša. Takoj se je zbal vpliva farovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati s svojim imetjem. Če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko teže.

Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
»Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike,« je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.

Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes:
»Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali ne vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravili toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ...«

Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod naenkrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej nikakor ni mogel odvrniti. Ko so se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne skupine, ki je imela na Dobrije prilepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje druge take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, predvsem po malih denarnih zadrugah na deželi, začelo primanjkovati gotovine; Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se je oglasil pri Ahacu.

Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.

»Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti.«

Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tripalo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero. Stara Permanca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgotrajni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
»Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ...«
Ahac je bil zadovoljen.

Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, kakor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jamnici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj grč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro povprašal:
»Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?«
»Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem,« mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepetal:
»Veš, prišel sem zaradi posojilnice ...«

Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
»Če je tako, bova pa govorila.«

In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno nevoljo:
»Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico ...«
»V katero pa?« sta hkrati zinila moža.
»Ahac ga je dal,« je precej osorno odvrnila mati.

Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se je malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.

Dvornik je prvi začel:
»Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico.«
»Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš denar noter, ali pa če ga vzameš ven ...«
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.

»Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval ...«

Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvornikovih dvoumnih besedi.
»Moj bog, denar menda vendar ni izgubljen, ako sem ga dala v ono posojilnico ...?«

»Izgubljen, kdo pa govori o tem?« je vzkliknil Dvornik velikodušno ter takoj začel pobijati nezaupanje ljudi do zadružništva sploh. »O tem nihče ne govori. Saj so tudi pri oni posojilnici pošteni ljudje, ne smem reči. Toda nekaj je — kmetje niso. To se pravi, tam ne odločajo kmetje, ampak drugi ljudje, krčmarji, uradniki, učitelji. Naša zadruga pa je čisto kmečka zadruga, ki pomaga le kmetom iz stiske. Tudi smo le kmetje v vodstvu. In zato nam ne more biti vseeno, kam gre kmečki denar, ali k nam ali v ono posojilnico. Taka je ta stvar, mati ...«

Dvornik je umolknil, ker je videl, da se njegove besede starke proti vsemu pričakovanju naglo prijemajo: zato ji je dal časa, da jih prebavi. Na Permanco so besede vplivale. Ko je čula o krčmarjih, o uradnikih, o učiteljih, jo je obšla prirojena kmečka nezaupljivost do belih rok, ne vedoč, da se, kamorkoli izročen, trdo prislužen kmečki denar potem ne neha pretakati po samih belih rokah, čim daljša je njegova pot. Polastil se je je nemir, vendar se je še skušala braniti.
»Saj so vendar tam tudi kmetje. Obad na primer ...«

Dvornik se je ugriznil v ustnice. Starka je vedela več, kot pa si je mislil. Poleg Obada, ki je bil že nekaj časa v odboru nasprotne hranilnice, je tam res sedelo še nekaj drugih kmetov. Moral se je odkašljati.

»Seveda sedijo tam tudi nekateri kmetje. Toda to ni važno, važno je to, kdo tam odloča in kam gre kmečki denar, ki pride tja. Gotovo je, da odločajo tam gospodje. Saj sami veste, kako je, mati. Gospod zna kmeta vedno okrog prstov naviti, če je treba in če ni treba. Lahko bi vam povedal, da se tam kmečkemu denarju ne godi dobro. Dobivajo ga na posodo ljudje, ki niso naši prijatelji. Razni obrtniki in podobni. To je, kar človeka boli, o varnosti pa seveda ne govorim.«

Dvornik je dobro vedel, da precej pretirava, kar se tiče nasprotne posojilnice, in da ne govori resnice, ako zamolčuje, da tudi v njegovem zavodu kmečkemu denarju ne gre mnogo bolje kakor v onem. Razni trgovci imajo v njem svoje tekoče račune. In vrag vedi, kaj se godi z odvečnim denarjem, katerega je posojilnica v boljših časih nalagala pri centrali v mestu in ki ga zdaj skoraj ni bilo mogoče dobiti nazaj. Vendar je moral tako govoriti.

»Da, kmetje moramo držati skupaj,« mu je hotel pomagati Zabev.

Permanca je nekaj časa molčala, potem pa zamišljeno vzdihnila:
»Mislila sem, da sem prav storila, ko sem dala denar tja. Saj je Ahac vendar pošten in mi ne more želeti slabega ...?«

Dvornik je postal kar velikodušen. Na dolgo in široko je začel govoriti o Ahacu in ga hvaliti kot poštenjaka in dobrega sina. Škoda le, da se je tako zagrizel v svojo politiko. Nazadnje ga je pričel braniti, trdeč, da pač ni vedel, kaj je napravil, ko ji je svetoval, naj da denar v ono posojilnico. On gotovo ne pričakuje koristi ne tu ne tam. Kaj vedo delavci o takih stvareh? Njemu bi bilo gotovo popolnoma vseeno, ako bi mati naložila denar v njegovo, kmečko posojilnico. Če mati denarja ne bo porabila, bo dedič tako on, je Dvornik še hitro dodal.

S tem je bil pri stari Permanci led prebit. Njena suha roka je še grabila po mizi, ko da bi hotela zgrabiti svoj denar, ki ji hoče nekam pobegniti. Potem je vzdihnila:
»Kako pa naj zdaj to uredimo? Meni ni za te poti ...«

Dvornik ji je v kratkih besedah povedal, naj prenos denarja iz ene v drugo posojilnico prepusti kratko in malo njemu. On bo šel s hranilno knjižico k onim, dvignil tam denar, ga prenesel in ji nato priskrbel novo knjižico.
»Saj mi vendar zaupate, mati?« se je Dvornik značilno nasmehnil.

Dvornik je dobil hranilno knjižico v roke in že prihodnji uradni dan se je z zmagoslavnim obrazom pojavil v nasprotni posojilnici in hotel dvigniti denar. Toda mož je delal račun brez krčmarja, kajti sosednji zadružniki so mu z veliko prijaznostjo pokazali s prstom na oglas, ki je bil nabit na vratih in je vlagateljem sporočal, da se morajo vloge od petdeset tisoč dalje odpovedati šest mesecev pred dvigom. Dvornik ni mogel drugače, kakor vrniti hranilno knjižico Permanci z zagotovilom, da bo stvar opravil, ko bo potekel odpovedni rok.

Za sosednjo zadrugo je bil to pravi alarm. In nekega dne je Ladej spet obiskal Permanovega Ahaca.
»Ali ti nisem zadnjič pravil, kaj se utegne zgoditi? Oni imajo že svoje prste zraven. Sedaj je na tebi, da to preprečiš.«

Za Ahaca je bilo to seveda nedvomljivo znamenje, da je neka tretja roka začela segati po materinem denarju. Ako bi se ne bilo treba bati te tuje, nevidne roke, bi mu bilo še vedno vseeno, kje bi denar ležal in čakal, toda te roke se je bal in zato se je z vso vnemo zavzel za stvar. Vedel je, da se na mater ne sme zanesti, ker so jo tako hitro preplahtali, čeprav je tudi vedel, da ga ima rada in da mu popolnoma zaupa. Takoj se mu je zdelo, da je pri tem udeležen tudi Zabev, ker bi mati brez njega kaj takega govoto ne storila. Ladej mu je svetoval, naj dobi od matere pismeno izjavo, da preklicuje odpoved svoje vloge. Najpametneje pa bi po Ladejevem mnenju seveda bilo, ako bi Ahac sam dobil knjižico, ker bi se s tem preprečile manipulacije tretjih oseb.

Ahaca je veljalo en nedeljski popoldan, da je dobil od matere tako pismeno izjavo. Hranilne knjižice od matere za enkrat niti ni zahteval, videč, da je mati že zelo zbegana in da bi se še bolj vznemirila, ako bi preveč silil vanjo. Zabičil ji je tudi, naj nikomur več ne daje hranilne knjižice iz rok, ker takih stvari pač nikomur ne moreš zaupati. Zabeva tisto nedeljsko popoldne na srečo ni bilo doma in Ahac se je ves zadovoljen vrnil v Dobrije. Izjava Permance pa je šla v miznico Ladejeve posojilnice.

Tem večje presenečenje pa je v tej posojilnici nastalo, ko se je po šestih mesecih Dvornik spet prikazal — s hranilno knjižico stare Permance in zahteval denar z obrestmi vred. Denarja sicer ni dobil, ker so mu tam postregli z izjavo Permance, da preklicuje prvo odpoved vloge. Dvornik se je sicer repenčil, toda nazadnje se je moral vdati in oditi brez denarja. Prej je še zahteval, da so mu dali v roke pismeno potrdilo nove odpovedi. Vloga namreč ni bila vinkulirana; kdor je prišel s knjižico, je bil po zakonu upravičen razpolagati z njo.

Dvornika je neuspeh toliko bolj grizel, ker je izgubil skoraj celo noč, preden je spet prišel do permanške hranilne knjižice. Ko se je namreč napotil ponjo, je šel mimo Ložekarja, ki se mu je iz dolgega časa takoj pridružil in odšel z njim k Zabevu, kjer so potem pili do svita. Permanco je moral zelo dolgo pestiti, da mu je knjižico spet izročila, pri čemer pa mu je seveda zatajila, da je podpisala preklicno izjavo. Brez Ložekarjeve tovarišije pa bi najbrž knjižice sploh ne dobil v roke. Izročila mu jo je šele, ko je ta rekel Permanci:
»Mati, le dajte knjižico Dvorniku!«

Borba za Permančin denar je med obema posojilnicama trajala že skoraj leto dni! Obe stranki sta se s čudno vztrajnostjo zagrizli v to stvar; medtem ko je šlo Ahacu za to, da bi materi kdor koli ne izpulil denarja iz rok, je posojilnicama in njihovim voditeljem poleg denarja šlo tudi za čast, kdo bo dobil bitko. Borba se je nadaljevala z vso brezobzirnostjo.

Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekarja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovarišija bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče na skrivnem. Toda Ložekarja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekarjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, ne vedoč, ali naj podpiše, kar je zahteval od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
»Tri dni pa oleja ni ... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ...«

Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobrije. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Zabeva je lov spet veljal najmanj dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahteval od Permance hranilne knjižice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala izjavo, dano Ahacu. Knjižica bi šele potem prav prišla, kadar bi se videlo, kako stvari stoje. Toda Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal. Šele drugi dan mu je uspel dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.

Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in novih preklicnih izjav, ki jih je stara Permanca vztrajno podpisovala tej in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki pa je še vedno ostala v prvi posojilnici. Čeprav je Ahac s polno paro deloval na strani Ladejeve posojilnice, se je drugi stranki vendarle posrečilo, da je nekega dne spravila v Dobrije samo Permanco, ki je od posojilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zakoniti odpovedni rok. Permanca, ki se na te stvari ni razumela, se je vrnila domov še bolj razburjena, kot je odšla.

Da bi posojilnici spravili stvar na čisto in bi se končno lahko mirno polastili vloge, sta poklicali na pomoč svoja pravna zastopnika. Nazadnje je stvar dobila v roke sodnija, ki je odločila, da je pravica na strani Dvornikove posojilnice. Tudi Permanco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona ni hotela o tem nič slišati in je zahtevala samo svoj denar. Knjižice pa ni hotela nikomur več izročati.

Ker Dvorniku ni pomagalo nobeno popivanje pri Zabevu, je moral poiskati še zadnjo pomoč. Čas, ko bo vloga v oni posojilnici dvigljiva, se je naglo bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.

In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Permance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še vedno odbornik stare dobrijanske posojilnice, kjer so ga imeli za nekako hišno čast, saj je od vseh ustanoviteljev zavoda edino on bil še pri življenju. Njemu je bilo naloženo, da dobi od Permance hranilno knjižico.

Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se svojega vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
»Permanca, slabo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo ...?«

Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trepetala za svoj denar, jih ni.
»Že spet ta denar, ta prekleti denar ... Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela,« je starka skoraj zapihala vanj.

Munk se je na videz začudil.
»Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ...«
»Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ...?«

Munk se ni mogel takoj iznebiti osuplosti nad starkino nepristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
»Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ...?«

To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila:
»Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin ...«

Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
»Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sam ne veš, kdaj ... Nesreča nikdar ne počiva ... Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom ... In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti ... Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen ... Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca ...?«

Permanca se je zganila.
»Da, tako bi bilo prav ...« je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omečile. V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.

»Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ...«
»Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja, kamor spada. Doma ga menda vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj ...? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ...«
»Dobro, tako bom storila ...«

Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem je odnesel knjižico Permanci z besedami:
»Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ...«

Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti preslišati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.

Ko je Ahac mislil, da je že vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč:
»Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. Če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem: Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinu, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje ... Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanovega grunta ... Da, in še nekaj bi ti rada rekla ... Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je ... Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti ...«

Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem ne vedela dalje. Sin se je omehčal.
»Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Zabevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ...«

Toda mati, ki še vedno ni obrnila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku.
»Ahac, še na nekaj sem pozabila,« je dodala hitro, »sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ...«
Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla.

Permanca je ostala pri Zabevu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegova lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo rešila Zabevko, ki je še vedno hirala v umobolnici.

Takoj po materini smrti je Ahac odpovedal v hranilnici materino vlogo. Takoj prvi uradni dan po preteku šestmesečnega odpovednega roka je šel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom.
»Kaj pa je, ali ni kaj prav?« je vprašal Ahac naglo.

»Vse je prav, foda povedati ti moram, da je vloga zamrznila ... Vse vloge so zamrznile in ne morem ti nič izplačati ...«
Ahac je zazijal in je komaj še slišal v zadregi izgovorjeno besedo:
»Kriza, gospodarska kriza ...«

Ta trenutek se je zaprla nevidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega mesta prilepila na Dobrije, na Jamnico. Zaprla pa se je samo za hip, dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala: petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj permanške zemlje — potem se je lovka zopet odprla kakor nevidno brezdanje žrelo ...

Ahac je že drugič izgubil dediščino.

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo, urejeno v pregledne odstavke. Pri prepisu sem ohranil vse posebnosti izvirnika (arhaične izraze, narečne oblike in ločila).

Bilo je že pozno ponoči, a v Munkovi bajti, ki je stala na koncu prostrane gorice, je še vedno brlela drobna lučka. Hiša na drugem koncu je bila že temna in tam je šlo že vse počivat. Nad Munkovo jamo je ležala hladna, a lepa suščeva noč. Polje nad hišo je bilo še pokrito s strjenim snegom, a pod hišo so bile že velike kopnače. Zadnji dnevi so bili jasni, polni sonca, in sneg se je naglo umikal proti gori. Po sončnih krajih so nekateri kmetje začeli že gnojiti. Jama je bila tiha, le od potoka se je slišalo enakomerno ropotanje mlina, ki je delal za Munke tudi ponoči.

Stara Munkinja je šla že v posteljo, njen mož pa je še vedno obračal v rokah čeljusti novih grabelj, ki jih je delal za svojo snaho Bunkinjo. Trudil se je, da bi napravil čim lepše in lažje orodje, in bilo je, kakor da bi v to delo polagal nekaj tiste svoje ljubezni, ki jo je vedno gojil do sinove žene. Bunkovo gospodarstvo mu je sicer delalo mnogo preglavic in skrbi, a za vse to je dolžil bolj sina kakor snaho. Če se je spomnil njenih devetih otrok, se mu je srce vsakikrat zmehčalo. Malo je bilo žensk v Jamnici, ki bi bile tako blagoslovljene, kakor je bila Bunkinja.

Mož se je zadnja leta zelo postaral. Postave je bil še vedno tršate, toda lasje so mu postali popoloma beli in, ker se zadnja leta tudi ni več bril, je nosil tudi čisto belo, bolj široko kakor dolgo brado, ki mu je pokrivala vse lice gori do oči. Iz tega zarastlega obraza je gledalo le smelo čelo, uporni, šilasti nos in iznad njega dvoje še vedno živih oči. To je bil zdaj stari Munk.

Ko je Munk nazadnje odložil čeljusti, ne vedoč, ali naj še nadaljuje z delom, ali pa naj gre spat tudi on, so se zunaj na pragu zaslišali težki koraki. Starčeve oči so se takoj čudno zabliskale in čez njegov obraz je švignila nemirna senca. Spoznal je korake in vedel, da prihaja v hišo njegov sin Bunk. Vedel je tudi, da je sin pijan. Oštro je prisluhnil poznemu ropotu. Koraki so se za hip ustavili, ko da bi tisti, ki hodi, ne vedel, ali naj vstopi, ali pa naj se obrne in nadaljuje pot v noč. Toda koj nato so noge znova zaropotale in v sobo je stopil Bunk.

»Dober večer, ali še ne spite?« je pozdravil sin, pogledal vznemirjeno po sobi ter se koj nato z vso svojo težo spustil na bližnji stol. Poznalo se mu je, da je precej pijan, a še nemirnejši kakor pijan. S trudnim obrazom je pogledal v kot na posteljo, kjer je ležala mati, ki je ob njegovem vstopu za hip odprla oči, a takoj spet zaspala. Stari je spet zgrabil za odložene čeljusti, toda dela se ni več lotil, temveč jih je prelagal iz ene roke v drugo, nato pa naravnost pobaral sina: »Kaj pa je?«

Prav tako naravnost in brez ovinkov mu je odgovoril Bunk: »Oče, grunt bo šel...«

Stari Munk je nepremično obsedel in njegov sivi obraz je kakor okamenel. Na postelji v kotu je nemirno zašumelo in stara Munkinja je s široko razprtimi očmi pogledala po sobi. V nizkem prostoru je zavladala mučna tesnoba, ki jo je cviljenje tlečega oglja v peči še večalo. Munk je obstal kakor kip, ko se mu je sredi obraza napravila luknja in je iz nje zažvižgal suh glas: »Ali si spet pil...?«

Toda sin ga ni slišal, ampak je z eno roko zgrabil za klobuk in ga zagnal po mizi, z drugo pa si je popravil s čela črne, kuštrave lase, potem pa je treščilo iz njega: »Da, grunt bo šel, vsega je konec ... Vse je izgubljeno ... Kaj veste vi? Lukač me goni, Tripalo me goni, Jelen me goni, Apat me goni, vsi me gonijo. A kje bom vzel denar? Kakor hitro me pritisne eden, bodo skočili tudi drugi in potem bo Bunkovine konec... slišite, Bunkovine bo konec ...«

Zadnje besede je Bunk skoraj kričal. Bilo je, ko da mu je počilo srce in mu je vsa velika žalost bruhnila iz prsi. Vedel je, da njegova kruta izpoved trga staršem srce, ali bilo mu je v veliko tolažbo, da je ravno pred njima mogel izkričati svoj obup kakor včasih, ko je bil še majhen in je pri njima iskal prvega zavetja. Ko se je izpraznil, je ves onemogel obsedel na stolu.

»Marija, še ti pomagaj!« je kriknila Munkinja prestrašeno in se dvignila na postelji. Iz njenih oči sta gledala strah in presenečenje. Stari Munk je še vedno nepremično sedel. Človek bi mislil, da je omrtvel, da je iz njega izginila zadnja troha življenja. Ali ni bilo tako, bil je kakor obzidana apnica, ki je od zunaj trda in mrtva, v njeni sredini pa gorijo najbolj žgoči plameni. Zadostovalo je samo nekaj trenutkov in vse njegovo življenje se je prekopicalo v njem.

Ta Bunk mu je bil od vseh otrok najbolj pri srcu, bil je zanj ne le sin, ampak tudi tisto bitje, ki naj bi nadaljevalo njegovo življenje, njegovo borbo s svetom. Ljubil je tudi Ladeja in Mojcko, Munkinjo. A Ladej je bil odtujen, daleč, in ni bil kmet. Mojcka je bila hči, da jo je bilo treba iskati, in tudi Munkovemu gospodarstvu ni bilo kdo ve kaj očitati. Hiša je rinila dalje. Ali njegov pravi potomec bi moral biti le Bunk. Zato mu je vsa leta garal ob velikih delih kakor hitreč in skušal pomagati, kjer koli in kadar koli je mogel. Ko so Bunka začeli pritiskati dolgovi, je priskočil in jih poskušal mašiti. To je storil doslej že trikrat. Z materjo sta porabila za rešitev Bunkovine ves svoj razpoložljivi denar. Sedaj razen preužitka nista imela ničesar več.

Munku je legla na oči debela megla in tedaj se je šele zganil: »Torej se boš ti za Permanom prvi sfretal... Jaz pa sem mislil, da se bo še Podpečnik pred teboj ...«

Mirni očetov glas je sina presenetil. V njem ni bilo niti pravega očitka, niti graje, niti sočutja, ampak sama grenka zaničljivost. On pa je pričakoval izbruha, viharja. Ko se je gredoč obotavljal, ali naj stopi v očetovo bajto ali ne, je bilo to zato, ker se je bal njegovega prehudega izbruha. Ker pa ga je bolečina kar gnala k pokori, je vendarle vstopil. Bunk je pogledal mater, ko da bi pri njej iskal zaščite, toda obraz, ki ga je videl na postelji, je bil prestrašen, malone spačen. Oči so bile podobne očem mrliča, a usta so bila široko odprta in spodnja ustnica je mlahavo visela na brado.

Hitro je umaknil pogled od matere, nato pa je iz njega spet planila bolečina: »Ne glejta me tako čudno, kar sem rekel, je gola resnica. Največ imam pri Jelenu, menda dvajset tisoč. Pri Lukaču imam blizu deset, pri Tripalu tudi nekaj takega, pri Apatu je čez pet, nekaj malega je pri Mudafu. Za pet tisoč se je vknjižila na grunt država. Razen Mudafa hočejo imeti vsi. Danes sem bil pri Jelenu, pri Tripalu, pri Lukaču in pri Apatu. Nobene milosti ni več.«

Njegov glas je bil krut in izzivajoč. Povedal je vse, kar je imel na jeziku, a še vedno je tiščalo iz njega. Tihota, ki je vladala po sobi, ga je morila in želel si je ropota, očitanja, kletev. Namesto tega pa se je po kratkem molku začul le materin nesrečni vzklik: »Kdaj bo Bunkinja spet ležala ...?« Ta vzklik ni imel z vsem tem nobene zveze, a je zato tem bolestneje odjeknil po sobi. Stari Munk je spet okamenel, a Bunku je bilo, kakor da bi ga nevidna sila pritisnila na sedež. Lotila se ga je čudna otrplost in, čeprav mu je bilo nadvse zoprno govoriti tudi še o tem, je čez nekaj časa s slabotnim glasom spravil iz sebe: »Čez dva meseca...«

»In to bo deseti otrok...?« Zdaj je bil Munk, ki je spregovoril. Bunk je spet začutil neznosen udarec. Spoznal je, da so kratki, odsotni in zamolkli stavki, ki jih izgovarjata oče in mati, najhujši očitek, ki ga je mogel zadeti, šiba, ki boli huje kakor bi mogel boleti vsak drug očitek njegove krivde. Pod njihovimi udarci se mu je polagoma razkadila pijanost v glavi. Vzdihnil je počasi in globoko: »Kriv sem jaz ...«

Toda komaj je njegov vzdih zamrl, se je znova stresel in zavpil: »Da, kriv sem, ali vsega tudi nisem kriv sam... Veliko so krivi tudi časi. Ali sem jaz kriv krize, ali sem jaz kriv, da mi je onega leta toča vse potolkla, ali sem jaz kriv, da sem vola, za katera sem dal šest tisoč, moral prodati za štiri, potem ko sem ju zredil za štiri metrske cente? Vsega tega nisem kriv jaz, ampak drugi...«

Ko je to izkričal, mu je bilo malo laže. Tudi očetu in materi je po tem sinovem izbruhu vidno odleglo; mati se je spet naslonila nazaj na vzglavje in stari Munk, ki se je medtem že nekoliko zbral, se je dvignil in začel korakati po sobi, kakor vedno, kadar se je kaj težkega zrušilo nanj. Izračunal je bil, da je sin dolžan okrog šestdeset tisoč, Bunkov grunt pa je cenil še vedno vsaj na dve sto tisoč. Slika, ki jo je gledal pred seboj, je navzlic tej razliki bila obupna. Obupna bi bila že, čeprav bi časi bili drugačni, zakaj Bunkovi gozdovi so bili izsekani in razen hmeljskih rant v njih ni bilo kaj sekati. Že obrestovanje teh dolgov je zahtevalo letno vsaj pet tisoč, ako bi bili to kaki drugi dolgovi in ne trgovski. Bunk jih nima kje vzeti.

In kje so druge stvari, kako prehraniti, kako obleči tako veliko družino v sedanjih časih? Poleg tega je cena zemlje še vedno padala. Lep grunt si dobil danes že za dve sto tisoč. Tudi on ni vedel nobenega izhoda več. Pogledal je na sina, ki je ves nebogljen sedel pred njim, nato je pogledal proti ženi, potem pa rekel z ubitim glasom: »Bunk, midva ti ne moreva pomagati...«
»Da, Bunk, midva ti ne moreva pomagati...« je ponovila za njim njegova žena z istim glasom.

»Tega tudi mislil nisem,« je spravil sin iz sebe, ne da bi se premaknil. Čez nekaj časa pa je dodal malodušno: »Mislil sem, če bi dobil denar pri posojilnici. Potem bi bil vsaj dolžan le enemu ...«
»Iz tega ne bo nič,« ga je presekal oče, ko da bi kaj takega že pričakoval. »Ako ti posojilnica da denar, potem bo grunt njen, ne pa tvoj. Ti boš le najemnik ...«
»Bom pa najemnik, kakor so drugi...« se je skušal braniti sin.
»To se pravi, da boš šel z grunta malo pozneje. Ali boš s tem kaj pridobil...?«
»Morda pridejo boljši časi. Medtem bodo tudi otroci dorastli in bilo bi laže ...«

Ali stari sina že ni več poslušal, ampak se je vedno bolj vdajal svojim mislim. Zdelo se je, ko da bi šele zdaj začel doumevati vso strahoto nesreče, ki se je zrušila na njegov rod. Vedno nemirneje je korakal po sobi. Naenkrat se je obrnil k sinu: »In kdo te najbolj goni?«
»Jelen. Rekel mi je, da mi da štirinajst dni odloga; ako mu do tega časa ne prinesem denarja, me bo izročil sodniji. Veste, kaj to pomeni...? In če bo zagnal eden, bodo isto storili tudi drugi. Potem pa zaustavite plaz, ako morete ...«
»Jelen, ta tudi, ta prvi!«

Jelen je bil v Dobrijah slovenski trgovec, katerega so poklicali v trg narodni krogi kot tekmeca proti tujerodcem, predvsem proti vsemogočnemu trgovcu Tripalu. Znano mu je bilo, da je ta Jelen obogatel predvsem s kmečkim denarjem. V duši starega Munka se je strahovito trgalo. Bilo bi že tedaj planilo iz njega vse, kar se mu je tam kopičilo, ako bi Bunk tedaj polglasno ne dejal: »Bil sem tudi pri Ladeju ...«
»Pri Ladeju!« sta se tedaj stara Munka oba hkrati zavzela.
»In kaj je rekel?« je vprašal oče.
»Ali ti je kaj očital...?« ga je prestrigla mati, ki se je spet dvignila na postelji.

»Nič mi ni očital. Toda pomagati mi ne more. Rekel mi je, da komaj toliko zasluži, da je za sproti. Tudi taka gospoda, kakršen je on, nima kdo ve kaj prida ...«
Starima je očividno odleglo. S sinom Ladejem sta se že davno zopet spoprijaznila, čeprav je med sinom učiteljem in med njima ter med domačijama še ležala senca nekdanje dediščine. Sin je kdaj pa kdaj prihajal k njima, zahajal pa je tudi v Munkovo in Bunkovo hišo. Z leti sta stara Munka začutila pred sinom Ladejem nekaj kakor nemirno vest, čeprav mu tega nobeden ni priznal. Oba sta dobro vedela, da sina še vedno grize, ker od vsega njunega nekdanjega velikega imetja razen šolske izobrazbe res ni dobil kaj prida. Vest sta si skušala zagovarjati s tem, da tega nista kriva onadva, pač pa razmere, te so denar, ki ga je Ladej dobil, tako nesramno razvrednotile. In ko sta slišala iz Bunkovih ust, da Ladej ni prišel na dan s kakimi starimi očitki, sta bila zadovoljna.

Stari Munk pa se ni mogel dolgo tolažiti s tem. Kmalu je v njem spet pričelo vreti. Vedno nagleje je korakal po sobi. Pred seboj je videl eno samo veliko podrtijo tega, kar je gradil in snoval vse življenje. Bunkovina je izgubljena. Deset vnukov in vnukinj je videl na cesti. Kam se bodo dejali...? Ali bodo šli za hlapce in dekle služit po tujih hišah? V tovarno, v tisto črno pošast, v kateri je vedno gledal nevarnost za kmečki stan... za stari človeški rod... Kaj bo iz vsega tega? Postali bodo berači, potepuhi; prosti ljudje, katerih je Jamnica že zdaj prepolna. Povečali bodo armado tiste odvečne žlote...

Obrisi Munkove hiše na drugem koncu gorice, ki jo je videl v duhu pred seboj in ki je še trdno stala na svojem starem mestu, ga niso mogli preveč potolažiti. To je bil le del njegovih sanj. Vsa ta podrtija se mu je rušila v nepojmljivih okoliščinah. Kje je država, kje je red? Kam bi človek dal vse te pojme? Sedaj goni Bunka Jelen, ta pijanec, prej ga je gonil Tripalo. Kje je tukaj razlika med enim in drugim? Ali je ni, ali je res vse skupaj prevara...? In vse to dere kakor plaz, ki ga ni mogoče zaustaviti.

Zdelo se mu je, da se pričenja tudi sam z Bunkom vred pogrezati v to podrtijo, in od strahu je pričel drhteti. Da bi se ubranil zlih slutenj in podob, je začel kričati: »Kaj sem zagrešil, kaj sem storil, da je vse to prišlo nadme? Ali nisem živel vse življenje, kakor se spodobi, ali nisem delal kakor črna živina, ali nisem dajal vbogajme, ali nisem molil in hodil v cerkev kakor kristjan... Ali nisem držal vedno s tistimi, ki zdaj vladajo, ali nisem pomagal tudi jaz ustvarjati naše nove države. Boril sem se zanjo, trpel sem zanjo, celo zaprt sem bil zanjo... In vse skupaj je en host. Vse skupaj ne pomaga. Za katere grehe se neki pokorim? To je, kar bi rad vedel, kar hočem vedeti...«

Starec je začel preklinjati, kar je bilo pri njem zelo redko. Ko je utihnil, je s stisnjenimi pestmi obstal sredi sobe in gledal okrog sebe, ko da bi iskal tisto strašansko silo, ki je kriva vsega tega, in bi jo hotel zgrabiti za roge. V njegove stare kosti je šinila moč in upornost. Nekaj časa je tako strmel v stene in v temna okna, za katerimi je slutil rogove sovražne sile. Toda ker se ni nič pokazalo, je njegov pogum jel spet upadati in pesti so se mu spet razkrečile. Z obupanim glasom je vzdihnila: »Ali naj napravim, kakor je storil moj brat Sečnjak? ... Ali naj grem k župniku Virniku pa rečem: Ničesar več ne verjamem. Vse je hudič vzel...«

Tedaj je rekla njegova žena s prestrašenim glasom: »Krišobari, ne preklinjaj, Munk!« Čeprav sta bila že dolgo let preužitkarja, sta se stara dva ob posebno važnih ali svečanih priložnostih še vedno imenovala po svojih včasnih opravilih. Starec se je ozrl k ženi, si globoko oddahnil in se vzravnal. Največjo bolečino, ki jo je kdaj v življenju občutil, je vrgel iz sebe ter s tem spet prišel v ravnotežje. S svetlimi očmi se je obrnil k še vedno molčečemu sinu.

»Bunk, vse je izgubljeno...« To je bilo vse, kar je tisti večer mogel povedati. Bunk se je počasi dvignil in, ne da bi voščil lahko noč, odšel iz bajte v temno noč ter pustil stara sama z nesrečo, katero jima je bil malo prej prinesel v hišo. Kmalu je v Munkovi bajti ugasnila luč, toda stari Munk navzlic temu tisto noč ni zatisnil očesa.

Osem dni se stari Munk ni ganil iz bajte. Nesreča z mladim Bunkom je bila neogibna in, ker sam ni mogel pomagati, je ostal rajši v samoti s svojimi mislimi. Tudi v cerkev ni šel, dasiravno sta pretekli že dve nedelji, kar se v njegovem življenju skoraj še ni zgodilo. Vedel je, da Jamnica že javno govori, da bo Bunk šel kmalu na kant, zato pa se je izogibal ljudi. Ni se bal toliko škodoželjnih obrazov, ker bi takih gotovo ne srečal veliko, huje se je bal pomilovanja in sočutja, tudi mladega Bunka tačas ni bilo blizu. Od mladih Munkov je medtem zvedel, da njegov sin obupan tava okoli in popiva, zraven pa povsod ponuja svoj grunt. Lukač mu je zadnjič ponujal za posestvo sto trideset tisoč. Nazadnje pa se je umaknil, trdeč, da bi utegnil predrago kupiti.

Stari Munk pa je medtem nekaj le napravil za svojega sina: poskusil je pregovoriti Mojcko in njenega moža, da bi rešila Bunkov grunt, ako že ne za sina Anzana, pa da bi ga vsaj kupila, da bi tako posestvo ostalo v domačih rokah. Toda poskus se mu ni posrečil. Munk je rekel, da si ne upa kupiti grunta, ker bi ne vedel kje vzeti toliko denarja. Moral bi posekati ves les do zadnje ostrvi, če bi ga sploh mogel prodati. Tudi njega so žulili hudi časi. In Munk je rekel še nekaj, kar bi nemara pred leti ne bil: »Tudi je vsa stvar zelo neprijetna, ker bi mogel kdo reči, da sem Bunku jaz otel grunt. Morebiti bi mi to kdaj celo sam Bunk očital, če ne on, pa njegovi otroci.«

Staremu Munku se je posebno prvi pomislek zdel tehten in je zato kmalu odnehal. Ali mlada Munka sta se pri tem zelo zanimala za Bunkovo dolgo njivo, ki je ležala tik za Munkovim lesom in je bila najrodovitnejša Bunkova zemlja. To njivo bi vsekakor odkupila, sta rekla. In naposled bi vzela tudi še travnik, ki leži ob njej. Starega Munka je ta želja zabolela huje kakor pa njegova odbita prošnja. To je pomenilo, da je čez Bunkovino že narejen križ in da se že pripravljajo jastrebi, ki bodo to nekdaj njegovo telo raztrgali in raznesli na vse vetrove. Spet se je umaknil v bajto in trpel sam s seboj. Potem mu je prišlo na uho, da je sin pri Lukaču barantal s Tumpežem za njivo, ki leži ob njegovi meji. Do kupčije ni prišlo.

Ko pa je slišal, da se celo Dovganoč poteguje za nekdanji, sedaj že na pol razpadli ovčji hlev pod gozdom, ki bi si ga rad preuredil v bajto, ni mogel več strpeti doma. S krvavečim srcem se je napotil k Bunku in, ko je stopil v hišo, odločno dejal: »Poglej, sin, naj bo kakor hoče, a bajt ne delaj iz Bunkovine!«
»Potem bo šlo pa na dražbo,« se je zagovarjal Bunk.
A oče je še enkrat ponovil z močnim poudarkom: »Naj bo, kakor koli hoče, a jaz ti rečem: Ne delaj bajt.«

Sin je molčal, stari Munk pa mu je začel na dolgo in široko razlagati škodljivost bajt, trdeč, da je na gruntu bajta uš, ki žre in žre. V starih časih so bile bajte nekaj drugega in niso bile tako nevarne. Takrat so morali bajtarji delati pri gospodarjih in pridelovati kruh, v današnjih časih pa bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče. Govoril je o tem s tako vnemo, ko da bi bil pozabil ne le na to, da sin ne more več odločati o usodi Bunkovega grunta, ampak tudi na to, kako je njegov sin z eno nogo že sam na bajtarskih tleh. »Če že mora biti, potem je vsekakor bolje in bolj pošteno, da prodaš grunt, kakršen je. Naj ostane skupaj; kar je že stoletja bilo skupaj,« je končal oče.

Bunk je nejeverno strmel vanj, ko da bi mu govoril v nekem nerazumljivem jeziku. Dobro vedoč, da je njegova usoda že zapečatena, ga grunt ni več zanimal ali vezal in bilo mu je vseeno, kakšno razvalino bo zapustil. Zanj je bilo poglavitno, da bi čim več izkupil in da bi mu od izkupička čim več ostalo. Očetova želja se mu je zdela tuja. Nekaj ga je sicer še spominjalo tudi očetovih nazorov, a to je bilo zelo oddaljeno in trpko. »Munk bi rad imel dolgo njivo in tisti travnik ob njej,« je dejal po kratkem razmišljanju.

»Ne daj!« je vzkliknil oče. »Kaj bo Bunkovina brez dolge njive, brez najboljše njive, lepo te prosim. Kdor bo kupil, naj ima in naj uživa vse skupaj. Ne daj...!« Bunk je izbuljil oči. Oče je govoril tako trdo in prepričevalno, skoraj proseče, kakor da bi govoril o kakem tujem kupcu, ne pa o hčeri in o zetu. Njegova vera in njegova ljubezen do zemlje ni poznala omahljivosti. Sin je lahko spoznal, kako velika je morala biti očetova bolečina zaradi izgube Bunkove kmetije. Tudi on ni maral dati Munku tistega sveta, vendar iz čisto druge sebičnosti kakor pa njegov oče. Čim slabše mu je namreč šlo, tem manj je maral za Munka, ki se je kljub slabim časom še krepko držal. Z zadoščenjem je dejal: »Oče, tu sem z vami istih misli. Munku ne dam za noben denar, rajši komu drugemu kakor njemu.«

Stari Munk se je zamislil. »Kaj pa pravi Mudaf?« se je nenadoma obrnil k sinu.
»Nič ne pravi. Zadnjič mi je rekel: Če bodo drugi dobili, kar jim gre, bom menda tudi jaz dobil.«
»A koliko si mu dolžan?«
»Blizu pet...«

Stari Munk ni dolgo strpel pri Bunku. Molče je zapustil hišo in se napotil proti domu. Bil je lep dan, Jamnica je bila polna vigrednega sonca in v Sončnem kraju ter na Drajni se je videlo že mnogo oračev po njivah. Na Hojah je bila zemlja še premrzla za obdelavo. Z bližnjega brega se je belila Mudafova hiša. Njen blesk je bil podoben vabljivemu smehljaju. Vso to lepoto je Munk občutil samo iz neke daljave, čeprav je bila razprostrta tesno okrog njega. Ko je prišel do razpotja, od koder je ena pot držala proti Munku, druga pa proti Mudafu, mu je noga kar sama od sebe stopila na Mudafovo pot.

Z Mudafi si Munki nikoli niso bili predobri sosedje. Med obema hišama sicer nikoli ni prišlo do prepira, ali dokler je gospodaril stari Munk, se to razmerje ni niti popravilo niti poslabšalo. Pri Munku je bila doma bogatija in hiša je imela svoj nedostopni ponos. Pri Mudafu te blaginje ni bilo in staremu Mudafu je včasih celo trda predla. Pred desetletji mu je Munk nekoč celo odbil prošnjo za poroštvo v posojilnici. Toda Mudafi so bili zelo delavni in so se držali. Potem so dorasli otroci, ki so bili pridni in so ostajali doma. Ukvarjali so se z vožnjami, razen tega pa je njegova žaga v letih cvetoče lesne trgovine mnogo zaslužila. Opomogli so si in, ko je prišla kriza, jim ni mogla tako do živega kakor sosedom.

Odkar je Bunka začelo prstenčiti, je stari Munk postal do Mudafov še nezaupljivejši; na tihem je sumil, da Mudaf preži na Bunkovo posestvo. Pravega vzroka za to sicer ni imel, toda kadar koli je zagledal pred seboj to široko, belo hišo, ga je začel ta sum vedno znova mučiti. Ko je prvič čul, da si je Bunk tudi pri Mudafu izposodil nekaj denarja, mu je bilo zelo neprijetno. Ker pa mu je sin vedno zatrjeval, da ga Mudaf za denar ne goni, ni mogel nič reči, čeravno se svojega suma ni mogel otresti.

Na pot proti Mudafu ga je spravil razgovor s sinom, iz katerega se je prepričal, da grozi Bunkovemu gruntu največja nesreča, ki se posestvu lahko pripeti, to je razkosanje. Naenkrat so mu prišli na um Mudafi. Bil je prepričan, da se na tihem zanimajo za grunt, čeprav tega nočejo pokazati. Sum, ki ga je mučil leta in leta, se mu je naenkrat zazdel kot nekaka rešitev. Bunk je bil po njegovem že tako in tako izgubljen, a kmetija bi se nemara še dala rešiti. Mudafi so pridni ljudje, čeravno niso preveč prijetni. Gotovo bodo njihovi otroci imeli pri Bunku več sreče, kakor jo je imel njegov rod.

Počasi je stopal stari Munk po brezni cesti proti hiši na polici. Bil je podoben človeku, kateremu so na noge priklenili težke uteži in ki si ne more pomagati dalje. Pod vrhom je obstal in se obrnil nazaj proti jami. Kakor na dlani je ležal pred njim razgrnjen Bunkov grunt. Videl je vse njive, kolikor jih je bilo pri hiši, vse travnike in loge. Čez vso to krasoto je dihala prva pomlad. Mali breg pod domačijo je bil posut s cvetočimi zvončki, katerih ni bilo nikjer toliko kakor pri Bunku. Pod hišo je njiva, ki je kakor nalašč za krompir. Ob njej je njiva, kjer rodi rž kakor nikjer drugod. Potem leži travnik, kjer se nakosi deset voz košenine. Za njim so spet njive, kjer plenja pšenica včasih tudi dvajsetkratno seme. Dalje se razprostira dolga njiva, največja pri Bunku, kjer raste žito, čeprav ne gnojijo vsako leto. In potem so travniki, ki jih namakajo studenci in se jim ni bati suše.

Kakor zamaknjen je strmel starec v to podobo. Razen v očeh na vsej njegovi postavi ni bilo zapaziti nobenega življenja. Dolgo, strastno in pohlepno so pile njegove oči, potem pa so se zaprle in, ko so se spet odprle, so bile vlažne. Prej trdo stisnjene ustnice so se odprle in zadrgetale. Nato se je mož stresel in naglo obrnil podobi hrbet...

Ti kratki trenutki so zadostovali, da se je stari Munk do dna duše prepričal, da je na pravi poti. Od tukaj so Mudafovi rodovi gledali na Bunkovo posestvo že bog ve koliko let; videli so ga, kadar so zjutraj vstajali, gledali so ga čez dan pri delu, gledali so ga, kadar so počivali Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost, pri čemer sem ohranil vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila.

... in kadar jim je med delom tekel znoj s čela, videli so ga od jutra do večera, ko so odhajali počivat. Ni moglo biti drugače, ko da so se jim te jame zarisale v kri in v možgane. Bunkovina je bila vse kaj drugega kakor njihovi robovi, na katerih je rastel največ le ovseni kruh. Kdo ve, ali bi z njegovim sinom ne bilo drugače, ako bi ga, preden mu je izročil posestvo, gnal na ta rob in mu ga od tukaj pokazal. Tako pa je Bunk živel sredi te lepote in ni vedel, kaj ima.

S krvavečim srcem, a vendar odločen je stari Munk vstopil pri Mudafu in brez pozdrava dejal svojemu nekdanjemu, skoraj dvajset let mlajšemu sosedu: »Mudaf, moj sin Bunk is izgubljen, a Bunkovino reši ti...!«

Mudaf svojim ušesom ni mogel verjeti. Vedel je, da mu starec ni naklonjen, dobro pa je tudi vedel, da njegovi nameni z Bunkovino niso popolnoma čisti. Videč, kako gredo stvari pri sosedu, je tudi on pristavil svoj lonček k ognju, ki je pričel tleti. Zadnja leta je Bunku kdaj pa kdaj posodil kak stotak, tako da se je sčasoma že precej nabralo, čeprav njegov delež ni bil velik in je prišel šele nazadnje k pojedini. Ves čas pa je upal, da bo svoj delež še povečal. Ker pa je konec Bunkovine prišel nepričakovano hitro, se je potuhnil in ostal previdno v zatišju, zavedajoč se svoje brezpomembnosti. Kar tako si Bunkovine ni upal kupiti. Bal pa se je tudi javnega mnenja, ki je bilo gotovo na Bunkovi strani, zavedajoč se, da bo tisti, ki se bo zdaj polastil grunta, vzel nase prekletstvo deveterih, v nekaj tednih pa deseterih Bunkovih otrok. Zato se je delal, ko da bi ga vse skupaj nič ne brigalo.

Daši je bilo vse to le navidezno in je na tihem bil na preži, ga je nenadni Munkov prihod hudo iznenadil in skoraj težko zadel. Poznal je svojega soseda in njegovo strast do Bunkovine in Bunkovega rodu, njegovo zakrknjeno ljubezen do zemlje in doslednost, s katero jo je vedno znal braniti. Zato je tudi vedel, koliko je starega Munka veljalo, da se je odločil za to pot. Začutil je neko pomilovanje, ki ga dotlej ni poznal. In pozabivši za trenutek na svoj delež onkraj globače, je vzkliknil s premehkim glasom: »Kaj pa govoriš, Munk? Saj vendar še ni tako hudo. Če Bunk hoče, se še vedno lahko izkoplje ...«

Munk ni mogel nikdar prenašati mehkih, sočutnih glasov, najmanj pa sedaj. Mudafova mehkoba se mu je zazdela prej porogljivost kakor sočutje. A tudi sočutja ni maral. S trdim glasom se je obrnil k Mudafu: »Ne mlati prazne slame, sosed. Kar je, je! Ti veš in jaz vem... Gotovo se ti čudno zdi, da sem prišel ravno k tebi, ki si v življenju sicer nisva bila pes in mačka, a se vendar nisva posebno marala. Ali ni tako? Toda zdaj gre zares in morava to pozabiti. Bunkovo bo prodano in meni ni vseeno, kako bo prodano in kdo bo kupil. Če kupi Jelen, ali če kupi Tripalo, ali če kupi tudi kateri izmed obeh jamniških pležihov,* je skoraj gotovo, da bo posestvo razparcelirano. Nobeden izmed naštetih ne bo kupil Bunkovine iz ljubezni, ampak zaradi dobička. Že zdaj se oglašajo razne kavke... Kupi ga ti, da bo grunt ostal skupaj, kakor je zdaj...«

Ob pogledu na Munkov otopeli, a strastni obraz, na katerem se ni zganila niti ena kocina, je Mudafa postalo skoraj groza. Zdelo se mu je, da ga že zdaj gleda deset takih obrazov, kakor je ta, in da jih bo moral gledati vse življenje. Kakor koli mu je bila misel na Bunkov grunt prijetna, se je vendar bal. Zato je dejal: »Ne upam si, ne bom kupil...«

Tedaj se je vtaknila vmes Mudafica, ki je medtem prišla zraven: »Naš bi kupil, ali kaj bodo rekli otroci, kaj bo rekla Jamnica? To so hude stvari, Munk...«

Munk je čul to, kar je slutil, in pri srcu je začutil bežen, skeleč mraz, ki pa ga je takoj pregnal, in znova dejal: »Mudaf, kupi Bunkovo...«

Mudaf se je dvignil. »Ne upam si. Ti bi me klel, Bunk bi me klel, otroci bi me kleli. Naj si kdo drug umaže dušo, jaz si je ne bom. Tudi brez Bunkovine bom živel...« Njegov glas je bil razdvojen, na pol zatajljiv, na pol bojazljiv.

Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Mudafa in njegovo ženo grozotno prijelo. Stari Munk je naenkrat pokleknil na gola tla, dvignil proti Mudafu sklenjene roke in zakričal z obupanim, prosečim glasom: »Če si človek, Mudaf, kupi grunt, reši grunt, zaradi mene ga reši...«

V sobi je postalo neizrečeno tesno in mučno. Munk je še vedno klečal na tleh in povzdigoval roke proti sosedu. Njegova raševinasta postava z belo glavo je bila podobna eni tistih nizkih, iz mahovine štrlečih skal, ki jih je po Bunkovih gozdovih bilo vse polno in ki so tam že od davnaj branile strma pobočja pred plazovi in usedlinami, tudi glas, ki je donel po sobi, je prihajal kakor iz skale. Mudafa sta se prestrašeno spogledala, potem je mož zastrmel pod strop, nato pa svečano rekel: »Dobro, zaradi tebe naj bo. Če me nihče ne bo klel, sem pa kupec...«

Omagan in strt, a vendar olajšan se je dvignil stari Munk. Mudafa sta takoj pristopila k njemu in ga posadila za mizo. O zadevi, ki je vsem do skrajnosti napela živce, niso več govorili. Mudafa sta bila na tihem vesela, ker sta dosegla nekaj, kar je bila njuna skrita, grešna želja, a dosegla tako, da jima Jamnica ne bo mogla oporekati. Miza je bila kmalu polna jedi in pijače in v hišo je prišla vsa Mudafova družina. Stari Munk je bil kakor spremenjen, jedel je in pil in govoril z vsemi, ko da bi bil član iste družine, in vsi so se veselili in kramljali z njim, kakor bi bili njegovi otroci.

Že prihodnji teden je Jamnica zvedela, da je Bunkovino kupil sosed Mudaf za sto osemdeset tisoč. Vsa Jamnica se je strinjala v sodbi, da je Mudaf poceni prišel do enega izmed najlepših posestev na Hojah, čeprav je v tako hudih časih bil to za kmeta presneto velik denar. Navzlic temu, da se je zvedelo, s kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah je prišlo do prodaje, je soseska vendar skomizgala z ramami: »Vrag vedi, če bo to prav prineslo. Devet otrok pri hiši, oziroma deset...«

Stari Munk je hotel tako pogodbo, da sin lahko ostane še eno leto na Bunkovem. Ta čas bi mu zadostoval, da bi si našel nov dom, kako bajto kje v strani, kjer bi lahko redil dve, tri kilave. Kupec se temu načrtu ni upiral, toda Bunk ni hotel o tem nič slišati. »Kar je šlo, je šlo,« je trdil, »in bolje bo zame in za nas, ako se čimprej izgubimo od tod. Bilo bi mi hudo živeti na zemlji, na kateri nisem imel sreče. Peklo bi me in hiša bi se mi zdela kakor rakev. Zato od tod...«

»Kakor hočeš,« se je naposled vdal oče ves zamišljen. Zdelo se mu je, da ima sin prav in da bi na njegovem mestu tudi sam tako ravnal.

Bunkova selitev pa se je vendar še precej zavlekla. Bil je že maj, ko so nekega jutra stali na Bunkovem dvorišču štirje vozovi, pripravljeni, da odpeljejo od hiše to, kar je ostalo Bunku po še ne petnajstletnem gospodarstvu. Munk je prišel z dvema vpregama, Mudaf z eno in Pernjak z eno. Imeli so lepo vreme. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedrega neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi izgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vigrednega dne. Na jugu je stražila gora, jamniška večna soseda. Zaradi neposredne bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor podoba oddaljenih gora na obzorju: njena glava je bila pokrita s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je zagomazelo po njenih korenikah, ki so se grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jamniško kadunjo in znova prihajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj...

Po Bunkovem polju je bliskala rosa in spomladni zelen je puhtela iz spočite zemlje, kamor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozelene barve; tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rasla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. Še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Po rasti trave in setve, po kipenju sadnega drevja se je obetalo bogato leto.

Bunk svojega očeta ni pozval k selitvi in se zato z ženo nista malo začudila, ko je stari Munk z zetom že navsezgodaj prišel k hiši. Mož sam ni vedel, kaj ga je gnalo tja. Žena mu je zjutraj branila, naj ne hodi k Bunku, ker je rahel in bi se lahko prevzdignil in zbolel. Te besede pa so bile le krinka njene skrbi, da bi staremu lahko škodovala žalost, ki jo bo občutil ob pogledu na zadnje dejanje Bunkove nesreče. Mož ji ni nič odgovoril, ampak je šel, kamor ga je vlekla čudna, nevidna moč. Tudi sam je čutil, da bi bilo bolje, ako bi ne hodil blizu, ako bi šel bog ve kam proč. Toda sili, ki ga je vlekla na prizorišče, se ni mogel upirati in se ji je vdal z nekim strastnim občutkom bolestne, trpinčene tolažbe.

Munk je bil prvi, ki je po kratkem, neodločnem postajanju voznikov zaklical: »No, ali bomo? Kaj pa še čakamo...?« Potem je čisto mirno in hladnokrvno pomagal pri nakladanju pohištva in pri tem vse videl, vse opazil in tako rekoč ukazoval. Bunk in vozniki so ga molče ubogali. Vsi so slutili, da v starčevem srcu gori strašna bolečina, ki jo skuša potlačiti, zato so bili do njega obzirni in skoraj otroško ubogljivi.

Vozovi so bili že skoraj naloženi in nakladali so še zadnje stvari. Bunk je hotel zgrabiti zibelko, ki je še čakala na tleh, in jo naložiti na enega izmed prvih voz, ki so stali v vrsti na dvorišču. Stari Munk je priskočil in zaklical: »Ne, zibelka pride na zadnji voz, vedno na zadnji voz...« Zgrabil je zibelko, jo iztrgal sinu iz rok in jo sam odnesel k zadnjemu vozu. Z neverjetno lahkoto jo je dvignil in položil vrh drugega pohištva, čeprav je bila dovolj težka. Na tem vozu so nato na njegovo zahtevo napravili tudi prostor za majhne otroke, ki ne bi mogli hoditi.

Dokler vozovi niso bili do vrha naloženi, stari Munk ni imel oči niti za Bunkinjo niti za otroke, čeravno so se vsi čez čas vrteli okrog njega. Ko pa je bilo že vse naloženo in so vozovi čakali na odhod, se je šele zavedel tudi teh. Ali tudi zdaj ni pokazal, da ga pogled na veliko družino boli, le njegove ustnice, ki so se naenkrat tako stisnile, da se mu je na čelu napravila globoka, siva zareza, so pričale, kaj se godi v njegovi duši.

Bunkinja je bila tisto jutro nenavadno tiha in mirna. Njenemu upadlemu obrazu in njeni hoji se je poznalo, da se njen deseti čas zelo hitro bliža in da že v nekaj dneh lahko leže. Kljub temu pa je pri selitvi pomagala. Sredi drosi otrok je bila njena prikazen še vse bolj materinska, širša in rodovitnejša. Njeno obnašanje je bilo tako prostodušno in domače, ko da bi ne doživljala tega, kar se je godilo okrog nje. Skrbno je pobirala kuhinjsko orodje po koteh in ga nosila k vozu in, ko je rinila lopar in omelo med drugo ropotijo, je bila podobna ženi, ki sredi gospodinjstva mirno vsaja kruh. Iz nje je dehtela ena sama velika moč, moč njenega materinstva, ki še ni bilo iztrošeno, kateremu je predvsem služila pri Bunku in kateremu bo lahko služila tudi kjer koli drugje.

Na dan selitve so Bunkovi otroci vstali z očetom in materjo vred. Celo najmlajši, ki še ni imel dveh let in je še težko racal, se je naglo skobalil iz že pretesne zibelke, v kateri je moral še vedno ležati. Vsak Bunkov otrok je ležal v zibelki tako dolgo, dokler ga od tam ni pregnal novi Bunk ali nova Bunkinja. Otrokom izpod desetih let je bila selitev prijeten doživljaj. Pod odnesenim pohištvom so odkrivali toliko zanimivih stvari, raznih izgubljenih čač,* da so jih imeli zdaj polne roke in so jih komaj utegnili spravljati na vozove. Otrokom, starim nad deset let, pa se je na obrazih vendar poznala neka temna iznenadenost, ki jih celo med smehom ni zapustila.

Mrtvo kvožnje je bilo že vse na vozovih in treba je bilo naložiti le še živo blago. Nanj je čakal zadnji voz, na katerem je med drugo ropotijo bila tudi zibelka in posteljne slamnjače. »Otroci, vkup, zdaj je prišel naš čas!« je zaklical Bunk z odsotnim glasom ter se postavil k vozu. Obstopilo ga je devet otrok in osemnajst vprašujočih oči se je uprlo v očeta. Mati je s povešenimi rokami stala poleg voza.

»Afriča, brž v zibelko!« je zavpil Bunk, dvignil najmlajšo bosopetko s tal in jo posadil visoko v zibelko. Otrok je zamahnil z ročicami in se veselo nasmehnil z roza. Bunk je pogledal po drosi, ko da bi iskal, koga naj zdaj prvega posadi na voz. »Ančka, zdaj prideš pa ti na vrsto,« je zaklical in pograbil ne osmega, ampak sedmega otroka ter ga dvignil v zibelko, rekoč: »Ti si že pametna in boš pazila na Afričo, da ne pade z voza.«

»Tonček!« je zaklical nato in posadil na slamnjačo osmega otroka. »Martin!« Šesti otrok se je zasmejal na slamnjači. »Mojcika!« Peti otrok je zavrisnil na vozu. Potem je rekel proti onim, ki so še stali v krogu: »Dovolj je, vi boste pa šli.« Toda še je mahalo troje parov rok proti njemu: »Ne, peljali se bomo, tudi mi se hočemo peljati...« »Naj pa bo, če je tako!« je dejal oče in že zgrabil najbližjega. »Pepa!« Na vozu je sedel četrti otrok. »Anza!« Na slamnjačo je zletel tretji otrok. Na tleh sta ostala še drugi in prvi otrok. Ko se je oče, zaverovan v svoj posel, obrnil tudi k njima, sta oba hkrati odstopila in rekla: »Ne, midva bova šla.« Lenčej, najstarejši sin, je dejal: »Jaz bom gnal Movro.« Poldrugo leto mlajša hči Lonca pa je rekla: »Jaz pa bičke.«*

Zdaj je bilo naloženo vse, kar je bilo Bunkovega. Treba je bilo iti še v hlev po živino. Tam sta čakali dve kravi, Movra in Bavha, ter tri ovce. Drugo živino je Bunk že prej prodal ali pa oddal v rejo. Bunk je prignal iz hleva kravo Bavho, sin Lenčej kravo Movro, hči Lonca pa dve ovci z jagnjetom. »Tako, zdaj pa naj bo v božjem imenu!« je dejal Bunk s kričečim glasom.

Toda vprege se še niso premaknile, ker je prvi voznik Mudaf še nekaj popravljal pri komatih svojih konj. Nastalo je kratko, mučno čakanje. Naenkrat pa ga je presekal presunljivi jok Bunkinje. Bila je ves čas mirna, čeprav se ji je srce trgalo od bolečine za izgubljenim domom in jo je bil strah pred neznano prihodnostjo. Ko je zadnjikrat pogledala proti prazni hiši, ni mogla več vzdržati; zajokala je tako bolestno kakor še nikoli v svojem življenju. Videč jokati mater, so naenkrat začeli jokati tudi otroci, najprej onadva v zibelki vrhu voza, potem oni na slamnjači, nazadnje še Lenčej in Lonca. Neutešljiva tožba je napolnila izpraznjeno, mrtvo dvorišče, je letela tja po polju, se odbijala v gozdu in se od tam spet vračala nazaj še obupnejša in bolestnejša. Tedaj sta začeli mukati tudi kravi...

Bunk je sprva otrpnil. Tudi njemu ni bilo lahko pri srcu in žalost, ki ga je celo jutro tiščala v grlu, je ves čas preganjal z navidezno ravnodušnostjo in s kričanjem pri nakladanju voz. Sedaj pa se je zdelo, da bo vrglo tudi njega. Oči so mu postale vlažne, tako da je za hip zgubil iz vida družino, vprege, dvorišče, potem pa je na ves glas zavpil: »Mudaf, kaj pa čakaš, poženi že vendar...!« In prvi voz je zaropotal...

Stari Munk se je umaknil v hišo že tedaj, ko je njegov sin odšel v hlev po živino. Vse jutro je bil trd in uporen in je sproti potlačil vse mehkobne, žalostne občutke, ki so mu vedno znova vreli iz srca. Tega pa, kako je sin nakladal otroke na voz, ni mogel več prenesti in se je odstranil. Hiša je bila prazna, same gole stene so strmele vanj, le v družinski izbi je po stari navadi ostala miza v kotu in križ nad njo. To dvoje se ni smelo nikdar seliti iz kmečkih hiš. V veži sta ležali navzkriž dve stari metli, ki jih je tja položila Bunkinja, da zadosti stari navadi in zaroti hudobne duhove, dokler ne bodo prišli v hišo novi stanovalci. Povsod je dišalo po prahu, po plesnobi in od nekod je zaudarjal še duh po otrocih, ki ga je starec globoko vdihaval. V vsaki sobi se je pomudil nekaj trenutkov, ošvignil z očmi gole stene, kakor bi iskal nekaj, kar je od njegove rodbine še moralo ostati pri hiši. Toda vse je bilo prazno in mrtvo.

Ko je obhodil spodnje prostore, so ga noge zanesle še na podstrešje. Hotel je ostati še sam. Mračno podstrešje mu je bolj ugajalo kakor pa svetle sobe v pritličju. Skozi lino v plankah so se usipali v prostor svetli sončni prameni, v katerih se je motovilil gosti prah. Tudi podstrešje je bilo izpraznjeno, vendar je ležalo po tleh in po kotih še mnogo stare, nerabne ropotije, ki so jo Bunki pustili. Stari Munk je strmel v to ropotijo. Naenkrat pa se je njegov pogled ustavil pri starem, zaprašenem kolovratu v kotu. Spoznal ga je. Bil je kolovrat njegovega rodu, star nemara že več stoletij, in so ga gospodinje podedovale od rodu do rodu. Njegova mati je še predla na ta kolovrat in tudi njegova žena ga je prejšnja leta še rabila, dasi bolj iz spoštovanja do njegove starosti kakor zaradi njegove priročnosti. Ob predaji posestev otrokom je Munk odnesel kolovrat k Bunku, hoteč s tem očitno poudariti, da prenaša staro izročilo svojega rodu od Munka k Bunku.

Tajna moč ga je vlekla k staremu orodju. Vse je bilo še kakor nekdaj, kolo, snovalka, čolnič, nogalnica in ovijalka, le s pajčevino je bilo vse zastrto in prepredeno. Stari Munk se je ves zamišljen zastrmel v prašno stojalo in naenkrat se mu je zazdelo, ko da bi med motno pajčevino videl nešteto obledelih, mladih in starih rok svojih prednic, mater, babic in prababic, ki so na tem stojalu predle križevnike in mrtvaške prte njegovega davnega rodu. Na tem stojalu se je pomagala tkati trdnost in moč Bunkov. Dokler je delal ta preprosti stroj, so bili vsi Bunki še dobro oblečeni, čim bolj pa je počival, tem slabše so bili oblečeni. Za starca je ta stroj predstavljal moč in slavo njegovega rodu. V svoji zakrknjenosti in zaupanju na stare, boljše čase ni mogel razumeti, da je zdaj le še njihov spomenik...

Nenadoma se je sklonil, zgrabil kolovrat in ga takšnega, kakršen je bil, zadel na rame ter ga odnesel s podstrešja. Bil je prepričan, da ga je Bunkinja pozabila na podstrešju in da ji ga mora dati. Toda že na stopnicah se mu je ustavil korak. Z dvorišča se je tisti hip razlegel obupen jok Bunkinje in njenih otrok. Zdaj ni bilo nobene priče, ki bi videla njegovo slabost, zato se je tudi on prepustil žalosti, se naslonil na stopnice in polglasno zaihtel.

Slonel je še dolgo tako, ko so se zunaj začeli klici voznikov in se je jok med ropotanjem voz začel polagoma oddaljevati in zamirati. Potem se je vzdramil in, ne da bi si otrl skope solze iz oči, jadrno stopil iz hiše in odhitel za selivci, ki so medtem že izginili za ovinkom. Mimogrede je zagledal Mudafico in njeno hčer, ki si nista upali priti k hiši, dokler sta v njej še slutili stare lastnike, in sta se ji šele zdaj kradoma bližali. Toda stari Munk se zanje ni menil, temveč je s kolovratom hitel za vozmi, kar so ga nesle noge. Na ovinku jih je zagledal in začel od daleč vpiti: »Hej, počakajte, to ste pozabili...!«

Na cesti pod njim so se začuli nerazumljivi glasovi odhajajoče družine, ki ga je očividno opazila. »Hej, čujete, kolovrat ste pozabili...!« je še z močnejšim glasom ponavljal stari Munk. Tedaj se je v globači zaslišal smeh, nato pa sinov skoraj porogljivi odgovor: »Oče, pustite tistega vraga, ker je za nič...!«

Zaradi ropotanja voz in šumenja globače pa starec ni slišal sinovega odgovora in je zato še dalje vpil: »Počakajte, počakajte, kolovrat ste pozabili...!« Vozovi so se naglo oddaljevali in stari Munk se je zaman poganjal za njimi. Z vsakim korakom se mu je trhlo in lahko orodje na plečih zdelo težje in čim bolj so se oddaljevali vozovi, tem teže je občutil breme. Bilo je, ko da bi Munk ne nosil trhlega kolovrata, temveč težak, kamniten spomenik preteklosti. Kmalu se je od slabosti pričel tresti, dokler ni popolnoma omagal in se zgrudil na zemljo ...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost. Ohranil sem vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila, kot so zapisani v vašem viru.

Po Jamnici je šlo, ko da bi veter nosil divja pisma naokoli: »„Podjuna“ se je sprhala ...«

„Podjuna“, največja in najmočnejša tvrdka za lesno trgovino v vsej dolini, je ustavila plačila. Glas je udaril na prag Munkove hiše in iz nje je odjeknilo: »Pet in dvajset tisoč ...« Potem je udaril na prag Pernjakove hiše in iz nje je odjeknilo: »Dvajset tisoč ...«

Od tam je glas letel k Zabevu, k Ložekarju, h Kupljenu, k Stražniku, k Podečniku, k Obadu, h Gradišniku in še k mnogim drugim hišnim pragovom po Drajni, po Hojah, po Sončnem kraju in od vseh strani je odmevalo: »Pri meni je deset tisoč, pri meni je pet tisoč... pri meni je za pet voženj lesa, pri meni ga je za deset, pri meni ga je samo za tri...«

Odmev tega glasu pa ni trkal le na pragove kmečkih hiš, temveč tudi na okenca pokvečenih, samotnih bajtig, kjer so prebivali Dovganoči, Bajnanti, Coflovi Petri, Gačnikovi Cenci in drugi jamniški tesači. In od tam je odgovarjalo: »Jaz imam zasluženih tri sto kubikov . . . jaz štiri sto, jaz pet sto ...«

In ko je ta glas obletel vso Jamnico ter so se združili odgovori vseh prizadetih hiš in bajt, se je nad kadunjo razlegal začuden in bolesten krik: »Tri sto tisoč, morda štiri sto tisoč...« Podobno kakor v Jamnici je odmevalo tudi po vsej dolini, po vsem okraju, le da je odgovor, ki je prihajal od vseh strani, prestrašeno stokal: »Dva milijona, tri milijone, štiri milijone ...«

Novica, ki je spravila na noge vso Jamnico, je bila kar neverjetna. „Podjuna“ je bila podjetje, ki je po vojni imelo v lesni trgovini nekak monopol v vsej dolini; obratovalo je z milijonsko glavnico, zaposlovalo v časih gospodarskega razcveta nekaj sto delavcev, sproti hrustalo in uničevalo male lesne trgovce ali pa jih napravljalo za svoje prekupčevalce; držalo je v svojih nevidnih krempljih stotero kmetij in nobena globača mu ni bila preveč oddaljena, da bi vanjo ne segla njegova sekira. Nikdar se ni slišalo, da bi „Podjuni“ manjkało denarja, in kmet, ki je imel les, je vedno lahko dobil pri njej predujem. Zadnja leta, odkar je nastopila kriza, je res tudi to podjetje občutno skrčilo obrat in parna žaga je včasih po cele tedne počivala. Njeno obširno skladišče je bilo tako nabito z zalogami, da nisi mogel na njem niti praznega voza obrniti, toda to je bil splošen pojav, zaradi katerega nihče ni mogel kaj posebnega sumiti. Člani delniške družbe „Podjuna“ so bili sami znani veljaki, premožni posestniki in trgovci, ki so svoje obrti združili v močno, trdno podjetje. Navidezno je vladal v lesni trgovini velik zastoj, toda polom „Podjune“ je pokazal, da je promet navzlic vsemu vendarle migal, ker so se mogle nabrati take vsote že samo v Jamnici.

Mnogi Jamničani so zato glasno dvomili: »Ne more biti res, kaj pa Obertavc... kaj pa Koroš, kaj pa Žačen ...? Saj so sami bogataši! Ti so še vedno tu.«

In kakor da bi se bili zmenili, so se prizadeti Jamničani že drugo jutro napotili v Dobrije k „Podjuni“, hoteč zvedeti, kaj je prav za prav na stvari. Munk se je napotil po bližnjici čez Sončni kraj, toda že sredi poti je dohitel Zabeva. »Kam pa ti?« ga je pozdravil navidezno brebrižno. »Tja kamor ti...« mu je odgovoril ta. Pred trgom ju je dohitel še Obad in se jima pridružil. Molče so se vsi trije odpravili proti cilju. Bilo je še zgodaj in nad dolino je ležala mokrotna jutranja megla. Vreme je bilo pusto in dolgočasno in je neprijetne občutke še večalo. Na enem koncu trga je ležalo velikansko skladišče „Podjune“ z žago, ki je včasih noč in dan požirala dovoženi les in na drugi strani bruhala iz sebe velikanske stoge desk. Danes je bila žaga tiha in mrtva. Na drugi strani trga, kjer je stala v soteski črna tovarna, je nabijalo nekaj kladiv. To je bil edini glas, ki je tisto jutro oživljal dolino.

Pred „Podjuno“ je bila že cela kopa ljudi, ko so prišli prvi Jamničani. Bili so tam celo kmetje iz najoddaljenejših krajev, iz Koprivne, iz Tople, iz Javorja: ti so imeli od doma štiri, pet in še več ur hoda. Ob pogledu na to množico je bilo tudi vsakemu dvomljivcu jasno, pri čem je. Medtem ko je bila pisarna drugače odprta točno ob osmih, jo je danes knjigovodja odprl šele proti deveti uri. Ko je zagledal pred durmi zbrano množico, je nehote vzkliknil: »Kje pa vas je še več...?«

Njegov hladni glas je zarezal kot oster nož. Odgovoril ni nihče in vsa kopa ljudi je pritisnila v vežo. Čeprav je bila zelo prostorna, vendar ni mogla sprejeti vseh čakalcev in so se mnogi morali stiskati pred vhodom. Knjigovodja je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj naj počne s kmeti, ki so vedno glasneje rogovolili v veži in pred poslopjem. Prihajali so še vedno novi upniki. Bil je sicer pripravljen na vse mogoče težave, toda tako razdraženega navala takoj prve dni po nastali insolvenci podjetja ni pričakoval. Kmetje so bili kakor sršeni. Zdelo se mu je, da bi napravil najpametneje, ako bi odprl vrata in povedal kmetom, da njega vsa ta godlja popolnoma nič ne briga, potem pa kratko malo zaprl pisarno. Toda stanovska zavest mu tega ni dopustila. Moral je ostati na svojem mestu. Ves zbegan je strmel v pisarja, ki pa se ni hotel ganiti od svoje mize. V veži je vedno huje šumelo. Kakšna razlika med temi kmeti nekdaj in sedaj! Včasih so isti ljudje sedeli zunaj cele ure in mirno čakali, kdaj se jim bodo odprla vrata. Slišalo se je prerivanje in nekdo je nestrpno klical: »Kaj pa čakate tam notri? Jaz sem že vso noč na nogah ...«

To so bili Koprivci, ki so imeli do Dobrij pet ur hoda. Knjigovodja se je naposled moral odločiti za nekaj. Napravil je kolikor mogoče prijazen obraz, odprl vrata in stopil pred kmete, ko pa je hotel spregovoriti, naenkrat ni imel kaj na jeziku, zato se je takoj spet umaknil. Kmetje so pritisnili za njim ter napolnili pisarno. Tisti, ki so prej stali zunaj pred poslopjem, so se zdaj pririnili v vežo. Desetero obrazov se je uprlo v prepadenega uradnika, ki je čez nekaj časa dejal: »Moramo se zmeniti...« Ker mu nihče ni ugovarjal, je nadaljeval: »Ne razburjajte se, gospodje. Podjetje je sicer začasno ustavilo izplačevanje, vendar to še ne pomeni, da denarja, ki ga imate pri nas, ne boste dobili. Kriza...«

Knjigovodja je bil že prepričan, da bo kmete obvladal, toda tedaj je iz veže nekdo zaklical: »Nismo gospodje, mi smo kmetje!« »... kriza tudi nam ni prizanesla,« je skušal nadaljevati knjigovodja. »Denar hočemo, naš denar...!« »Izgubili smo milijone, drugače bi do tega ne bilo prišlo,« je naglo dopovedoval uradnik in preslišal medklic. »Toda sedanje stanje ne bo dolgo trajalo. Kakor hitro bodo stvari urejene, bomo obratovali dalje. Tako velikega podjetja ne bo kar tako konec. Tega ni treba misliti. Saj vidite, da je premoženje tukaj. Žaga, skladišče, polno zalog. Kmalu bodo prišli boljši časi...«

Kmetje so ga nekaj časa še dovolj mirno poslušali, v upanju, da bodo zvedeli to, kar jih je tiščalo. Ko pa so sprevideli, da govori knjigovodja bolj tjavendan z očitnim namenom, da bi jih zdaj pomiril in se jih zlepa iznebil, ga niso marali več poslušati; naenkrat je nastal pravi vihar. »To ni nič, vse skupaj nič! Povejte nam rajši, kako je... Kdaj bomo dobili svoj denar...? Ali ga bomo sploh dobili, ali pa je že izgubljen ...? Ali smo zato vstajali opolnoči in bili šestnajst ur na cesti, da bomo zdaj izgubili, kar je naše? Ali smo zato pobijali sebe in svojo živino?« so vpili planinci.

Knjigovodja se je zasopel. »Počakajte, z vsemi hkrati ne morem govoriti.. .« Njegove besede pa se iz hrušča skoraj niso slišale. Nekateri so začeli vpiti: »Kje pa je Obertavc?« »Kje je Koroš, Žačen in drugi?« »Z njimi hočemo govoriti, z delničarji...« »Ali boste zdaj že na ta način začeli...?« je vpil nekdo ves iz sebe. Oni iz veže so vedno nasilneje rinili v pisarno. Knjigovodja se je prepričal, da tako ne bo prišel nikamor, zato je stvar naglo zasukal: »Kaj hočete od mene? Jaz sem tukaj navaden uradnik. Vsi me dobro poznate. Ali sem že kdaj komu napravil kako škodo? Nikdar! Dajte mir, da se moremo pogovoriti, kakor se spodobi. Vse to nima smisla . . .«

»Denar, naš denar!« Bili so Jamničani, ki so ga znova prekinili. Knjigovodja je opazil skupino mož, ki ga je sovražno gledala. Jamničani so bili znani nemirneži in zato se je obrnil k njim: »Jamničani, vse to nima smisla. Tako se lahko sprekarjamo do večera, prišli pa ne bomo nikamor. Dajte si dopovedati. Vi niste sami, kaj bodo pa rekli Koprivci, Javorci, Selanci in drugi...?« »Dobro, če je tako, potem pa nam povejte, kako stoje stvari in kaj naj storimo, da bomo prišli do svojih pravic?« je vprašal Obad. Kmetje so obmolknili in vprašujoče strmeli v knjigovodjo.

»Kakor sem vam že povedal. Počakajte, da se stvari urede in da bomo videli, pri čem smo, potem vas bomo pa poklicali. Ako kriza danes preneha, bo vsak dobil svoje ...« Več uradnik ni mogel povedati. Že to pojasnilo ga je veljalo mnogo vročih potnih srag, ki so mu curkoma lile po napetem čelu. Odgovorilo mu je polglasno mrmranje, vendar je nastopilo neko pomirjenje. Večina se je pričela vdajati v usodo.

»Torej res ni denarja?« je vprašal Pernjak. »Niti groša ne!« je odgovoril uradnik. »Tudi tam notri ne...?« Kmetje so se po teh besedah obrnili v kot proti široki železni blagajni ter jo gledali kakor neznano, tujo čudest. Spomnili so se tistih časov, ko so prihajali v pisarno in se je ta čudest pred njimi odpirala s plahutajočim vzdihom, nakar so se pokazali polni predali denarja. Čez njihove obraze je planila senca nezaupanja in med molkom, ki je nato nastal, se je zdelo, ko da bi se čulo napeto vrtanje možganov, iz katerih je silila misel, ali bi ne kazalo razbiti to čudest in ji pregledati obisti...

Mučno napetost je presekalo vprašanje: »In kdaj bo to ...?« »Čez osem, čez štirinajst dni gotovo...« je hitel knjigovodja, čeprav je dobro vedel, da laže. »Dobro, če pa ne bo tako, bomo čez štirinajst dni zopet tukaj, a takrat bomo malo drugače govorili...« S to grožnjo so kmetje počasi zapustili pisarno in se razšli. Zaradi jeze pa niso odšli domov, čeprav je bil delavnik, temveč so se razpršili po dobrijanskih gostilnah in začeli piti. Tudi Jamničani so storili tako in so do poznega popoldneva pili v gostilni, kamor so po navadi zahajali. Potem so spet skupaj odšli proti Jamnici. Z njimi so bili še nekateri Selanci, ki so poplakovali isto nadlogo kakor Jamničani. Delal se je že mrak, ko so dospeli do Cernjakove krčme.

»Pojdimo še sem noter,« je predlagal Ložekar. »Sem noter pa ne grem!« je poudaril Pernjakov Tevžuli, ki je bil zdaj že za gospodarja. »Kaj se boš napravljal?« so ga takoj nahrulili nekateri sosedje. »Na te stvari je treba pozabiti. Ali misliš, da Cernjak že ni pozabil?« In res je vsa družba stopila v krčmo. Cernjak je sicer vidno osupnil, ko je prvič po dolgih letih zagledal v svoji hiši Pernjaka, toda njegov obraz ni kazal nobene sovražnosti. Ni trajalo dolgo in stara nasprotnika sta govorila. Pernjak je postal tako ganjen, da je na veliko dajal za pijačo, kričeč: »Danes je šlo po grmovju dvajset tisoč, naj gre pa še to ...« Kmetje so pri pijači skoraj pozabili na svoje skrbi s „Podjuno“ in pili na spravo dveh jamniških domačij in na pozabljenje starega, grdega greha, ki je že leta tlačil Jamnico. „Podjuna“ se je morala sprhati, da se bo stvar spravila s sveta ...«

Pernjak je med zadnjimi zapustil Cernjakovo krčmo, ob slovesu pa je objel starega Cernjaka in mu zatrobil na uho: »Mogoče bo Lukej še Pernjak ...« Bilo je res mogoče, kajti Tevžuh še vedno ni bil oženjen in tudi prave neveste še nihče ni poznal.

Polom „Podjune“ je povzročil v Jamnici splošno pobitost. Obljuba, ki jo je kmetom dal knjigovodja, seveda ni bila izpolnjena niti v štirinajstih dneh, niti v enem mesecu, niti v dveh. Prizadeti kmetje so hodili posamič ali v skupinah k podjetju in skušali zvedeti za pravo stanje, toda odgovor, ki so ga tam dobivali, je bil vedno isti: »Počakajte, stvari še niso urejene...« O denarju še vedno ni bilo ne duha ne sluha, namesto tega pa so govorili o neki poravnavi med podjetjem in med upniki, ki se bo skušala doseči, a govorilo se je tudi o konkurzu. Žaga je še vedno stala, a delničarji z Obertavcem na čelu so se delali, kakor da bi bili uničeni tudi oni, čeprav so svoja gospodarstva vodili kakor došihmal.

Bilo pa je tudi takih, katerim je polom „Podjune“ zelo prav prišel. Jamnica si je namreč pred leti ustanovila lastno gospodarsko zadrugo za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. V prvi vrsti so ustanovitelji pri tem mislili na vnovčevanje lesa. Zadrugo so priklicali v življenje Dvornik in njegovi ožji pristaši na podlagi kmečke samopomoči, hoteč se s tem iznebiti raznih lesnih črvov. K zadrugi je pristopila skoraj večina jamniških kmetov. Toda stvar ni šla tako, kakor so si jo ustanovitelji zamislili, in zadruga je komaj mogla životariti. Brž ko je namreč zadruga začela poslovati in si je blizu kolodvora najela lastno skladišče, je „Podjuna“ takoj zvišala nakupne cene lesa. Isto so seveda storili tudi drugi trgovci v dolini. Plačevala je take cene, kakršnih zadruga nikakor ni zmogla. Zato se je zgodilo, da so člani in celo odborniki zadruge začeli znova oddajati les „Podjuni“. Zadruga, ki je komaj životarila, je bila prepričana, da delajo konkurenti izgubo. Jasno je bilo, da so lesni trgovci hoteli s tem uničiti zadrugo. Vodstvo zadruge je skušalo dopovedati članom, naj se držijo svoje lastne ustanove, govorilo jim je o duhu samopomoči, o zadružni zavesti, toda vse skupaj je bilo bob v steno: kmetje so skomizgali z ramami, poslušali nekaj časa, potem pa rekali: »Da, vse je lepo in prav, toda „Podjuna“ mi plača dinar več za kubični šolen in dinar ni pes v današnjih časih ...«

Sedaj so se jim seveda povesile glave. Poleg izgube so morali prenašati še hude očitke Dvornika in njegovih ožjih sodelavcev. »Poslušali nas bi bili, he...« Padi Apat in Lukač sta si z drugimi trgovci vred pridno brusila jezike, češ: »Zdaj pa imate vaše visoke cene. Ali vam nismo že prej pravili...?« „Podjuna“ je bila za male trgovčiče hud konkurent in jih je neusmiljeno pritiskala k tlom. Nekateri so komaj še životarili, a bili so tudi taki, ki so v borbi omagali in prenehali s trgovanjem. Kmetje so na tihem prenašali izgubo in očitke ter si mislili: »Kakor koli se kmet obrne, ima hrbet zadaj ...«

V Jamnici pa je bil nekdo, ki se je poloma „Podjune“ prav iz srca veselil. To je bil Sečnjak na Drajni. Z ženo sta se že zelo postarala in že dolgo nista bila več kos gospodarstvu. Zaželel si je počitka in si je postavil pri cesti bajto, kamor se je nameraval preseliti, posestvo pa je začel prodajati. Za grunt so se v prvi vrsti zanimali lesni trgovci, ker je bilo znano, da je zdaj Sečnjakov les najlepši v vsej Drajni, in so si kljub slabim časom iz njega obetali lepih zaslužkov. Po dolgem obotavljanju je Sečnjak prodal svoj grunt ne Apatu, ampak njegovemu sinu Žepu. Ob pogodbi je Sečnjak dobil nekaj deset tisoč na roko, ostali denar bi mu moral kupec šteti ob letu dni. Ker pa Apati, kakor je bilo znano, niso bili preveč denarni, je Žep še pred polomom prodal les „Podjuni“, da bi s tem prišel do potrebne gotovine. Do poloma pa sekira v Sečnjakovih lesovih še ni zapela. Že ob prodaji je vsa Jamnica govorila, da je Sečnjak prodal mnogo prepoceni in da bo Apatov Žep navzlic slabim časom s to kupčijo prišel do denarja. Vsekakor mu bo ostal v rokah čist grunt. Mnogi so bili na strani starega Sečnjaka in ga obžalovali, a večina je rekla: »Saj Sečnjak nima otrok. Ako on ni znal živeti, naj pa drugi živijo...«

Sečnjak je sicer kmalu spoznal, kakšno neumnost je napravil s prodajo grunta, in začel se je kesati, toda ker ga je pogodba vezala, si seveda ni mogel več pomagati. Ko pa je prišel polom „Podjune“, se mu je utrnilo novo upanje. Zaslutil je, da kupec pogodbe ne bo mogel pravočasno izpolniti in da je sploh nikakor ne bo mogel izpolniti. Apati so bili do vratu v godlji. Sečnjak je pričakoval, da ga bo Žep sam prišel prosit, da se pogodba razveljavi. V borbi za grunt je rastla njegova moč in kar na vsem lepem je spet začutil veselje do gospodarstva.

Polom „Podjune“ pa ni imel le gospodarskih posledic, temveč tudi politične. Obertavc in vsi člani družbe so bili obenem tudi veljaki kmečke stranke. Ta stranka sicer že dalje časa ni bila več na vladi, ampak v opoziciji, a v samem kraju se zaradi tega ni nič spremenilo in Obertavc je bil še vedno župan. Nekega dne se je Pernjak pri Lukaču napil, nato pa začel kričati proti župniku Vireju, ki je pil z Ložekarjem: »Ho, kaj pa je to...? Ali se človek še na lastne ljudi ne sme več zanesti? Lepa stranka, ki ima take voditelje, kakor so Obertavc, Koroš, Žačen ...« Obad, ki je bil že tudi okajen, je dodal: »Hudiča, naj pa reče kdo, da Permanov Ahac nima prav ...« Župnik Virej si ni znal drugače pomagati, kakor da je zapustil gostilno in se odpravil domov.

Jamniške zaupnike je začela stvar skrbeti. Začeli so se bati za pristaše. Opozicija, katere je bilo na vseh koncih in krajih polno, si je na vse pretege brusila jezike in soseska se je še bolj zbegala. Dvornik, ki je vodil domačo organizacijo, je napisal centrali dolgo pismo, v katerem je razložil vse kvarne posledice insolvence „Podjune“ in jo rotil, naj vendar ukrene, kar more, da bodo kmetje prišli do svojega denarja. Ker pa centrala ni vedela, kaj naj odgovori, so njeni jamniški pristaši zaman čakali odgovora. Molk tistih, od katerih so pričakovali pojasnila, rešitve, jih je še huje poparil.

Po dolgem čakanju pa se je vendar tudi s „Podjuno“ nekaj premaknilo. V Jamnico so jela prihajati pisma tistim kmetom, ki so imeli pri njej terjatve. Pozvali niso vseh naenkrat, temveč posamezno. Danes je dobil poziv Munk, jutri Pernjak, tretji dan Zabev... V pisarni jih ni več sprejemal knjigovodja, ampak so sedeli tam pravi lastniki družbe, delničarji Obertavc in drugi, ki so spet prišli iz svojih lukenj na beli dan. Razen njih pa je sedel v pisarni še — advokat.

Kmetom so predložili meni nič tebi nič predlog za štiridesetodstotno poravnavo. Ko so kmetje debelo pogledali in pričeli oporekati, je delničar umolknil, besedo pa je poprijel advokat, ki je poparjenim upnikom razložil, kako stvari stoje. Družba je žrtev krize, ki je niso krivi niti kmetje niti družba. Kriza je pač kriza in nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala. Družba lahko pristane na štiridesetodstotno prostovoljno poravnavo, ako pa bi do take poravnave po krivdi upnikov ne prišlo, grozi konkurz. Potem se lahko zgodi, da bodo upniki namesto tega odstotka dobili polovico manj ali pa tudi nič. Kmečki upniki so razlaganje poslušali, a podpisal ni nihče. Ljudje so se hoteli prej še posvetovati.

Upniki so bili v velikih škripcih in po Jamnici je znova zahrumelo. Zvedelo se je nekaj novega. Med upniki so bili tudi taki, ki še niso dobavili „Podjuni“ vsega, kar bi bili morali. Ti so se prej čutili presrečne, upajoč, da bodo na ta način zmanjšali izgubo. A večina izmed njih je s tvrdko imela podpisane pogodbe in družba jim je razložila, da je pogodba pogodba ter da bodo morali podpisane dobave izvršiti, za to pa bodo dobili plačilo po določilih poravnave. Med temi so bili Munk, Pernjak, Ložekar in še mnogi drugi. Le malo je bilo takih, ki niso imeli podpisane pogodbe in ki so se lahko izvili.

Kmetje so rohneli in zmerjali, kar se je dalo, saj bi že pripeljano blago dali na pol zastonj. Zavoženo podjetje jih je hotelo prisiliti celo k temu, da bi mu podarili tudi les, ki je še v njihovih gozdovih in ki morda še stoji. Med oškodovanimi je bil najhuje prizadet Munk. Po pogodbi bi bil moral „Podjuni“ dobaviti nekaj tisoč kubičnih šolnov prvovrstnega lesa, a doslej ga je zvozil v skladišče le majhen del, vse drugo je bilo še v gozdu, deloma že obdelano, deloma pa je še rastlo. Podjetje pa je imelo že vso dobavo vpisano. Munk se je skušal rešiti iz zagate s prošnjami in z grožnjami, vendar mu vse skupaj ni nič pomagalo. Potemtakem bi bil moral Munk še iz svojega plačati delavce, da bi mu pripravili in obdelali les, ki bi ga moral potem popolnoma zastonj zvoziti v tri ure oddaljeno skladišče „Podjune“. Ker si ni vedel pomagati, je z drugimi opeharjenci vred začel popivati.

Nekega dne je stari Munk pristopil k zetu in ga vprašal: »Kako si s „Podjuno“?« Gospodar se ni malo začudil. Odkar se je Bunk sprhal, se stari oče ni za nič več brigal. V kratkem času se je zelo postaral, izogibal se je ljudi in svoje bajte skoraj ni več zapuščal, le kadar se je sonce posebno močno uprlo vanjo, je prihajal na dan in se grel na soncu. Ker mu zet ni takoj odgovoril, je stari rekel: »Jaz bom šel nad Obertavca ...«

»Vi...?« V mladem je zasijalo rahlo upanje in čez nekaj časa je dodal: »Da, če vi ne boste nič opravili, potem nihče ne bo.« Do tega sklepa je prišel stari Munk, videč, da se godi njegovim naslednikom huda krivica. Že Bunkova nesreča ga je hudo potrla in postal je še malodušnejši in nezaupljivejši do mladih gospodarjev in do mladih ljudi sploh. Pri Munku sicer ni bilo mogoče vnaprej videti tega, kar se je zgodilo z njegovim sinom Bunkom; ali škoda, ki je grozila hiši s polomom „Podjune“, je bila taka, da bi mogla podreti enega izmed njenih štirih vogalov. Bilo je tem huje, ker se je izkazalo, da te nesreče njegov zet ne bo mogel prenesti in bo začel piti. Z Obertavcem, ki je bil slej ko prej duša vsega podjetja, sta bila stara prijatelja, dasiravno je bil ta mnogo mlajši od njega. Vezali so ju predvsem spomini na politične boje iz predvojnih časov, v katerih sta stala oba v istem taboru. Nekaj sence je sicer leglo na to prijateljstvo takrat, ko je njegov sin Bunk tako izpod cene prodal svoj les Obertavcu. Vendar stari Munk tega ni mogel zameriti niti njemu niti komu drugemu, ker so bili pač taki časi. Računajoč na svoje poznanstvo, še bolj pa na svoje sive lase, se je stari Munk odločil za posredovanje v prilog Munkove hiše.

Obertavčeva mogočna hiša je stala nekoliko stran od „Podjune“. Medtem ko je bilo tam vse spremenjeno in okrog obširnega skladišča ni bilo zapaziti nobenega življenja, je bilo pri Obertavcu še vse po starem. Za mogočno hišo so stala še mogočnejša gospodarska poslopja in že prvi pogled je moral vsakega opazovalca prepričati, da je tukaj blaginja doma. Povsod je vladal velik red in nad vso domačijo je bil razgrnjen prostran mir. Ta vtis se je še povečal ob pogledu na lepo zaokroženo polje, ki se je razprostiralo za hlevi in je segalo tja do reke, kjer je stala Obertavčeva, zdaj zapuščena žaga.

Munk je moral precej časa čakati, preden se je prikazal Obertavc. Brž ko je zagledal starega znanca, mu je takoj stisnil roke. »Hej, ti si, stara korenika! To me pa veseli, da si se vendar tudi ti izkopal izpod tiste tvoje gore. — Ne zameri, da si moral malo čakati. Ravnokar sem spremljal na postajo svojo hčer, ki se je odpeljala nazaj na Dunaj, kjer študira na visoki šoli za svetovno trgovino. Študentje — saj veš, kaj to pomeni. Sam si skusil...«

Potem je odvedel gosta v svojo sobo in dal prinesti vina in pogače. Tako je bilo vedno, kadar je prišel v hišo njegov stari znanec. Moža sta si sedela nasproti in se gledala: stari Munk je opazoval Obertavčev obraz, ki ga že nekaj let ni videl. Mož se medtem ni veliko spremenil, bil je še vedno enako rejen in gladek, le nekaj novih potez se mu je vtisnilo v lice in lasje na temenu so mu že začeli siveti. To pa starega Munka ni mnogo zanimalo. Iskal je na prijateljevem obrazu nekaj drugega. Rad bi bil na njem odkril senco tega, kar je zadnje čase vznemirjalo njegovega zeta ter toliko drugih kmetov v Jamnici in njeni okolici, rad bi bil odkril na njem strah in nemir zaradi poloma „Podjune“. Toda najsi je še tako napenjal oči, ni odkril tega, kar je iskal.

»To je več kakor čudno,« si je na tihem mislil stari Munk. »Kako more biti človek tako ravnodušen, ako se mu naenkrat zruši to, kar je vse življenje gradil in za kar je delal skoraj dvajset let. Jaz bi tega ne prenesel tako lahko ...« Tudi Obertavc je skušal razbrati z Munkovega obraza vzrok njegovega nenadnega obiska, dobro vedoč, da te stare korenike ni kar tako prineslo k njemu v hišo. Vzrok je na tihem sicer slutil, vendar ga na prijateljevem obrazu ni mogel odkriti, ker je bilo na njem razen dveh okroglih, še živahnih oči vse enako sivo in mrtvo.

»Pij, Munk, to ti ne bo škodovalo,« je čez nekaj časa spregovoril Obertavc. Munk si je znova poplaknil grlo, potem pa uprl oči v soseda. »Nesreča te je zadela, Obertavc ...« Munk ni bil nikdar vajen govoriti boječe ali prizanesljivo, ali to pot je bil njegov glas vendar nenavadno zadržan. Bal se je, da bi svoje težke naloge že vnaprej ne pokvaril. Prijaznost, s katero ga je Obertavc sprejel, mu je dajala veliko upanja.

Obertavc se je neprijetno zganil. »Da, ti misliš ta polom? To je hudič, ti rečem.. . Človek dela, se trudi, trudi noč in dan, leta in leta, nazadnje pa ti vse spodleti. Toda kaj si hočemo, tega je kriva kriza, ki nikomur ne prizanaša. Kam smo prišli, kaj ...?« Obertavc je umolknil in pogledal prijatelja z usmiljenja vrednimi očmi. Po kratkem molku je vzdihnil: »In nazadnje bi človek prišel še ob dobro ime...«

Stari Munk ni umaknil oči od Obertavca. Napeto je premišljeval, kaj naj stori, ali naj takoj pride z besedo na dan. Na tihem je sočustvoval s starim znancem, a se je vendar bal, da bi ga ta prehitro ne razorožil s svojim vzdihovanjem. Da bi nekaj rekel, je dejal kar tjavendan: »To gotovo niso bile mačje solze.« Ali nenadoma, ko Obertavc tega niti najmanj ni pričakoval, je stari Munk prišel s svojo stvarjo na dan. »Veš kaj, prišel sem k tebi v Munkovi zadevi..«

Obertavc ga je zmedeno pogledal, gost pa je hitro nadaljeval: »Zaradi Munkove stvari sem prišel. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, saj Munk ni sam... Nič bi ne bilo, ako bi izgubil le to, kar je zvozil; toda sedaj bi moral dati tudi tisti les, ki ga še ni in ki ga zanj veže pogodba. To je malo hudo in tudi malo čudno... Zato sem si mislil: stopil bom k tebi, ker se že od nekdaj poznava, in ti boš stvar gotovo uredil, kakor se spodobi, da ne bo prevelike škode...«

Obertavc je obsedel kakor pribit. Na njegovem obrazu se ni zganila niti ena poteza, ko je odgovoril:
»Vem za tisto stvar, vendar ti moram takoj povedati, da bo težko storiti drugače. To vse spada v maso ,Podjune‘. Ali misliš, da meni vse to ni zoprno? Še kako mi je sitno, dragi moj! Toda kaj si hočem? Nesreča se je zgodila in zdaj ni mogoče več pomagati. Drugače bi bilo, ako bi Munk ne bil vezan s pogodbo ...«

Munka prijateljev mrzli glas ni mogel razorožiti, čeprav ga ni pričakoval.
»Zakaj bi ne mogel pomagati?« je vprašal mirno, a vneto. »Ti si vendar glava pri ,Podjuni‘...«

»Glava! Motiš se, Munk. Bil sem... delali smo... toda veš, kdo je danes tam glava? Banka... Sam boš razumel, da toliko denarja, kolikor smo ga zadnja leta premetali, nismo mogli vzeti drugje kakor pri banki. Z banko smo delali, kakopak. In sedaj nam je banka zavila vrat, banka sedi sedaj na vsej zadevi in mi delničarji nimamo nobene besede. Ljudje pa mislijo, da smo kdo ve kakšni bogovi. Banka je bog... Jaz sem ravno tako kakor drugi izgubil šestdeset odstotkov od tega, kar sem vložil v podjetje ...«

Obertavc je le deloma govoril resnico. Tisto o banki je bilo res. Banka je s svojim posebnim komisarjem skušala odpraviti prezadolženost podjetja, predvsem na račun dobaviteljev kmetov. Delničarji so ji pri tem seveda šli na roko, kolikor je bilo mogoče. Ni pa povedal tega, da je s svojim razmeroma neznatnim deležem pri »Podjuni« dolga leta delal velikanske milijonske dobičke. Seveda je bil le del teh dobičkov skrivaj naložen v gotovini, del pa v dveh, treh dokupljenih gozdnih posestvih tam za planino z ogromnim letnim prirastkom. Velik del nabranega dobička se je sicer stopil v raznih kopališčih, kamor sta si Obertavca hodila zdravit revmatizem, včasih oba skupaj, največkrat pa vsak zase, ali pa so ga pozobali otroci, ki so študirali po raznih velemestih.

Obertavc se je zgrbil za mizo, kakor bi mu na tilniku sedela nevidna pijavka in mu sesala kri. Munka je za trenutek spreletela neka tuja groza. Zazdelo se mu je, da se je tudi tukaj, kjer tega ni pričakoval, srečal s tisto nevidno pošastjo, ki iz nekega strašnega ozadja sreblje trud dela, prihranke, kmečko premoženje. Beseda banka je votlo odmevala po prostrani sobi. Munk se je stresel.

»Čudne stvari so to, Obertavc, in moji možgani so gotovo že prestari, da bi jih mogel razumeti. Ti si gnal nas kmete, a kdo žene banko? Kdo stoji za vsem tem, čigavo bo nekoč vse to, kar izginja iz naših rok? Ne vem, koliko bi dal, ako bi mogel to zvedeti še pred smrtjo...«

Delničar »Podjune«, Obertavc, pa se je napravil, kakor da bi te besede preslišal. Videl je, da je njegov stari prijatelj v zadregi, pa jo je hotel takoj izkoristiti.
»Jaz kot delničar ne morem nič napraviti, nič odločevati, ne jaz, ne Koroš, ne Žačen in tudi drugi ne, ki so še zraven. Vsi imamo zvezane roke. Izgube se ne moremo več ubraniti. Najpametneje bi bilo, ako bi si kmetje dali dopovedati, ter pristali na to, kar jim ponujajo. Dobili bi vsaj to. Ako pa bi zaradi trdovratnosti nekaterih upnikov moralo priti do pravega konkurza, potem bomo izgubili morda vse. Ti imaš velik vpliv na Jamnico in, če bi ti rekel besedo, bi ljudem le dobro storil.«

Munk svojim ušesom ni mogel verjeti. Obertavc ni zahteval od njega nič drugega kakor to, da bi postal zastopnik zavoženega podjetja in šel nagovarjat kmete, naj popustijo in dajo, kar se od njih zahteva. V njegove stare kite je planil odpor, da se je znova visoko vzravnal na sedežu. Hotel je zavpiti: Ne, tega pa ne bom storil! — toda Obertavc ga je že prehitel:
»Sicer pa ti moram nekaj povedati. Ti mali upniki pri tem ne bodo odločevali. Ako pristanejo na tako poravnavo upniki, ki imajo nad polovico terjatev v rokah, drugih niti vprašali ne bodo. In ti so že dali svojo besedo ...«

Njegove besede so zvenele rezko in hladno. Ravno s takim glasom bi Obertavc lahko povedal tudi to, kar je čutil in na kar je mislil: ako se posreči mirna poravnava, bodo delnice sicer izgubile nekaj vrednosti, na drugi strani pa bo podjetje z odpisom velikega dela terjatev veliko pridobilo in nova bilanca bo mnogo ugodnejša zanj in za druge delničarje. Ostale bodo vse nepremičnine, vse zaloge v skladiščih in v gozdovih. Podjetje bo očiščeno in olajšano stopilo v nove, boljše čase, ki se, kakor vse kaže, že bližajo. Ostala bo le še banka, edina temna točka na obzorju. Toda z banko ne bo težko priti na kraj, za svoje življenje namreč potrebuje takega orodja, kakor je »Podjuna«...

Roka starega Munka je že ponovno segla po nalitem kozarcu na mizi, a vsakikrat se je znova umaknila. V grlu je čutil pekočo žejo, toda sproti se mu je vzbujal tudi gnus nad vinom. Obertavc je govoril kakor tujec, s katerim se je šele prvič v življenju srečal pri hladnem barantanju. Včasih se mu ni zdel tak, čeprav je bil poleg kmeta tudi trgovec, krčmar in kdo ve kaj še vse, on pa le kmet. Kje so tisti časi, ko sta se skupaj borila za isto stvar, za osvoboditev naroda in domovine. Bilo je abotno misliti zdaj na take stvari. Mož, ki mu je sedel nasproti, ni bil več isti kakor včasih in on ga ne bo predelal. Nekaj starega poštenja pa je vendar še moralo ostati v njem in nanj je zdaj z vso odločnostjo potrkal:

»Dobro, na vse te stvari, o katerih mi govoriš, se jaz ne spoznam. Ti si Obertavc, jaz sem pa Munk, kaj ne...? Mojemu zetu, ki ima danes že šest otrok, grozi škoda zaradi tega, ker se je zapletel v tvoje podjetje. Kaj pomeni to za grunt, sam dobro veš. Ako je s ,Podjuno‘ tako, kakor praviš, je pač križ. Toda tukaj si še vedno ti, si še vedno Obertavc. Kakor vidim, ti s svojim premoženjem ne boš trpel škode zaradi poloma. Ti boš še vedno ostal bogat.. Ali ne bi mogel storiti tega, česar družba noče ali ne more? Kaj bi se ti poznalo, ako bi priskočil na pomoč...?«

Obertavc je napravil smehljajoč obraz, potem pa dejal:
»Ti govoriš, kakor da bi ne bil od tega sveta. Kaj pa misliš? O tem sploh ne more biti govora. Ako bi napravil to enemu, bi moral tudi drugemu. Kaj bi rekli drugi? Ali že ni dovolj, da izgubim skoraj vse, kar sem svojčas vložil v podjetje? To so trgovske stvari. Na svetu je pač tako ...«

»Apat pa je to napravil,« je odgovoril Munk, ki se je hitro spomnil, da je nekoč pred vojno stari Apat zašel v krizo, a je kmetom v Jamnici njihove terjatve vendarle izplačal. »Takrat so govorili, da je Apat le Juda odrl.«

Obertavc je skomizgnil z rameni.
»Apat, praviš. On je to lahko napravil za tistih nekaj voženj lesa. Moj bog, koliko pa je to zneslo? Za tako betvo bi vsak napravil. Tu pri nas pa gre za velike vsote. Ali naj uničim še to, kar imam? Nikar ne misli, da so vsi tisti grunti tam za planino moji. Ti so zapisani na moje otroke ...«

»Ali to je prava goljufija, kar delate s ,Podjuno‘. Jaz bi si kaj takega ne upal storiti,« je bruhnilo iz starega Munka. Kakor glas, se mu je treslo tudi telo in kosmati obraz se mu je nasršil kakor jazbecu.

Delničar Obertavc ga je skušal pomiriti z raznimi izgovori o slabih časih, o trgovskih navadah in pravilih, o krizi, ki je kriva vsega tega, in mu ponujal vino. Toda v starem možu je zavrela taka strašna jeza, da vsega tega še slišati ni hotel. Srdil pa se ni toliko na samega Obertavca, kakor na vse tisto, kar je s tako brezobzirnostjo gazilo poštenje, red in pravico, kar je rušilo svet in vse skupaj postavljalo na glavo. Starec se je dvignil in umikajoč se korak za korakom proti vratom začel kričati:

»To je goljufija, kar uganjate, čisto navadna goljufija. Kmetje naj izgubijo, kar je njihovega, kar so si trdo pridelali. Zaradi tega morajo kmetje z gruntov, zaradi tega se je sprhal Perman, zaradi tega se je sprhal moj sin Bunk z desetimi otroki... Ali veste, kaj s tem delate? Samim sebi kopljete jamo. Ali ni čudno, da danes ljudje že bogu več ne verjamejo, da sploh ne verujejo več vanj...? Pomisli, moj sin Bunk. Deset otrok, deset bajt, deset ljudi na cesti... Dobro, le delajte tako, boste že videli, kam boste prišli ...«

Pri vratih je stari Munk za hip umolknil in neodločno obstal. Ko pa je videl, da se mu bliža Obertavc s svojim pomirljivim obrazom, je grozeče zavpil nad njim:
»Povem ti pa, da tistega lesa, ki ga še imate zapisanega pri Munku, ne boste dobili. Če ga kdo drug ne bo zažgal, ga bom pa jaz. Naj ga zlodej vzame, samo da ga vi ne boste požrli.. .«

Stari Munk je s tako silo treščil vrata za seboj, da se je stresla vsa hiša.

Če se je stari Sečnjak veselil, da bo s polomom »Podjune« dobil grunt nazaj, je delal račun brez krčmarja. Čakalo ga je vse kaj drugega. Kupec grunta, Apatov Žep, je imel s »Podjuno« pismeno pogodbo, s katero ji je prodal ves les v Sečnjakovem gozdu. Pravi lastnik grunta je bil Žep in, ker je bila pogodba pravnoveljavna, so vse njene obveznosti spadale v okvir poravnave. Naj se je lastnik še tako zvijal, konec je bil ta, da je »Podjuna« imela pravico, posekati prodani les in zanj plačati le kvoto, ki jo je z upniki dosegla pri poravnavi. Po tej poti bi Žep dobil za les le dobro tretjino vrednosti in toliko bi mogel od njega dobiti tudi Sečnjak.

Zadeva s Sečnjakovim gruntom je za nekaj časa potisnila v ozadje vse druge jamniške zanimivosti. Ljudje so trdili, da Žep odira Sečnjaka, »Podjuna« pa njega. Žep je bil še v večjih škripcih kakor Sečnjak. Kupil je grunt zato, da bi nekaj pribarantal, a izkazalo se je, da bo njemu ostal prazen, popolnoma zadolžen grunt, medtem ko bo dobiček ostal »Podjuni«. Stari Sečnjak je hodil okrog Žepa in stokal, grozil in moledoval, toda Žep mu ni mogel pomagati, ker še sam sebi ni mogel. Da bi rešila, kar se rešiti da, sta oba, Sečnjak in Žep, najela advokata in se pričela pravdati. Pravda je bila za Jamnico tem bolj zanimiva, ker nihče ni mogel reči, kdo ima prav. Nazadnje so ljudje dejali, da imata oba prav. Pri ugibanju, kako se bo iztekla pravda, pa so ljudje soglašali v tem, da bosta pravdo dobila advokata. V Sečnjakov grunt so se zasadili trije kljuni, ki so iz njega počasi, a neodjenljivo srkali tisti sok, ki ga je stari kmet z ženo, z deklami in hlapci skoraj petdeset let iz svojih kosti cedil v nenasitno zemljo. Prvi kljun je bila »Podjuna«, druga dva sta bila odvetnika.

Nekega zgodnjega vigrednega jutra pa so se v teh gozdovih pojavili Coflov Peter, Bajnant, Gačnikov Cene in še drugi tesači, ki jih je najela »Podjuna«, in pričeli vihteti sekire nad starimi, lepimi drevesi. Stari in novi lastnik pa sta morala brez moči prisluškovati tej pesmi neprestanega lomastenja dreves in žmokotanja sekir ...

Ko so se nekdanji Sečnjakovi gozdovi spremenili v žalostno puščavo, pokrito s steljo, s črnelom, vresjem, in s kupi belega, obtesanega lesa, je bila končana tudi pravda med Sečnjakom in Apatovim Žepom. Dobil jo je Sečnjak. Z njo vred je dobil nazaj grunt in tisto terjatev pri »Podjuni«, ki jo je njegov advokat pravočasno zaplenil. Tretjino tega denarja pa je moral dati za pravdne stroške. Sečnjak si je pulil iz glave tiste redke lase, ki jih je še imel. Še pred dobrim letom je bil bogat kmet, ki je svojo starost hotel preživeti v miru in v preužitkarski udobnosti svoje nove bajte, sedaj pa je bil lastnik praznega, golega posestva in, če je hotel živeti, si je moral znova zavihati rokave in prijeti za plug. Tega pa ni bil več zmožen, ker ga je nesreča tako potrla, da je pričel noreti. To se je pokazalo takrat, ko se je vračal domov z denarjem, ki ga je prejel od »Podjune«. Že to je bilo čudno, da ni šel kakor vedno naravnost domov, ampak je gredoč obiskal vseh devet gostiln, kar so jih Dobrije premogle. Povsod je dajal za pijačo in, če ni bilo drugih pivcev pri roki, je silil s pijačo krčmarje same. Ko se je v mraku vračal domov na Drajno, je srečal najprej Ložekarja, ki je šel na noč od doma pit. Vprašal ga je:

»Ložekar, ali potrebuješ denarja?«
»Denarja!« se je začudil Ložekar bolj pijanemu možu kakor pa čudnemu vprašanju.
Meni nič tebi nič je stari Sečnjak izvlekel iz žepa šop bankovcev in mu jih pomolil pod nos, rekoč:
»Na, vzemi, kolikor potrebuješ. Pri meni je tega kakor listja in trave ...«

Ložekar je že imel na jeziku svojo, dolgočasno trobilo: »Tri dni pa oleja ni...«, toda ob pogledu na Sečnjakov obraz ga je zgrabil čuden strah ter jo je urno odkuril.

Sečnjak je srečal potem še dva fužinarja, ki sta se vračala iz Jamnice, in je obema ponujal denar. Četrta oseba, ki mu je prišla naproti, je bila Ajta.
»Ajta, ali potrebuješ denarja?« jo je takoj pobaral.
»Daj sem, če ga imaš,« mu je odgovorila starka brez obotavljanja.
Sečnjak je pomolil starki šop stodinarskih bankovcev, ki so takoj izginili v brezdanjem žepu beračice.

Sečnjak se je nato zaril v svojo opustošeno puščavo in hirajoč čakal konca. O tem dogodku je govorila Jamnica tako dolgo, dokler se ni zgodilo nekaj, kar jo je spravilo v drugi tir.

Po izgubljeni pravdi s Sečnjakom je Apatov Žep skoraj popolnoma izgubil glavo. Domači so ga tolažili, kakor so vedeli in znali, a ves njihov trud, da bi ga spet spravili z vsakdanjim življenjem, je bil zaman. Hodil je okrog kakor izgubljen in pil. Česar ni vzdržal noben pijanec, niti Coflov Peter ne, to je zmogel on: ves teden je brez prenehanja popival z Ložekarjem ter prenašal njegovo naveličano trobljenje. Nenadoma pa je izginil in ga tri dni ni bilo na spregled. Vse tri dni je bil skrit pri svoji ljubici, mežnarici Trezi.
»Vsega sem se že naveličal, sedaj te bom pa vzel,« ji je zatrjeval z vso odločnostjo.
Potem je znova pohajkoval naokrog, dokler ni spet izginil za tri dni. Bil je skrit pri Kupljenu in tudi Rozi, svoji drugi ljubici, je za trdno obljubljal:
»Sedaj mi je že vseeno, odločil sem se, da te bom vzel.«
»Če bo le res tako?« je jokajoč dvomila njegova druga ljubica.
»Bo, bo, če ti rečem.«

Od Kupljena je Žep odšel k svojemu tovarišu in prijatelju podpeškemu basistu, ki je potem, ko je pognal svoje posestvo, gostačil v domači bajti. Brez kakega razlaganja je položil predenj tisočak in mu rekel:
»Dragi prijatelj, obesil se bom. Tukaj je moj zadnji denar. Za ta denar mi morate pri pogrebu dolgo, dolgo gosti...«

Njegov tovariš je bil prepričan, da se Žep šali in da je tega kriva njegova nesreča s Sečnjakovo kupčijo in s »Podjuno«; preden pa je utegnil kaj reči, Žepa že ni bilo več v bajti.

Prihodnje jutro so našli Žepa obešenega na domačem gumnu.
To je bil v Jamnici po dolgem času prvi samomor, kajti pri Černjakovi siroti se ni natanko vedelo, ali je šla sama v vodo, ali pa je vanjo zašla.

Ker je bil Žep sin ugledne družine, so ugotovili, da se mu je zmešalo, zato je imel cerkven pogreb. Med pogrebom mu je neprenehoma igrala domača jamniška godba, ki so jo pomnožili s sosednjimi godci. Godba mu je igrala še dolgo potem, ko je bil grob že zasut.. .

Ko pa so utihnili njeni zvoki, so se po Jamnici od Dobrij sem razlegnili novi glasovi. To je bila pesem podjunske žage, njenih polnojarmenikov, njenih cirkularjev. Kriza v lesni industriji je prenehala in žaga je bila spet v polnem obratu . . .

== ŠESTO POGLAVJE ==</text>
      <sha1>jbij1fsxp6r19fj86v9sswtpa3neg6e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224008</id>
      <parentid>224006</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:54:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* ŠESTO POGLAVJE */</comment>
      <origin>224008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="781257" sha1="6676ngdi118bxwz03k10ikmjyvwmdke" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Jamnica
| normaliziran naslov = roman soseske
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;
Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar &lt;/blockquote&gt;

== PRVI DEL ==

== PRVO POGLAVJE ==

V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: 

»Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.«

Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas.

Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla.

Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev.

Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.

Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici.

Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.

Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.

Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je
vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.

Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:

»O ti prekleta baba ti...!«

Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo.

Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.

V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog...

Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.

»Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe.

To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.

»Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. 

Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.

»Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom.

»Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil.

Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi
v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬
nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: 

»Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...«

Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih:

»Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?«
»Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha.
»Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
»Zakaj pa?«
»Na preužitek misli iti...«

Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal:

»Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...«

Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila:

»Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je
vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...«

Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala
sama pri sebi:

»Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« 

Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta:

»A — poglejte ga no...!«

Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče
ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v
kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale.

Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko.

»Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči.

Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati.

Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev.

Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin.

Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha.

Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin.

Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj.

Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev.

En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil:
»Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!«

Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih.

Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek:
»Babica, mene pa zebe ...«

Odgovoril mu je raskavi glas starke:
»Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.«

Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte:
»… daj nam danes naš vsakdanji kruh …«

Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih.

Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal.

Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša.

Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi:
»Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...«

Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil.

Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih.

Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš.

Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi.

Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah.

Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina.

Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu.

Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo.

Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali.

Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl.

Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene.

Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ...

Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ...

Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst.

Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ...

Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh.

Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...«

Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem.

Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev:
»Češčena si, Marija ...«

Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen.

Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ...

Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno.

Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev.

Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram.

Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi.

Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal:
»Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«*

Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi:
»Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...«

»Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst.

»Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču.

Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč:
»Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.«

Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron.

Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila:
»Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.«

Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala:
»Le moli, Ajta, za naše grehe.«

Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže.

»Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal:
»No, menda boš ja vzel božji dar.«

Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu.

»Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk.

Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal:
»Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?«

Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta.

Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu.

»Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala.
»Bom,« je vdano odvrnil Miha.

Kardevka se je obotavljaje bližala vozu.
»Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile.

»Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar.

»Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi.

Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo.

»Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron.

Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla:
»Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...«

»Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...«

Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama:
»Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.«

Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni:
»Bog vam povrni, oče in mati ...!«

Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla:
»Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.«

Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
»Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!«

Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne.

Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
»Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!«

Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.

»Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.

»A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe.

Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!

Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza.

Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili.

Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf:
»Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...«

In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma.

Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem.

Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico.

Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge.

Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje.

Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ...

Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij.

Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost.

Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.

Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik.

Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri.

Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.

Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih.

Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare.

To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih.

Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima.

Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila:
»Jej, so koj dolge noči ...«

Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana.

Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče.

Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo.

»Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom.
»Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci.

»Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč:
»Ho—ho—o—j!«

Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil.

»Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk.
»Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov.

»Pa spet poprimimo.«

Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave.

Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje.

Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...«

Naposled je zavpil Mudaf:
»Žavre!«

Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih.

»Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč.
»Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor.

Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi.

Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku.

Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale.

Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih.

Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha:
»Ali je vrh še zmeraj na tleh?«
»Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha.

»Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti.

Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku.

Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha:
»Je že prost!«

Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune.

Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale.

»Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh.

Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil:

»Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!«

Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev.

Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati.

Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor.

Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami:
»Ali že voha?«
Toda odgovor se je še vedno glasil:
»Še ne ...!«

Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila:
»Že voha, že voha ...«

Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje.

Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku.

Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost.

Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes.

»Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro.

Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči.

Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas.

»Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav.

Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo.
Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki.
Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen.
Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo.

Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil:
»To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!«

Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov.

Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo.

Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom.

Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči.

Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ...
V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen.
Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal:

»Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.«

S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla:

»Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!«

»Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna.

Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala.

»Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije.

»Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?«

»Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.«

»Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.«

S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov.

»Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač.

Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila.

»Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac.

Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih.

»Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?«

»Saj vas ne bomo požrli...!«

»Pomagali vam bomo, da boste prej končale...«

V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza:

»Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...«

Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas:

»Tu ni krčma, tu je božji kraj ...«

Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. &gt;

»Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza.

Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev:

»Saj se za Pepo ni treba bati...«

Pepa je bila Mudafova dekla.

Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se
smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače
razbili vrata. 

»Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka.

»Nič, samo odprite nam . . .«

Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje.

»Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka:

»Lonca, odpri mu no, če že hoče...«

»Nočem...« se je drhteče branila Lonca.

Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas:

»Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...«

Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so
fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti.

»Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi.

»Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta.

Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz
papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha.

»Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: 

»Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« 

Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi.

»Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi.

»Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač.

Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu.
To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti.

»Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle.

»Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...«

Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala:

»Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!«

Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami:

»Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita.

»Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama
ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo.

»Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?«

»Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla:

»Saj ne bom imela grunta jaz ...«

Tonač se je skoraj hripavo zasmejal:

»Kdo te pa vpraša po tem?«

Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal:

»Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...«

Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet
ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s
slabotnim glasom:

»Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...«
»Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant.
»jutri bi še rada nosila Marijo...«
»Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...«

Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi...
Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice...

== TRETJE POGLAVJE ==

Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. .

Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev.

Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov
in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje.

Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo.

Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina
si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri  Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki.

Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ...

Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice.

V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali.

Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači.

Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili.

Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi.

Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ...

Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih.

Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe.

Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ...

Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ...

Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo.

Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ...

Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki.

Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko.

Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.

»Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.

Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
»Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...«

In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale.

»Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati.

»Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.

Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ...

Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ...

Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži.

Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami:
»Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...«

Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
»Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.«

Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
»Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...«

To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
»Res je, danes pa je bilo za božjo čast.«

Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca.

Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje.

Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza:

»Dvajset kron, k prvemu ...!«

Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.

Iz množice se je oglasilo:
»Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...«

Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.

»Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat.
»Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač.
»Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč.

Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti.

Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal:
»Štiri sto, k tretjemu ...«

»Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala.

»Dvajset zraven!«
To je bil Lukač.

»Petdeset!« je zavpil Apat.
»Petsto!« mu je odgovoril Lukač.

Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
»Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!«

»Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.

Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
»Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!«

Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
»Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...«

Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ...

Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni.

Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples.

Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.

V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani.

Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal.

Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi.

Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri.

Drug drugemu so klicali ljudje:
»Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu!
Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?«

Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami.

»Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil.

Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč:

»Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...«
Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.«

Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ...

Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti.

Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop.

Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti:
»Moja žena ni nobena kurba ...!«

Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe.

»Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah.

Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost.

Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne.

Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom.

Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot.

Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ...

Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil.

Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal.

Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage.

Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil.

Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate.

Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril.

Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka.

Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli!

»Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu.

»Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene.

Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho:
»Na, pij, Ahac ...!«

Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani.

Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas:
»No, ali ne boš pil ...?«

Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek:
»Na tvoje zdravje, Perman ...«

Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem.

»Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava.

Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel:

»Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...«

»O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil.

»No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...«
Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas.

»O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom.

»Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...«

Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad.

Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril:

»A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?«

»Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...«

Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil.

Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal:

»Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...«

Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje:

»Zakaj ...?«

»Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...«

Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse.

Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje:
»Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...«

Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost.

Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti.

Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil.

Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati:

»Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan.

To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ...

Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...«

Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo.

Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel:

»Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ...

Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...«

»Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo.

»Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?«

Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ...

Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile.

Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil.

Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ...

Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ...

Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom:
»Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...«

Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo.

Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim:

»Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...«

Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke.

Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili.

Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical:

»Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...«

»Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven.

»Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil.

»A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke.

Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil:

»Jamniško polko!«

Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec.

Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša.

Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ...

Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče:
»Naprej, naprej ...!«

Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje.

Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi:
»Dalje, dalje ...!«

Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ...

Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ...

Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo.

Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti.

»Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...«

In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo.

»Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč.

Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo:

»Tri dni, pa olja ni ...«

Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil:

»Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?«

Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem.

Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše.

Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ...

Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih.

Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel.

Tehant se je kmalu razburil in ji očital:
»Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!«

Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo.

Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru:

»Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...«

Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč.

Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala.

Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi.

Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati.

»Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...«

Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil.

Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali.

Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim:
»Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!«

Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali:
»Pa vi pojdite, če si upate ...«

Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran.

»Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ...

Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava.

»Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno.

»Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!«

Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ...

Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu.

Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici.

Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel:
»Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!«

»Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla.

Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti:
»Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?«

Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim.

Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom.

»Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom.

»Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka.

Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati.

»Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec.

»Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo.

Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom.

»Marička, Marička ...« je prosjačil mož.

»Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...«

»Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ...

Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal.

Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas:
»Tri dni pa olja ni ...«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. 

S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki  je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. 

Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. 

O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi  Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. 

»Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. 

»Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. 
»Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta.
 Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele &quot;ato je prvi dejal Bajnant:

 »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.«

Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. 

»Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj  grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« 
Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: 

»... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...«

 »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. 

»Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...«

In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop.

 »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: 
»Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« 
»Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. 

Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. 

Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. 

Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. 

»Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. 
»Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. 

Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. 

»Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. 
»Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« 
»Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. 
»Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« 

Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja.

 In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. 
»Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.«

»Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. 
Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. 
»Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« 

 »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. 
Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: 

»Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...«
 »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. 

»Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. 
Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. 

»Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle.

 »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej.

 »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo.

 Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji.
 »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. 

»Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. 
Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. 

»Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. 

Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to  živo. 
Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. 
Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: 

»Ali ste oženjeni?« 
»Še ne!« mu je odvrnil Ahac.

 »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. 

»Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. 

Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. 

»Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,«  mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. 
»Zakaj?&lt; je ves začuden vprašal Ahac. 

Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. 
Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: 

»Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« 

To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: 

»To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« 

Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. 

Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. 

Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne.

Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. 

In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. 

Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal.

Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil.

V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... 

Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. 

Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. 

Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. 

»Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob.

»Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?«
»Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. 

Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. 

»Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. 
»Da naj storim, kakor se mi zdi.« 
»In kako se ti zdi. . .?« 
»Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« 

Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. 

Tu ni bilo več mnogo svetovati. 

Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. 

Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala:

 »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« 

Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. 

Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal:

»Sfretane so nezakonske matere.«
»Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« 

Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: 

»Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« 

Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. 

Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. 

Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: 

»Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« 
Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. 

»Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« 

Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala:

 »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« 
»Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac.

== PETO POGLAVJE ==

Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove.

Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ...

V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki.

Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti.

Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!«

Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!«

Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep.

»S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom.

»Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati.

»S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa.

Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali.

»Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje.

Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...«

Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.«

»V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?«

»Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...«

»Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči.

Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!«

Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?«

S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši?

»Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!«

»Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja.

Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.«

»Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...«

»Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom.

»Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza.

Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical:

»Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!«

S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:

»Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?«

»Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.

V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:

»Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...«

Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!«

Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.

»Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.

»Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom.

»Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...«

»Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize.

Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ...

Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.

»Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.

Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!«

In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.

Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.

Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!«

Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.

Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:

»Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?«

»Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.

»Petdeset tisoč kron ...?«

Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?«

»Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.

»Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:

»Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!«

Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:

»Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...«

Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize.

»Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.«

Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.«

To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo.

»Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...«

Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?«

Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.«

Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.

»Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?«

Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.

»Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.

Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?«

Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.

Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj.

Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ...

Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!«

Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja.

Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ...

Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?«

== ŠESTO POGLAVJE ==

V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen.

Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo...

Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...«

Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali...

Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela.

Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji.

Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom.

Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno.

Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž.

»Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz.

Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?«

Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?«

In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost.

Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...«

Mojcka je pomirjena zapustila župnišče.

Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo.

Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati.

V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...«

Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci.

Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate.

Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja.

Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje.

Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev.

Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje.

Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje.

Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti.

Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...«

Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino.

Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...«

Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!«

Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji.

Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast...

Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...«

»Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati.

Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!«

Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...«

Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej.

»Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup.
»Domov se poberi, če imaš kam iti...!«
»S kom si pa še ležala, avša...?«

Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...«

Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...«

Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj.

Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo.

Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.

Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.

Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...«

Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.

Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.

»Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni.
»Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
»In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.«

Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.

Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...«

Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa.

Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.

Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.

Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom...

Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.

== SEDMO POGLAVJE ==

Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.

Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.

Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.

Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali.

Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi.

Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal.

Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat.

Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...«

Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno.

Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu.

»Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen.
Perman je naročil pol litra mošta.
»Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.«

Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel:
»Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.«
»Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega.
»No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...«
»Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.«

Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal:
»Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...«
Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita.

Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril:
»Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...«
Permanu je ušel kratek nasmeh.
»Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...«
Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval:
»Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.«

»Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...«
Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele.
»To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?«
»Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno.

»Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo.
Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom:
»Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?«

Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje:
»Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?«
Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati:
»To bi šele videli. Mogoče bi pa...«

»Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...«
Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil.

In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli.

Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!«
Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega:
»Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.«
Lukač se je nasmehnil:
»Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...«
»Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.«

Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila.

Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci:
»Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!«

Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti.
»Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč.
»Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši.
»Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...«

Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil:
»Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...«

Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili.

Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila.

Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci.
Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil:
»Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!«

Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla:
»Perman bo pač šel...«

== OSMO POGLAVJE ==

Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov.

Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.

Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
»Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč:
»Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.«

Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
»Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu.
»Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.

Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.

Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
»Poglej, to so Jankove hlače...!«

Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.

Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas:
»Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?«
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.

Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen:
»Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...«

Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
»Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.

»Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.«

Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust:
»Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...«

Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz.

Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo:
»Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.«

S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila.
»Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...«
»Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje.
»Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil.

Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom:
»Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?«

Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil:
»Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel.

Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal:
»Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?«
Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka:
»Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?«

Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal:
»Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...«
Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet.

Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor.
Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico.

»Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege.
»Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo.
»Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...«
Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi.

Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel:
»O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.«
Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate.

Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre.

Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem:
»Koliko bo pa ta špas veljal...?«
Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu.

»Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri.

Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci:
»Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...«

Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro.

Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel:
»Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...«

Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati:
»Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...«

Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili.

Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve.
»Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik.
Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole.

Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji.
Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij.

Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto.

Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli.
In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže.

Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi.
»Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi.
»Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva.
Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere.

Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci.
Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti...

Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril:
»Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?«
Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti.

Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben.

Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.

Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
»Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak.
»Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf.
»Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak.

Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
»To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...«
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega.

Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
»Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...«

Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
»Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...«

Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.

Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
»Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

»Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...«

»Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs.

»Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...«

Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...«

Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.

Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...«

»Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev.

Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.

»He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.

Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...«

Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej.

»Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...«

»Pri meni tudi,« je menil Černjak.

Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...«

Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ...

Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.

»Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.

In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.

Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?«

Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:

»Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!«

»Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev.

Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov.

»Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo.

»Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem.

Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:

»Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...«

»Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog.

»Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.«

»Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.

»Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom.

»Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano.

»To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.

»Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?«

Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.

Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.«

Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.«

»Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.

Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:

»Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...«

Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih.

Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla.

Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom:

»Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?«

Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:

»Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!«

Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.

Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ...

Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.

»Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož.

== Drugi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase.

Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj.

Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov.

In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste.

Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini.

Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic.

Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini.

Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici.

Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino.

Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo.

Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev.

In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril.

Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev.

Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe.

Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede.

Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste.

Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh.

Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan.
»V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...«

Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti.

»Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...«

Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank.

»Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...«

Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh.

Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica.

Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste.
»Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...«

Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.

Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.

Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj:
»Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...«

Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.

Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.

Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
»Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...«
»Tudi kot nosilec liste ne ...?«
»Tudi kot nosilec liste ne ...!«

Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov.
»Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...«

Nekateri pa so odbijali s hudovanjem:
»Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?«

Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica:

Drugi pa so spet godrnjali:
»Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.«

Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.

Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:

»Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.«

Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.

In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.

Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov.

Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.

Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha.

Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu:

»Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.«

Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh.

Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč.

In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.

Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber.

Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.

»Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...«

Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.

»Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti.

Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.

Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ...

Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ...

Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ...

Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame...

Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . ..

Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.

Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila...

Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.

Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.

»Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!«

Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.

»Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena.

Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ...

Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene:

»Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...«

Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.

Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.

Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto:

»Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!«

In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.

Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:

»Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...«

Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:

»Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?«

Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.

Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.

»Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?«

Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . .

Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal:

»Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.«

Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril:

»Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...«

V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.

»Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.«

In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami.

»Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk.

»Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.

Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:

»Dva dni še počakajte, pa boste videli...«
»Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
»Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?«

Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.

Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.

Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo:

»Dva dni še počakajmo, pa boste videli...«
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
»Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?«
»Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek.
»Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...«

Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
»Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!«

Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel:

»Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...«

Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo.

Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka:
»Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?«
»Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek.
»Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk.
»Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak.
»Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja.
»Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja.

Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku:

»Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.«

Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo:

»Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...«

In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ...

Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal:
»Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...«

Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca:
»Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?«

Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati:
»No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...«

Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati...

Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.

Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.

Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.

Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote.

Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.

Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.

Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!«

Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna.

Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.

Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...«

Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
»Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?«
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical:
»Po goli riti, po goli riti...«

Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma:
»Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...«

V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.

Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža.

Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika.

Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...«

In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi.

Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem.

Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.

Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega...

Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje...

Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom.

Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...«

Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna...

Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ...

Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel:
»Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...«

Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil...

Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ...

»Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu.

Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu.

Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ...

Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka.

== TRETJE POGLAVJE ==

Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave.

Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi.

Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora.

Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.

Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!«
»Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene.

Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.

Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?«
»Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.

Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
»Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.

Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove.

Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!«
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.«

Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!«
»Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi.

Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.

Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.

Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?«
Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.

»Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi.
»Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
»To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.

»To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.

»Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past.

Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda.

»Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh.
»Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri.

Nekateri lovilci so se že pričeli vračati.
»Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske.
»Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.«
Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom.

Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

»Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali.
»Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...«

Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ...

»Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...«

Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla.

Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!«

»Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali.

Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki.

Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede.

Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo.

Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti.

Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo.

Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi.

Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače.

Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...«
Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!«

S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk.
»Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom.
»Zame ni nikdar preveč ...«
»To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom.

Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...«
Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela.
»Drugače bi šel jaz s teboj domov ...«
Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič.

Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge.
»Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo.
»Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.«
Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.«
»Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...«

Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je.

»Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej.

Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo.

Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli...

Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel.

Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa.

Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.«
Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!«

Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...«

Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel.

Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize.

Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!«

Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!«
Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja.

Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka.

Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak.

Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle.

Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same.

Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo.
»Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital.
»Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...«
»Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?«
Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...«
»Vidiš, da je straža le dobra ...«
Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom.

Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice.

Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša...

Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot.

Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?«
»Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir.

Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...«

Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja.

Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko.

Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh...

»Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov.

Jamnica (Prevorat)
Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše.

Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami:
»Kaj ...?«
»Hudič ...!«

Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo.
»Munk, kaj pa ti praviš ...?«
»Bunk, kaj pa ti sodiš ...?«
»Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?«
»Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?«

Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel.

Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj.

Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi.

Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ...

Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...«
V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril.

Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ...

In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro:
»Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...«
Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili:
»Gospod in zima nič ne šenkata ...«

In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje.

Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid.

Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci.

Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega:
»Poa, tako pa ne bo šlo ...!«

Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...«

Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi.

Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren.

Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi.

Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu.

Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka.
»Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!«

Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala.
»Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla.
V sobi je postalo tiho.
»Pri Lukaču ...?«
»Pri Apatu tudi ...?«
»Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?«

Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal:
»Ali še kje ...?«

Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel.
Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom:
»Kdo vam je pa vse to natvezel ...?«
»Vsa Jamnica to ve!«
»Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.«

Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci.
»Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...«

Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk:
»Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...«
»Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom.

Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje.
»Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...«

Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo.
»Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil.
»Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila.

Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen.

In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom:
»Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...«
Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel:
»In meni še tudi nista nič dala ...«

Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi.

Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril:
»Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...«

Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč:
»No, kako pa zdaj mislita ...?«
»Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove.
»Kakšno pa ...?«
Bunk se je odhrkal, potem pa dejal:
»Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...«

»Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori.
Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo.

Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje...

»Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin:
»Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...«

Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust:
»Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...«
»Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?«

Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ...

Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu:
»Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...«

Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti:
»Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.«

»Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati.
»Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?«
»Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči.
»Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja.

Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom:
»Koliko bi pa potrebovala ...?«
Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom:
»Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...«

»Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?«
Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal.

Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel:
»Dobro, govoril bom z materjo ...«

Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu.
Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva.

Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi)
Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku.

Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah.

Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati.

Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto.

Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...«

Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče.

Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?«
Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak.

Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.«

Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo.

Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila.

Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala.

Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala.

Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi.

Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva.
Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala.

Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku
Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala.

Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom:

»Vu-he-e-j ...«

Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo.

Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili:
»Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...«

Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano.

Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti.

Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota...

Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena.

»Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...«
Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto...

== ŠESTO POGLAVJE ==

Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce.

V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju.

Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje.

Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda.

Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti.

Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele.

»Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk.
»Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona.

Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.

Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
»Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato.

Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila.
»Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.«
»Torej misliš, da bi se je že lotili?«
»Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...«
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
»Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?«
»Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena.

Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
»Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...«

Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice.

Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal:
»Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...«

Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame.

Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.

Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.

Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve.

Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas:
»Kaj pa je tam...?«

Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene:
»Saj ni nič...«

Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
»Kaj pa je to...?«

Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
»To je svinja...«
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve.
Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.

Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja:
»Mogoče bo šlo pa na Nemško...?«

In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?«

Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.

Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva.

Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi:
»Prekleta gora...«

Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
»Kadi, huda ura je tu...!«
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri.

Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
»Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...«

Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.

Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri.

Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
»Vsak kup ena peka...«

Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.

Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
»Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!«
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.

»Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...«

Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
»Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.

Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.

Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe.

Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič...

Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.

Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo...

Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.

Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico...

»Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo.

Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
»Moj Bog, kaj bomo pa jedli...«

Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla:
»Da, za malico je tudi čas...«
In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno.
»Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom.

Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla:
»Mati, vi pa nocoj tu ostanite.«

Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral...

Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla:
»Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...«

Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust...

== SEDMO POGLAVJE ==

Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali.

Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan.

Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo.

Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic.

Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi.

Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti.

Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom:
»No, no, saj ni tako hudo...«

Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati:
»Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...«
Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal:
»Bunk, vino govori, vino govori...«

Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi:
»Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!«

Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil:
»Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...«

Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico.

Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen.

Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka.

Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen:
»Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?«

Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi.

Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno...

Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil:
»Ho, ho, zdaj pa imate volitve...«
Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer:
»Zdaj pa le zmagajte, če morete...!«

Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta:
»Bajnant, kaj pa ti misliš...?«

Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi:
»Ha-ha-hama...«
»No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal.

Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv:
»Sedaj bo pa bolje...«
Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil:
»Ali mislite, da ne...?«
»Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf.
»Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo.

Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas:
»Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...«

Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec.

Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil:
»Živela diktatura!«

Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil:
»Živela diktatura!«

Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar.

Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal:
»Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?«
»Zato, ker je general za predsednika.«

Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil:
»Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!«

Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih.

Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same.
»Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf.
»To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac.

Mladi Munk pa je bil še odkritejši:
»Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!«
»Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.«

Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste.

Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek.

Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril:
»Bomo čez nekaj let govorili!«
»Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal.

Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel:
»Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.«

Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal:
»Kdo pa bo svetil?«
»Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč.
»Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat.
»Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet.

Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil:
»Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.«

Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči.

»Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje.
»Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge.
»Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči.

Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja.
»Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak.
»Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje.

Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg.
»Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta.
»Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega.

Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel:
»Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?«
»Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata.

»Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom...

»Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?«
»Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji.

Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči.

Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce.

»Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku.
»Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil.
»To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.«
Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!«

Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.«
»Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana.

Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.«

Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi.

Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu.

Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo.

Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?«

Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim.

Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd.

Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.«

Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.«
»Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik.
Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!«

»Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!«

Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata.

V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata.

Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča.

Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter.
»Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno.
»Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf.
K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja.
Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.«

Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo.

Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej.

Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati.

Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...«
»Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?«
»Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...«
»Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove.

»Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter.
»To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani.

Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve.

»Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!«
»Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč.
Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos.

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos.
»Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej.
»Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit.

Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri.

»Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk.
»Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar.
Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...«

Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne.

Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij.

»Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...«
Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi.

Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom.

»Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla.

== OSMO POGLAVJE ==

V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli.

Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena.

Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje.

Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon.

Majnik v Jamnici
Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon.

V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.«

V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo.

Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža.

Nežin notranji nemir in materino razkritje
Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve.

Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej.

Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno.

»Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!«

Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!«

Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom.
»Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...«

Vrnitev matere in odhod Aneja
Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom.

Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi.

Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik...

»Vsak naj stori svojo dolžnost...!«

Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe.

Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke
Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči?

Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti.

Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala.

Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje.

Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ...

Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje.

Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...«

Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz.
»Zabevka, kje imaš pa košaro ...?«
Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!«
»Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!«
Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico.

Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice.

Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...«

Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ...

Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.

Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...«

Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
»Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke.
»Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo.
Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale.

Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.

Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.

Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ...

Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup.

Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi.

Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...«
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!«

Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!«
Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ...

Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana.

Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...«

Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom.
»Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.«

K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?«

Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...«

Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ...

Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.

Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...«
»Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo.

Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...«

Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ...

Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.

Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev.

Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
»Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke.

Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...

== Tretji del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo.

Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.

Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti.

Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.

Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.

Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...«

Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.

Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ...

V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.

Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ...

A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ...

Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.

Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...«
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja.

»No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...«
»Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...«

Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!«
»Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
»A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.

»Na Hojah številka 2 ...«
»To sem pa jaz!« je zavpil Bunk.
»Na Hojah številka 6 ...«
»To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta.
»Na Hojah številka 20 ...«
»To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik.
»Na Jamnici številka 1 ...«
»To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.

Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...«
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca.

Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
»Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...«
Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke:
»O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...«

Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas:
»Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...«

Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples.

Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam.
»No, ali bova šla ...?«
»Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima:
»He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?«

Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...«
Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala.
»Ljudje nočejo več, kaj ...«
Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla.

Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?«
Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma.

Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami:
»Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?«

Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...«
Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit.

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico).

Ples pri Pernjaku
Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine.

Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča.

Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi.

Pogovori v kuhinji
Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal.

»Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti.
»Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf.

Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil:
»Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?«
Pivci so se jezno ozrli k njemu.
»Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...«

Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih.

»Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?«

»Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej.
»Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri.
Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal.
»Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...«
»No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje.

Munku spet ni dal jezik miru.
»Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku.
Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci.
»Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?«
»Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel.

O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav:
»Tri dni pa oleja ni ...«
Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka:
»He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?«
Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro:
»Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.«

Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali.

Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja:
»Kaj pa ti praviš, Ložekar?«
»Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj.

»Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad.
»Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.«
»Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci.
»Kam bo to prišlo ...?«
»Nekam bo že prišlo ...«

Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril:
»Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?«
»Kakšni ženini?« je vprašal Bunk.
»Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...«
Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih.
»Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo.
»In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...«
Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik:
»Ali je Dvornik tudi tukaj ...?«
Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah.
»Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji.

»Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa.

Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal:
»Kriza je kriza ...«
Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl.
»Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk.
»Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak.
»Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže.
»Kdo pa je potem kriv ...?«

Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe:
»Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?«

Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil:
»Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...«
»O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad.
»Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...«
»In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad.
»... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...«
»Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov.

»Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj.
»Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!«

Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega.
»Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval:
»Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?«

Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji.

»To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili:
»Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...«

Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom:
»Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...«

Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik.
»In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak.
»Jaz, jaz ...!«

Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo:
»Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.«

Vrtinec plesa in spor v veži
V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo:
»Hej-ra-sa ...!«

In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila:
»Hejrasa ...!«
To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja.

»Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač.
Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl:
»Ti si mi ga vzela ...!«
»Ti mi ga hočeš oteti ...!«

Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli.

Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali.

»Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza.
»Ti tudi ne,« je vpila Roza.
»Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!«
»Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!«
»Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.«
»Kdo se mu je nastavljal?«
»Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...«

Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
»Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...«

Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.
»Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat.

Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
»Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila.

Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja:
»Hejrasa ...!«
Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.

»Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...«

Coflov Peter in razkritje skrivnosti
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave.

Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal:
»Tebe so torej tudi nagnali ...«
»Nagnali so me, kajpada ...«
»Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.«
Čez nekaj časa je dodal:
»Zakaj pa so te prav za prav nagnali?«
»Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...«
»Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...«

Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
»Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?«
»Ni ga!«
»Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal:
»Na vas čakamo ...«
»Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.

Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
»Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.«

Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
»Mošta!«
»Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
»Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.

Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil:
»Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij.

»Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
»Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo:
»Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...«
»Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.

Dovganočka in Marička
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.

V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.

Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.

Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.

»Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas:
»Mati, saj nisem hotela ...«
»Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?«

Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela:
»Oh, kako sem jaz nesrečna ...«
Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz.
»Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...«
»Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka.

Iz teme se je začul glas:
»Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...«
»Saj res ...« je dodal drug glas.
Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical:
»Ej, Dovganočka, Dovganočka ...«
Nekdo drug je rekel:
»Danes si jo še otela ...«

Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical:
»Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...«

Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ...

== TRETJE POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo. Pri prepisu sem ohranil vse značilnosti izvirnika (ločila, narečne izraze in slog), hkrati pa sem besedilo pregledno uredil v odstavke, kot so v originalu.

Munkov Ladej in Permanov Ahac
Munkov Ladej in Permanov Ahac se že dolgo nista sešla, čeprav sta se od daleč čestokrat videla, posebno ob poletnih toplih dnevih. Ladej je namreč stanoval v šoli nad trgom, Ahac pa v perzonalu, ki je bil na drugi strani trga na mali višini. Med hišama je v globači ležal trg. Ladejevo stanovanje je ves dan oblivalo sonce, medtem ko ga Ahacovo nikdar ni imelo. Kadar je Ahac po delu naslonjen na okno strmel v sončno luč, razlito čez trg in po hribih onstran njega, je čestokrat videl Ladeja, kako je golorok hodil po svojih sobah ali pa sedel na verandi. Ladej je imel za stanovanje celo nadstropje, Ahac pa samo eno sobo in kuhinjo. Včasih sta se stara znanca od daleč tudi zapazila in si v duhu celo skušala pogledati v lice. In kakor da bi pri tem zagledala le tuje, neznane poteze, sta kmalu umaknila poglede in vsak je zastrmel spet na svojo stran.

Preteklo je precej let, odkar sta tako živela. Njuno življenje se je medtem spremenilo. Oba sta bila že oženjena in sta imela otroke, Ladej samo dva, Ahac pa tri, čeprav se je oženil precej pozneje kakor Ladej. Ladej je našel ženo nekje na Štajerskem. Ta ga je takoj precej trdo prijela in s tem preprečila, da ni od žalosti in obupa pognal še tistih petdeset tisoč kron, ki jih je dobil za dediščino iz obeh gruntov. Že pred leti je postal tudi trški nadučitelj in stopil s tem v krog najvidnejših tržanov. Poleg svoje službe je opravljal še razne druge funkcije pri trških društvih in ustanovah. Obenem je bil tudi vodja tako imenovane napredne stranke, ki je zadnja leta zelo narastla in ji je pripadala večina tržanov.

Ahac se je po dolgem cincanju oženil z domačinko, z Ardevovo Metko. Priženil pa razen pridnih rok ni kdo ve kaj; stari Ardev je bil na hčerko hud, ker je zavrgla razne dobre kmečke pristave in se odločila nazadnje za fužinarja, kar pa je spet premeteno izkoristil pri dediščini, trdeč, da bo hči na starost že tako in tako preskrbljena, ker uživa mož starostno zavarovanje. Ahac se nad ženo ni mogel pritožiti; edino, kar je zakon včasih motilo, je bilo to, da se je Metka trdovratno držala svojih vzorov, prinesenih iz Jamnice. V petih letih zakona je ni mogel pripraviti niti do tega, da bi z veseljem čitala delavske liste.

Nekdanja stara znanca in mladostna prijatelja sta živela kakor tujca v isti občini. Ladej še vedno ni mogel pozabiti, da se je Ahac pridružil rdečkarjem in postal eden glavnih predstavnikov delavske stranke v trgu. Čeprav je politično delovanje te stranke zadnja leta na videz popustilo, je vendar v svojem delovanju še prečestokrat zadel ob skrivni in po njegovem mišljenju škodljivi ter razkrajajoči Ahacov vpliv. Navzlic temu sta se na cesti pozdravljala, čeprav je bilo očitno, da je na pozdrav čakal navadno Ladej. Ob takih priložnostih se je Ladej včasih celo ustavil in ogovoril Ahaca s takim glasom, kot bi se hotel z njim zaplesti v daljši pogovor.

»No, kako je, Ahac ...?«

Komaj pa se je ustavil tudi Ahac, je Ladej že spel rekel:
»... da, moram iti, ker se mi mudi ...«

Neke sobote popoldne pa, ko je Ahac ravno počival po šihtu in prebavljal za njegovo delo nezadostno hrano, je potrkalo na kuhinjska vrata. Potem je povsem nepričakovano vstopil nadučitelj Ladej.

»Zdravo, Ahac! Enkrat moram vendar pogledati, kaj delate pri vas.«

Ahac je bil nad njegovim nenadnim prihodom resnično iznenaden; takoj pa mu je prišlo na um, da je moralo nadučitelja prignati nekaj posebnega v hišo. Slutil je seveda najprej kako politično zadevo ter je po svoji navadi postal oprezen, dasi se je na videz delal ravnodušnega in vzradoščenega.

Munkovega Ladeja je sicer življenje še bolj spremenilo kot Ahaca, ohranil pa je neko svojstvo Munkovega rodu, in to je bila neprisiljena domačnost, s katero se je obdal, ako mu je kazalo. Takoj se je spoprijaznil z Ahačko in ugotovil, da sta prav za prav tudi onadva mladostna znanca, čeravno je on že zapustil šolo, ko je Metka vstopila vanjo. Tudi z otroki se je hitro sprijaznil in izrazil svoje veselje, da bo Ahacov najstarejši otrok že prihodnje leto začel hoditi v šolo. Ko sta v tej domačnosti z Ahacom spila vsak skodelico kave, je Ladej zelo hitro in naravnost prišel s svojo stvarjo na dan.

»Slišal sem, da si bo tvoja mati nazadnje vendarle dala izplačati preužitek iz Permanovega ...«

Ahac ni mogel takoj uganiti, kam pes taco moli, zato je samo joknil:
»Da, zdaj je menda res že tako daleč ...«

Gost ga je pogledal, kot bi se mu odvalil kamen s srca.
»Hvala bogu, saj je bil že čas ...!«

Ahacova mati, stara Permanca, ki je potem, ko so Zabevko odpeljali v norišnico, ostala pri Zabevu za gospodinjo, se je res predvsem na Ahacovo prigovarjanje odločila zahtevati izplačilo svojega vknjiženega preužitka iz Permanovega grunta. Trgovec Tripalo je ravno zaradi njenega precejšnjega preužitka dobil posestvo na pol zastonj. Sodna komisija je cenila preužitek na petdeset tisoč dinarjev, kar je bil vsekakor lep denar. Mati je bila pri Zabevu tako z vsem preskrbljena in, ker je bila tudi skopa ter ni bilo misliti, da bi zase kaj stran jemala, se je še Ahacu obetalo nekoliko dediščine, pri kateri je v prvi vrsti upal priti on na vrsto. Njegov brat, nekdanji Perman, je odšel nekam na Štajersko in pretrgal vsako zvezo s sorodniki, hči, nesrečna Zabevka, pa tudi ni prihajala v poštev. Kvečjemu je bilo treba računati na njenega sina, ki ga je imela s Tumpeževim in ki je bil pri Zabevu kakor domač otrok. Ahac je upal priti do nekaj denarja, kar ga je mikalo posebno še zaradi tega, ker je zaslužek v tovarni postajal iz dneva v dan slabši, medtem ko je družina rastla.

Ladej je znova poudaril:
»Tako je prav! Zakaj bi se mati ozirala na oderuhe, kot je Tripalo, ta nemčur, ta naš narodni sovražnik. V pest bi se smejal, ako bi mati v kratkem umrla in bi preužitek neizkoriščen spet pripadel njemu, jaz teh ljudi ne morem trpeti ...«

Nehote se je Ahac spomnil, kako je svojčas ravno isti Ladej grmel tudi proti lesnemu trgovcu Obertavcu, trdeč, da je ta oderuh požrl dediščino, ki bi jo moral on dobiti iz Munkovine in Bunkovine, čeprav Obertavci niso bili narodni sovražniki. Vendar mu Ladej zdaj ni dal misliti na te stvari.

»Ahac, da ti takoj povem, po kaj sem prišel,« je začel naglo razlagati. »Mati tako lepega denarja menda vendar ne bo skrivala doma. Sam veš, kaj se vse lahko pripeti v teh vražjih časih. — Jaz sem, kot veš, odbornik tukajšnje Ljudske posojilnice in mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi mati svoj denar naložila pri nas. Naš zavod je trden, postavljen na neomejeno jamstvo nekaj sto članov, ki imajo skoraj vsi hiše in zemljišča. Denar bi bil pri nas popolnoma varen, najmanj tako varen kot pri kakem drugem zavodu ... Česa se namreč bojim? Bojim se, da bi mati dala denar v ono drugo posojilnico ... Sicer tudi o nji ne morem nič slabega reči, ali sam veš, da jo imajo črnuhi v rokah. Midva sva sicer politična nasprotnika, ali toliko te poznam, da tem ljudem tudi ti ne privoščiš kaj dobrega. Zakaj bi ravno oni morali imeti vse v rokah? Enkrat so naju že pomagali odreti, zakaj naj bi se še vdrugič zgodilo to ...? Zabev je Zabev, z Dvornikom, ki je načelnik one druge posojilnice, sta skoraj soseda in ta bi ga lahko pregovoril, da je vsekakor bolje, ako ima on roko nad materinim denarjem, ne pa ...«

Čeprav je bil Ahac poln predsodkov do svojega bivšega prijatelja, si je moral vendar priznati, da se ga njegove besede oprijemljejo. Najprej je sicer zamahnil z roko in dejal tjavendan: »Na te stvari pa še mislil nisem.« In res ni imel v mislih nobene izmed obeh dobrijanskih posojilnic, ko je nagovarjal mater, da je zahtevala izplačilo preužitka v denarju. Na oba zavoda je gledal z očmi človeka, ki tam nima kaj iskati. Razen tega ju je gledal še s predkapitalističnimi očmi. Vedel je, da so to zadruge posebne vrste, zadruge, katerih člani brez velike sile niso nikdar govorili o njih. Na njihov vpliv pa je v svojem političnem delovanju trčil predvsem pri agitaciji za občinske volitve, ko je večkrat čul vzdihovati:
»Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ...«

Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nanj, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: »Zabev je Zabev ...« Bal se ni toliko Zabevovega pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanejša. Takoj se je zbal vpliva farovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati s svojim imetjem. Če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko teže.

Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
»Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike,« je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.

Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes:
»Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali ne vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravili toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ...«

Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod naenkrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej nikakor ni mogel odvrniti. Ko so se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne skupine, ki je imela na Dobrije prilepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje druge take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, predvsem po malih denarnih zadrugah na deželi, začelo primanjkovati gotovine; Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se je oglasil pri Ahacu.

Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.

»Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti.«

Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tripalo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero. Stara Permanca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgotrajni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
»Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ...«
Ahac je bil zadovoljen.

Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, kakor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jamnici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj grč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro povprašal:
»Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?«
»Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem,« mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepetal:
»Veš, prišel sem zaradi posojilnice ...«

Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
»Če je tako, bova pa govorila.«

In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno nevoljo:
»Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico ...«
»V katero pa?« sta hkrati zinila moža.
»Ahac ga je dal,« je precej osorno odvrnila mati.

Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se je malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.

Dvornik je prvi začel:
»Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico.«
»Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš denar noter, ali pa če ga vzameš ven ...«
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.

»Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval ...«

Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvornikovih dvoumnih besedi.
»Moj bog, denar menda vendar ni izgubljen, ako sem ga dala v ono posojilnico ...?«

»Izgubljen, kdo pa govori o tem?« je vzkliknil Dvornik velikodušno ter takoj začel pobijati nezaupanje ljudi do zadružništva sploh. »O tem nihče ne govori. Saj so tudi pri oni posojilnici pošteni ljudje, ne smem reči. Toda nekaj je — kmetje niso. To se pravi, tam ne odločajo kmetje, ampak drugi ljudje, krčmarji, uradniki, učitelji. Naša zadruga pa je čisto kmečka zadruga, ki pomaga le kmetom iz stiske. Tudi smo le kmetje v vodstvu. In zato nam ne more biti vseeno, kam gre kmečki denar, ali k nam ali v ono posojilnico. Taka je ta stvar, mati ...«

Dvornik je umolknil, ker je videl, da se njegove besede starke proti vsemu pričakovanju naglo prijemajo: zato ji je dal časa, da jih prebavi. Na Permanco so besede vplivale. Ko je čula o krčmarjih, o uradnikih, o učiteljih, jo je obšla prirojena kmečka nezaupljivost do belih rok, ne vedoč, da se, kamorkoli izročen, trdo prislužen kmečki denar potem ne neha pretakati po samih belih rokah, čim daljša je njegova pot. Polastil se je je nemir, vendar se je še skušala braniti.
»Saj so vendar tam tudi kmetje. Obad na primer ...«

Dvornik se je ugriznil v ustnice. Starka je vedela več, kot pa si je mislil. Poleg Obada, ki je bil že nekaj časa v odboru nasprotne hranilnice, je tam res sedelo še nekaj drugih kmetov. Moral se je odkašljati.

»Seveda sedijo tam tudi nekateri kmetje. Toda to ni važno, važno je to, kdo tam odloča in kam gre kmečki denar, ki pride tja. Gotovo je, da odločajo tam gospodje. Saj sami veste, kako je, mati. Gospod zna kmeta vedno okrog prstov naviti, če je treba in če ni treba. Lahko bi vam povedal, da se tam kmečkemu denarju ne godi dobro. Dobivajo ga na posodo ljudje, ki niso naši prijatelji. Razni obrtniki in podobni. To je, kar človeka boli, o varnosti pa seveda ne govorim.«

Dvornik je dobro vedel, da precej pretirava, kar se tiče nasprotne posojilnice, in da ne govori resnice, ako zamolčuje, da tudi v njegovem zavodu kmečkemu denarju ne gre mnogo bolje kakor v onem. Razni trgovci imajo v njem svoje tekoče račune. In vrag vedi, kaj se godi z odvečnim denarjem, katerega je posojilnica v boljših časih nalagala pri centrali v mestu in ki ga zdaj skoraj ni bilo mogoče dobiti nazaj. Vendar je moral tako govoriti.

»Da, kmetje moramo držati skupaj,« mu je hotel pomagati Zabev.

Permanca je nekaj časa molčala, potem pa zamišljeno vzdihnila:
»Mislila sem, da sem prav storila, ko sem dala denar tja. Saj je Ahac vendar pošten in mi ne more želeti slabega ...?«

Dvornik je postal kar velikodušen. Na dolgo in široko je začel govoriti o Ahacu in ga hvaliti kot poštenjaka in dobrega sina. Škoda le, da se je tako zagrizel v svojo politiko. Nazadnje ga je pričel braniti, trdeč, da pač ni vedel, kaj je napravil, ko ji je svetoval, naj da denar v ono posojilnico. On gotovo ne pričakuje koristi ne tu ne tam. Kaj vedo delavci o takih stvareh? Njemu bi bilo gotovo popolnoma vseeno, ako bi mati naložila denar v njegovo, kmečko posojilnico. Če mati denarja ne bo porabila, bo dedič tako on, je Dvornik še hitro dodal.

S tem je bil pri stari Permanci led prebit. Njena suha roka je še grabila po mizi, ko da bi hotela zgrabiti svoj denar, ki ji hoče nekam pobegniti. Potem je vzdihnila:
»Kako pa naj zdaj to uredimo? Meni ni za te poti ...«

Dvornik ji je v kratkih besedah povedal, naj prenos denarja iz ene v drugo posojilnico prepusti kratko in malo njemu. On bo šel s hranilno knjižico k onim, dvignil tam denar, ga prenesel in ji nato priskrbel novo knjižico.
»Saj mi vendar zaupate, mati?« se je Dvornik značilno nasmehnil.

Dvornik je dobil hranilno knjižico v roke in že prihodnji uradni dan se je z zmagoslavnim obrazom pojavil v nasprotni posojilnici in hotel dvigniti denar. Toda mož je delal račun brez krčmarja, kajti sosednji zadružniki so mu z veliko prijaznostjo pokazali s prstom na oglas, ki je bil nabit na vratih in je vlagateljem sporočal, da se morajo vloge od petdeset tisoč dalje odpovedati šest mesecev pred dvigom. Dvornik ni mogel drugače, kakor vrniti hranilno knjižico Permanci z zagotovilom, da bo stvar opravil, ko bo potekel odpovedni rok.

Za sosednjo zadrugo je bil to pravi alarm. In nekega dne je Ladej spet obiskal Permanovega Ahaca.
»Ali ti nisem zadnjič pravil, kaj se utegne zgoditi? Oni imajo že svoje prste zraven. Sedaj je na tebi, da to preprečiš.«

Za Ahaca je bilo to seveda nedvomljivo znamenje, da je neka tretja roka začela segati po materinem denarju. Ako bi se ne bilo treba bati te tuje, nevidne roke, bi mu bilo še vedno vseeno, kje bi denar ležal in čakal, toda te roke se je bal in zato se je z vso vnemo zavzel za stvar. Vedel je, da se na mater ne sme zanesti, ker so jo tako hitro preplahtali, čeprav je tudi vedel, da ga ima rada in da mu popolnoma zaupa. Takoj se mu je zdelo, da je pri tem udeležen tudi Zabev, ker bi mati brez njega kaj takega govoto ne storila. Ladej mu je svetoval, naj dobi od matere pismeno izjavo, da preklicuje odpoved svoje vloge. Najpametneje pa bi po Ladejevem mnenju seveda bilo, ako bi Ahac sam dobil knjižico, ker bi se s tem preprečile manipulacije tretjih oseb.

Ahaca je veljalo en nedeljski popoldan, da je dobil od matere tako pismeno izjavo. Hranilne knjižice od matere za enkrat niti ni zahteval, videč, da je mati že zelo zbegana in da bi se še bolj vznemirila, ako bi preveč silil vanjo. Zabičil ji je tudi, naj nikomur več ne daje hranilne knjižice iz rok, ker takih stvari pač nikomur ne moreš zaupati. Zabeva tisto nedeljsko popoldne na srečo ni bilo doma in Ahac se je ves zadovoljen vrnil v Dobrije. Izjava Permance pa je šla v miznico Ladejeve posojilnice.

Tem večje presenečenje pa je v tej posojilnici nastalo, ko se je po šestih mesecih Dvornik spet prikazal — s hranilno knjižico stare Permance in zahteval denar z obrestmi vred. Denarja sicer ni dobil, ker so mu tam postregli z izjavo Permance, da preklicuje prvo odpoved vloge. Dvornik se je sicer repenčil, toda nazadnje se je moral vdati in oditi brez denarja. Prej je še zahteval, da so mu dali v roke pismeno potrdilo nove odpovedi. Vloga namreč ni bila vinkulirana; kdor je prišel s knjižico, je bil po zakonu upravičen razpolagati z njo.

Dvornika je neuspeh toliko bolj grizel, ker je izgubil skoraj celo noč, preden je spet prišel do permanške hranilne knjižice. Ko se je namreč napotil ponjo, je šel mimo Ložekarja, ki se mu je iz dolgega časa takoj pridružil in odšel z njim k Zabevu, kjer so potem pili do svita. Permanco je moral zelo dolgo pestiti, da mu je knjižico spet izročila, pri čemer pa mu je seveda zatajila, da je podpisala preklicno izjavo. Brez Ložekarjeve tovarišije pa bi najbrž knjižice sploh ne dobil v roke. Izročila mu jo je šele, ko je ta rekel Permanci:
»Mati, le dajte knjižico Dvorniku!«

Borba za Permančin denar je med obema posojilnicama trajala že skoraj leto dni! Obe stranki sta se s čudno vztrajnostjo zagrizli v to stvar; medtem ko je šlo Ahacu za to, da bi materi kdor koli ne izpulil denarja iz rok, je posojilnicama in njihovim voditeljem poleg denarja šlo tudi za čast, kdo bo dobil bitko. Borba se je nadaljevala z vso brezobzirnostjo.

Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekarja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovarišija bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče na skrivnem. Toda Ložekarja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekarjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, ne vedoč, ali naj podpiše, kar je zahteval od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
»Tri dni pa oleja ni ... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ...«

Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobrije. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Zabeva je lov spet veljal najmanj dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahteval od Permance hranilne knjižice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala izjavo, dano Ahacu. Knjižica bi šele potem prav prišla, kadar bi se videlo, kako stvari stoje. Toda Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal. Šele drugi dan mu je uspel dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.

Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in novih preklicnih izjav, ki jih je stara Permanca vztrajno podpisovala tej in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki pa je še vedno ostala v prvi posojilnici. Čeprav je Ahac s polno paro deloval na strani Ladejeve posojilnice, se je drugi stranki vendarle posrečilo, da je nekega dne spravila v Dobrije samo Permanco, ki je od posojilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zakoniti odpovedni rok. Permanca, ki se na te stvari ni razumela, se je vrnila domov še bolj razburjena, kot je odšla.

Da bi posojilnici spravili stvar na čisto in bi se končno lahko mirno polastili vloge, sta poklicali na pomoč svoja pravna zastopnika. Nazadnje je stvar dobila v roke sodnija, ki je odločila, da je pravica na strani Dvornikove posojilnice. Tudi Permanco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona ni hotela o tem nič slišati in je zahtevala samo svoj denar. Knjižice pa ni hotela nikomur več izročati.

Ker Dvorniku ni pomagalo nobeno popivanje pri Zabevu, je moral poiskati še zadnjo pomoč. Čas, ko bo vloga v oni posojilnici dvigljiva, se je naglo bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.

In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Permance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še vedno odbornik stare dobrijanske posojilnice, kjer so ga imeli za nekako hišno čast, saj je od vseh ustanoviteljev zavoda edino on bil še pri življenju. Njemu je bilo naloženo, da dobi od Permance hranilno knjižico.

Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se svojega vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
»Permanca, slabo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo ...?«

Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trepetala za svoj denar, jih ni.
»Že spet ta denar, ta prekleti denar ... Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela,« je starka skoraj zapihala vanj.

Munk se je na videz začudil.
»Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ...«
»Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ...?«

Munk se ni mogel takoj iznebiti osuplosti nad starkino nepristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
»Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ...?«

To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila:
»Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin ...«

Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
»Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sam ne veš, kdaj ... Nesreča nikdar ne počiva ... Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom ... In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti ... Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen ... Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca ...?«

Permanca se je zganila.
»Da, tako bi bilo prav ...« je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omečile. V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.

»Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ...«
»Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja, kamor spada. Doma ga menda vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj ...? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ...«
»Dobro, tako bom storila ...«

Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem je odnesel knjižico Permanci z besedami:
»Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ...«

Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti preslišati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.

Ko je Ahac mislil, da je že vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč:
»Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. Če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem: Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinu, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje ... Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanovega grunta ... Da, in še nekaj bi ti rada rekla ... Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je ... Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti ...«

Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem ne vedela dalje. Sin se je omehčal.
»Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Zabevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ...«

Toda mati, ki še vedno ni obrnila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku.
»Ahac, še na nekaj sem pozabila,« je dodala hitro, »sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ...«
Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla.

Permanca je ostala pri Zabevu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegova lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo rešila Zabevko, ki je še vedno hirala v umobolnici.

Takoj po materini smrti je Ahac odpovedal v hranilnici materino vlogo. Takoj prvi uradni dan po preteku šestmesečnega odpovednega roka je šel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom.
»Kaj pa je, ali ni kaj prav?« je vprašal Ahac naglo.

»Vse je prav, foda povedati ti moram, da je vloga zamrznila ... Vse vloge so zamrznile in ne morem ti nič izplačati ...«
Ahac je zazijal in je komaj še slišal v zadregi izgovorjeno besedo:
»Kriza, gospodarska kriza ...«

Ta trenutek se je zaprla nevidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega mesta prilepila na Dobrije, na Jamnico. Zaprla pa se je samo za hip, dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala: petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj permanške zemlje — potem se je lovka zopet odprla kakor nevidno brezdanje žrelo ...

Ahac je že drugič izgubil dediščino.

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo, urejeno v pregledne odstavke. Pri prepisu sem ohranil vse posebnosti izvirnika (arhaične izraze, narečne oblike in ločila).

Bilo je že pozno ponoči, a v Munkovi bajti, ki je stala na koncu prostrane gorice, je še vedno brlela drobna lučka. Hiša na drugem koncu je bila že temna in tam je šlo že vse počivat. Nad Munkovo jamo je ležala hladna, a lepa suščeva noč. Polje nad hišo je bilo še pokrito s strjenim snegom, a pod hišo so bile že velike kopnače. Zadnji dnevi so bili jasni, polni sonca, in sneg se je naglo umikal proti gori. Po sončnih krajih so nekateri kmetje začeli že gnojiti. Jama je bila tiha, le od potoka se je slišalo enakomerno ropotanje mlina, ki je delal za Munke tudi ponoči.

Stara Munkinja je šla že v posteljo, njen mož pa je še vedno obračal v rokah čeljusti novih grabelj, ki jih je delal za svojo snaho Bunkinjo. Trudil se je, da bi napravil čim lepše in lažje orodje, in bilo je, kakor da bi v to delo polagal nekaj tiste svoje ljubezni, ki jo je vedno gojil do sinove žene. Bunkovo gospodarstvo mu je sicer delalo mnogo preglavic in skrbi, a za vse to je dolžil bolj sina kakor snaho. Če se je spomnil njenih devetih otrok, se mu je srce vsakikrat zmehčalo. Malo je bilo žensk v Jamnici, ki bi bile tako blagoslovljene, kakor je bila Bunkinja.

Mož se je zadnja leta zelo postaral. Postave je bil še vedno tršate, toda lasje so mu postali popoloma beli in, ker se zadnja leta tudi ni več bril, je nosil tudi čisto belo, bolj široko kakor dolgo brado, ki mu je pokrivala vse lice gori do oči. Iz tega zarastlega obraza je gledalo le smelo čelo, uporni, šilasti nos in iznad njega dvoje še vedno živih oči. To je bil zdaj stari Munk.

Ko je Munk nazadnje odložil čeljusti, ne vedoč, ali naj še nadaljuje z delom, ali pa naj gre spat tudi on, so se zunaj na pragu zaslišali težki koraki. Starčeve oči so se takoj čudno zabliskale in čez njegov obraz je švignila nemirna senca. Spoznal je korake in vedel, da prihaja v hišo njegov sin Bunk. Vedel je tudi, da je sin pijan. Oštro je prisluhnil poznemu ropotu. Koraki so se za hip ustavili, ko da bi tisti, ki hodi, ne vedel, ali naj vstopi, ali pa naj se obrne in nadaljuje pot v noč. Toda koj nato so noge znova zaropotale in v sobo je stopil Bunk.

»Dober večer, ali še ne spite?« je pozdravil sin, pogledal vznemirjeno po sobi ter se koj nato z vso svojo težo spustil na bližnji stol. Poznalo se mu je, da je precej pijan, a še nemirnejši kakor pijan. S trudnim obrazom je pogledal v kot na posteljo, kjer je ležala mati, ki je ob njegovem vstopu za hip odprla oči, a takoj spet zaspala. Stari je spet zgrabil za odložene čeljusti, toda dela se ni več lotil, temveč jih je prelagal iz ene roke v drugo, nato pa naravnost pobaral sina: »Kaj pa je?«

Prav tako naravnost in brez ovinkov mu je odgovoril Bunk: »Oče, grunt bo šel...«

Stari Munk je nepremično obsedel in njegov sivi obraz je kakor okamenel. Na postelji v kotu je nemirno zašumelo in stara Munkinja je s široko razprtimi očmi pogledala po sobi. V nizkem prostoru je zavladala mučna tesnoba, ki jo je cviljenje tlečega oglja v peči še večalo. Munk je obstal kakor kip, ko se mu je sredi obraza napravila luknja in je iz nje zažvižgal suh glas: »Ali si spet pil...?«

Toda sin ga ni slišal, ampak je z eno roko zgrabil za klobuk in ga zagnal po mizi, z drugo pa si je popravil s čela črne, kuštrave lase, potem pa je treščilo iz njega: »Da, grunt bo šel, vsega je konec ... Vse je izgubljeno ... Kaj veste vi? Lukač me goni, Tripalo me goni, Jelen me goni, Apat me goni, vsi me gonijo. A kje bom vzel denar? Kakor hitro me pritisne eden, bodo skočili tudi drugi in potem bo Bunkovine konec... slišite, Bunkovine bo konec ...«

Zadnje besede je Bunk skoraj kričal. Bilo je, ko da mu je počilo srce in mu je vsa velika žalost bruhnila iz prsi. Vedel je, da njegova kruta izpoved trga staršem srce, ali bilo mu je v veliko tolažbo, da je ravno pred njima mogel izkričati svoj obup kakor včasih, ko je bil še majhen in je pri njima iskal prvega zavetja. Ko se je izpraznil, je ves onemogel obsedel na stolu.

»Marija, še ti pomagaj!« je kriknila Munkinja prestrašeno in se dvignila na postelji. Iz njenih oči sta gledala strah in presenečenje. Stari Munk je še vedno nepremično sedel. Človek bi mislil, da je omrtvel, da je iz njega izginila zadnja troha življenja. Ali ni bilo tako, bil je kakor obzidana apnica, ki je od zunaj trda in mrtva, v njeni sredini pa gorijo najbolj žgoči plameni. Zadostovalo je samo nekaj trenutkov in vse njegovo življenje se je prekopicalo v njem.

Ta Bunk mu je bil od vseh otrok najbolj pri srcu, bil je zanj ne le sin, ampak tudi tisto bitje, ki naj bi nadaljevalo njegovo življenje, njegovo borbo s svetom. Ljubil je tudi Ladeja in Mojcko, Munkinjo. A Ladej je bil odtujen, daleč, in ni bil kmet. Mojcka je bila hči, da jo je bilo treba iskati, in tudi Munkovemu gospodarstvu ni bilo kdo ve kaj očitati. Hiša je rinila dalje. Ali njegov pravi potomec bi moral biti le Bunk. Zato mu je vsa leta garal ob velikih delih kakor hitreč in skušal pomagati, kjer koli in kadar koli je mogel. Ko so Bunka začeli pritiskati dolgovi, je priskočil in jih poskušal mašiti. To je storil doslej že trikrat. Z materjo sta porabila za rešitev Bunkovine ves svoj razpoložljivi denar. Sedaj razen preužitka nista imela ničesar več.

Munku je legla na oči debela megla in tedaj se je šele zganil: »Torej se boš ti za Permanom prvi sfretal... Jaz pa sem mislil, da se bo še Podpečnik pred teboj ...«

Mirni očetov glas je sina presenetil. V njem ni bilo niti pravega očitka, niti graje, niti sočutja, ampak sama grenka zaničljivost. On pa je pričakoval izbruha, viharja. Ko se je gredoč obotavljal, ali naj stopi v očetovo bajto ali ne, je bilo to zato, ker se je bal njegovega prehudega izbruha. Ker pa ga je bolečina kar gnala k pokori, je vendarle vstopil. Bunk je pogledal mater, ko da bi pri njej iskal zaščite, toda obraz, ki ga je videl na postelji, je bil prestrašen, malone spačen. Oči so bile podobne očem mrliča, a usta so bila široko odprta in spodnja ustnica je mlahavo visela na brado.

Hitro je umaknil pogled od matere, nato pa je iz njega spet planila bolečina: »Ne glejta me tako čudno, kar sem rekel, je gola resnica. Največ imam pri Jelenu, menda dvajset tisoč. Pri Lukaču imam blizu deset, pri Tripalu tudi nekaj takega, pri Apatu je čez pet, nekaj malega je pri Mudafu. Za pet tisoč se je vknjižila na grunt država. Razen Mudafa hočejo imeti vsi. Danes sem bil pri Jelenu, pri Tripalu, pri Lukaču in pri Apatu. Nobene milosti ni več.«

Njegov glas je bil krut in izzivajoč. Povedal je vse, kar je imel na jeziku, a še vedno je tiščalo iz njega. Tihota, ki je vladala po sobi, ga je morila in želel si je ropota, očitanja, kletev. Namesto tega pa se je po kratkem molku začul le materin nesrečni vzklik: »Kdaj bo Bunkinja spet ležala ...?« Ta vzklik ni imel z vsem tem nobene zveze, a je zato tem bolestneje odjeknil po sobi. Stari Munk je spet okamenel, a Bunku je bilo, kakor da bi ga nevidna sila pritisnila na sedež. Lotila se ga je čudna otrplost in, čeprav mu je bilo nadvse zoprno govoriti tudi še o tem, je čez nekaj časa s slabotnim glasom spravil iz sebe: »Čez dva meseca...«

»In to bo deseti otrok...?« Zdaj je bil Munk, ki je spregovoril. Bunk je spet začutil neznosen udarec. Spoznal je, da so kratki, odsotni in zamolkli stavki, ki jih izgovarjata oče in mati, najhujši očitek, ki ga je mogel zadeti, šiba, ki boli huje kakor bi mogel boleti vsak drug očitek njegove krivde. Pod njihovimi udarci se mu je polagoma razkadila pijanost v glavi. Vzdihnil je počasi in globoko: »Kriv sem jaz ...«

Toda komaj je njegov vzdih zamrl, se je znova stresel in zavpil: »Da, kriv sem, ali vsega tudi nisem kriv sam... Veliko so krivi tudi časi. Ali sem jaz kriv krize, ali sem jaz kriv, da mi je onega leta toča vse potolkla, ali sem jaz kriv, da sem vola, za katera sem dal šest tisoč, moral prodati za štiri, potem ko sem ju zredil za štiri metrske cente? Vsega tega nisem kriv jaz, ampak drugi...«

Ko je to izkričal, mu je bilo malo laže. Tudi očetu in materi je po tem sinovem izbruhu vidno odleglo; mati se je spet naslonila nazaj na vzglavje in stari Munk, ki se je medtem že nekoliko zbral, se je dvignil in začel korakati po sobi, kakor vedno, kadar se je kaj težkega zrušilo nanj. Izračunal je bil, da je sin dolžan okrog šestdeset tisoč, Bunkov grunt pa je cenil še vedno vsaj na dve sto tisoč. Slika, ki jo je gledal pred seboj, je navzlic tej razliki bila obupna. Obupna bi bila že, čeprav bi časi bili drugačni, zakaj Bunkovi gozdovi so bili izsekani in razen hmeljskih rant v njih ni bilo kaj sekati. Že obrestovanje teh dolgov je zahtevalo letno vsaj pet tisoč, ako bi bili to kaki drugi dolgovi in ne trgovski. Bunk jih nima kje vzeti.

In kje so druge stvari, kako prehraniti, kako obleči tako veliko družino v sedanjih časih? Poleg tega je cena zemlje še vedno padala. Lep grunt si dobil danes že za dve sto tisoč. Tudi on ni vedel nobenega izhoda več. Pogledal je na sina, ki je ves nebogljen sedel pred njim, nato je pogledal proti ženi, potem pa rekel z ubitim glasom: »Bunk, midva ti ne moreva pomagati...«
»Da, Bunk, midva ti ne moreva pomagati...« je ponovila za njim njegova žena z istim glasom.

»Tega tudi mislil nisem,« je spravil sin iz sebe, ne da bi se premaknil. Čez nekaj časa pa je dodal malodušno: »Mislil sem, če bi dobil denar pri posojilnici. Potem bi bil vsaj dolžan le enemu ...«
»Iz tega ne bo nič,« ga je presekal oče, ko da bi kaj takega že pričakoval. »Ako ti posojilnica da denar, potem bo grunt njen, ne pa tvoj. Ti boš le najemnik ...«
»Bom pa najemnik, kakor so drugi...« se je skušal braniti sin.
»To se pravi, da boš šel z grunta malo pozneje. Ali boš s tem kaj pridobil...?«
»Morda pridejo boljši časi. Medtem bodo tudi otroci dorastli in bilo bi laže ...«

Ali stari sina že ni več poslušal, ampak se je vedno bolj vdajal svojim mislim. Zdelo se je, ko da bi šele zdaj začel doumevati vso strahoto nesreče, ki se je zrušila na njegov rod. Vedno nemirneje je korakal po sobi. Naenkrat se je obrnil k sinu: »In kdo te najbolj goni?«
»Jelen. Rekel mi je, da mi da štirinajst dni odloga; ako mu do tega časa ne prinesem denarja, me bo izročil sodniji. Veste, kaj to pomeni...? In če bo zagnal eden, bodo isto storili tudi drugi. Potem pa zaustavite plaz, ako morete ...«
»Jelen, ta tudi, ta prvi!«

Jelen je bil v Dobrijah slovenski trgovec, katerega so poklicali v trg narodni krogi kot tekmeca proti tujerodcem, predvsem proti vsemogočnemu trgovcu Tripalu. Znano mu je bilo, da je ta Jelen obogatel predvsem s kmečkim denarjem. V duši starega Munka se je strahovito trgalo. Bilo bi že tedaj planilo iz njega vse, kar se mu je tam kopičilo, ako bi Bunk tedaj polglasno ne dejal: »Bil sem tudi pri Ladeju ...«
»Pri Ladeju!« sta se tedaj stara Munka oba hkrati zavzela.
»In kaj je rekel?« je vprašal oče.
»Ali ti je kaj očital...?« ga je prestrigla mati, ki se je spet dvignila na postelji.

»Nič mi ni očital. Toda pomagati mi ne more. Rekel mi je, da komaj toliko zasluži, da je za sproti. Tudi taka gospoda, kakršen je on, nima kdo ve kaj prida ...«
Starima je očividno odleglo. S sinom Ladejem sta se že davno zopet spoprijaznila, čeprav je med sinom učiteljem in med njima ter med domačijama še ležala senca nekdanje dediščine. Sin je kdaj pa kdaj prihajal k njima, zahajal pa je tudi v Munkovo in Bunkovo hišo. Z leti sta stara Munka začutila pred sinom Ladejem nekaj kakor nemirno vest, čeprav mu tega nobeden ni priznal. Oba sta dobro vedela, da sina še vedno grize, ker od vsega njunega nekdanjega velikega imetja razen šolske izobrazbe res ni dobil kaj prida. Vest sta si skušala zagovarjati s tem, da tega nista kriva onadva, pač pa razmere, te so denar, ki ga je Ladej dobil, tako nesramno razvrednotile. In ko sta slišala iz Bunkovih ust, da Ladej ni prišel na dan s kakimi starimi očitki, sta bila zadovoljna.

Stari Munk pa se ni mogel dolgo tolažiti s tem. Kmalu je v njem spet pričelo vreti. Vedno nagleje je korakal po sobi. Pred seboj je videl eno samo veliko podrtijo tega, kar je gradil in snoval vse življenje. Bunkovina je izgubljena. Deset vnukov in vnukinj je videl na cesti. Kam se bodo dejali...? Ali bodo šli za hlapce in dekle služit po tujih hišah? V tovarno, v tisto črno pošast, v kateri je vedno gledal nevarnost za kmečki stan... za stari človeški rod... Kaj bo iz vsega tega? Postali bodo berači, potepuhi; prosti ljudje, katerih je Jamnica že zdaj prepolna. Povečali bodo armado tiste odvečne žlote...

Obrisi Munkove hiše na drugem koncu gorice, ki jo je videl v duhu pred seboj in ki je še trdno stala na svojem starem mestu, ga niso mogli preveč potolažiti. To je bil le del njegovih sanj. Vsa ta podrtija se mu je rušila v nepojmljivih okoliščinah. Kje je država, kje je red? Kam bi človek dal vse te pojme? Sedaj goni Bunka Jelen, ta pijanec, prej ga je gonil Tripalo. Kje je tukaj razlika med enim in drugim? Ali je ni, ali je res vse skupaj prevara...? In vse to dere kakor plaz, ki ga ni mogoče zaustaviti.

Zdelo se mu je, da se pričenja tudi sam z Bunkom vred pogrezati v to podrtijo, in od strahu je pričel drhteti. Da bi se ubranil zlih slutenj in podob, je začel kričati: »Kaj sem zagrešil, kaj sem storil, da je vse to prišlo nadme? Ali nisem živel vse življenje, kakor se spodobi, ali nisem delal kakor črna živina, ali nisem dajal vbogajme, ali nisem molil in hodil v cerkev kakor kristjan... Ali nisem držal vedno s tistimi, ki zdaj vladajo, ali nisem pomagal tudi jaz ustvarjati naše nove države. Boril sem se zanjo, trpel sem zanjo, celo zaprt sem bil zanjo... In vse skupaj je en host. Vse skupaj ne pomaga. Za katere grehe se neki pokorim? To je, kar bi rad vedel, kar hočem vedeti...«

Starec je začel preklinjati, kar je bilo pri njem zelo redko. Ko je utihnil, je s stisnjenimi pestmi obstal sredi sobe in gledal okrog sebe, ko da bi iskal tisto strašansko silo, ki je kriva vsega tega, in bi jo hotel zgrabiti za roge. V njegove stare kosti je šinila moč in upornost. Nekaj časa je tako strmel v stene in v temna okna, za katerimi je slutil rogove sovražne sile. Toda ker se ni nič pokazalo, je njegov pogum jel spet upadati in pesti so se mu spet razkrečile. Z obupanim glasom je vzdihnila: »Ali naj napravim, kakor je storil moj brat Sečnjak? ... Ali naj grem k župniku Virniku pa rečem: Ničesar več ne verjamem. Vse je hudič vzel...«

Tedaj je rekla njegova žena s prestrašenim glasom: »Krišobari, ne preklinjaj, Munk!« Čeprav sta bila že dolgo let preužitkarja, sta se stara dva ob posebno važnih ali svečanih priložnostih še vedno imenovala po svojih včasnih opravilih. Starec se je ozrl k ženi, si globoko oddahnil in se vzravnal. Največjo bolečino, ki jo je kdaj v življenju občutil, je vrgel iz sebe ter s tem spet prišel v ravnotežje. S svetlimi očmi se je obrnil k še vedno molčečemu sinu.

»Bunk, vse je izgubljeno...« To je bilo vse, kar je tisti večer mogel povedati. Bunk se je počasi dvignil in, ne da bi voščil lahko noč, odšel iz bajte v temno noč ter pustil stara sama z nesrečo, katero jima je bil malo prej prinesel v hišo. Kmalu je v Munkovi bajti ugasnila luč, toda stari Munk navzlic temu tisto noč ni zatisnil očesa.

Osem dni se stari Munk ni ganil iz bajte. Nesreča z mladim Bunkom je bila neogibna in, ker sam ni mogel pomagati, je ostal rajši v samoti s svojimi mislimi. Tudi v cerkev ni šel, dasiravno sta pretekli že dve nedelji, kar se v njegovem življenju skoraj še ni zgodilo. Vedel je, da Jamnica že javno govori, da bo Bunk šel kmalu na kant, zato pa se je izogibal ljudi. Ni se bal toliko škodoželjnih obrazov, ker bi takih gotovo ne srečal veliko, huje se je bal pomilovanja in sočutja, tudi mladega Bunka tačas ni bilo blizu. Od mladih Munkov je medtem zvedel, da njegov sin obupan tava okoli in popiva, zraven pa povsod ponuja svoj grunt. Lukač mu je zadnjič ponujal za posestvo sto trideset tisoč. Nazadnje pa se je umaknil, trdeč, da bi utegnil predrago kupiti.

Stari Munk pa je medtem nekaj le napravil za svojega sina: poskusil je pregovoriti Mojcko in njenega moža, da bi rešila Bunkov grunt, ako že ne za sina Anzana, pa da bi ga vsaj kupila, da bi tako posestvo ostalo v domačih rokah. Toda poskus se mu ni posrečil. Munk je rekel, da si ne upa kupiti grunta, ker bi ne vedel kje vzeti toliko denarja. Moral bi posekati ves les do zadnje ostrvi, če bi ga sploh mogel prodati. Tudi njega so žulili hudi časi. In Munk je rekel še nekaj, kar bi nemara pred leti ne bil: »Tudi je vsa stvar zelo neprijetna, ker bi mogel kdo reči, da sem Bunku jaz otel grunt. Morebiti bi mi to kdaj celo sam Bunk očital, če ne on, pa njegovi otroci.«

Staremu Munku se je posebno prvi pomislek zdel tehten in je zato kmalu odnehal. Ali mlada Munka sta se pri tem zelo zanimala za Bunkovo dolgo njivo, ki je ležala tik za Munkovim lesom in je bila najrodovitnejša Bunkova zemlja. To njivo bi vsekakor odkupila, sta rekla. In naposled bi vzela tudi še travnik, ki leži ob njej. Starega Munka je ta želja zabolela huje kakor pa njegova odbita prošnja. To je pomenilo, da je čez Bunkovino že narejen križ in da se že pripravljajo jastrebi, ki bodo to nekdaj njegovo telo raztrgali in raznesli na vse vetrove. Spet se je umaknil v bajto in trpel sam s seboj. Potem mu je prišlo na uho, da je sin pri Lukaču barantal s Tumpežem za njivo, ki leži ob njegovi meji. Do kupčije ni prišlo.

Ko pa je slišal, da se celo Dovganoč poteguje za nekdanji, sedaj že na pol razpadli ovčji hlev pod gozdom, ki bi si ga rad preuredil v bajto, ni mogel več strpeti doma. S krvavečim srcem se je napotil k Bunku in, ko je stopil v hišo, odločno dejal: »Poglej, sin, naj bo kakor hoče, a bajt ne delaj iz Bunkovine!«
»Potem bo šlo pa na dražbo,« se je zagovarjal Bunk.
A oče je še enkrat ponovil z močnim poudarkom: »Naj bo, kakor koli hoče, a jaz ti rečem: Ne delaj bajt.«

Sin je molčal, stari Munk pa mu je začel na dolgo in široko razlagati škodljivost bajt, trdeč, da je na gruntu bajta uš, ki žre in žre. V starih časih so bile bajte nekaj drugega in niso bile tako nevarne. Takrat so morali bajtarji delati pri gospodarjih in pridelovati kruh, v današnjih časih pa bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče. Govoril je o tem s tako vnemo, ko da bi bil pozabil ne le na to, da sin ne more več odločati o usodi Bunkovega grunta, ampak tudi na to, kako je njegov sin z eno nogo že sam na bajtarskih tleh. »Če že mora biti, potem je vsekakor bolje in bolj pošteno, da prodaš grunt, kakršen je. Naj ostane skupaj; kar je že stoletja bilo skupaj,« je končal oče.

Bunk je nejeverno strmel vanj, ko da bi mu govoril v nekem nerazumljivem jeziku. Dobro vedoč, da je njegova usoda že zapečatena, ga grunt ni več zanimal ali vezal in bilo mu je vseeno, kakšno razvalino bo zapustil. Zanj je bilo poglavitno, da bi čim več izkupil in da bi mu od izkupička čim več ostalo. Očetova želja se mu je zdela tuja. Nekaj ga je sicer še spominjalo tudi očetovih nazorov, a to je bilo zelo oddaljeno in trpko. »Munk bi rad imel dolgo njivo in tisti travnik ob njej,« je dejal po kratkem razmišljanju.

»Ne daj!« je vzkliknil oče. »Kaj bo Bunkovina brez dolge njive, brez najboljše njive, lepo te prosim. Kdor bo kupil, naj ima in naj uživa vse skupaj. Ne daj...!« Bunk je izbuljil oči. Oče je govoril tako trdo in prepričevalno, skoraj proseče, kakor da bi govoril o kakem tujem kupcu, ne pa o hčeri in o zetu. Njegova vera in njegova ljubezen do zemlje ni poznala omahljivosti. Sin je lahko spoznal, kako velika je morala biti očetova bolečina zaradi izgube Bunkove kmetije. Tudi on ni maral dati Munku tistega sveta, vendar iz čisto druge sebičnosti kakor pa njegov oče. Čim slabše mu je namreč šlo, tem manj je maral za Munka, ki se je kljub slabim časom še krepko držal. Z zadoščenjem je dejal: »Oče, tu sem z vami istih misli. Munku ne dam za noben denar, rajši komu drugemu kakor njemu.«

Stari Munk se je zamislil. »Kaj pa pravi Mudaf?« se je nenadoma obrnil k sinu.
»Nič ne pravi. Zadnjič mi je rekel: Če bodo drugi dobili, kar jim gre, bom menda tudi jaz dobil.«
»A koliko si mu dolžan?«
»Blizu pet...«

Stari Munk ni dolgo strpel pri Bunku. Molče je zapustil hišo in se napotil proti domu. Bil je lep dan, Jamnica je bila polna vigrednega sonca in v Sončnem kraju ter na Drajni se je videlo že mnogo oračev po njivah. Na Hojah je bila zemlja še premrzla za obdelavo. Z bližnjega brega se je belila Mudafova hiša. Njen blesk je bil podoben vabljivemu smehljaju. Vso to lepoto je Munk občutil samo iz neke daljave, čeprav je bila razprostrta tesno okrog njega. Ko je prišel do razpotja, od koder je ena pot držala proti Munku, druga pa proti Mudafu, mu je noga kar sama od sebe stopila na Mudafovo pot.

Z Mudafi si Munki nikoli niso bili predobri sosedje. Med obema hišama sicer nikoli ni prišlo do prepira, ali dokler je gospodaril stari Munk, se to razmerje ni niti popravilo niti poslabšalo. Pri Munku je bila doma bogatija in hiša je imela svoj nedostopni ponos. Pri Mudafu te blaginje ni bilo in staremu Mudafu je včasih celo trda predla. Pred desetletji mu je Munk nekoč celo odbil prošnjo za poroštvo v posojilnici. Toda Mudafi so bili zelo delavni in so se držali. Potem so dorasli otroci, ki so bili pridni in so ostajali doma. Ukvarjali so se z vožnjami, razen tega pa je njegova žaga v letih cvetoče lesne trgovine mnogo zaslužila. Opomogli so si in, ko je prišla kriza, jim ni mogla tako do živega kakor sosedom.

Odkar je Bunka začelo prstenčiti, je stari Munk postal do Mudafov še nezaupljivejši; na tihem je sumil, da Mudaf preži na Bunkovo posestvo. Pravega vzroka za to sicer ni imel, toda kadar koli je zagledal pred seboj to široko, belo hišo, ga je začel ta sum vedno znova mučiti. Ko je prvič čul, da si je Bunk tudi pri Mudafu izposodil nekaj denarja, mu je bilo zelo neprijetno. Ker pa mu je sin vedno zatrjeval, da ga Mudaf za denar ne goni, ni mogel nič reči, čeravno se svojega suma ni mogel otresti.

Na pot proti Mudafu ga je spravil razgovor s sinom, iz katerega se je prepričal, da grozi Bunkovemu gruntu največja nesreča, ki se posestvu lahko pripeti, to je razkosanje. Naenkrat so mu prišli na um Mudafi. Bil je prepričan, da se na tihem zanimajo za grunt, čeprav tega nočejo pokazati. Sum, ki ga je mučil leta in leta, se mu je naenkrat zazdel kot nekaka rešitev. Bunk je bil po njegovem že tako in tako izgubljen, a kmetija bi se nemara še dala rešiti. Mudafi so pridni ljudje, čeravno niso preveč prijetni. Gotovo bodo njihovi otroci imeli pri Bunku več sreče, kakor jo je imel njegov rod.

Počasi je stopal stari Munk po brezni cesti proti hiši na polici. Bil je podoben človeku, kateremu so na noge priklenili težke uteži in ki si ne more pomagati dalje. Pod vrhom je obstal in se obrnil nazaj proti jami. Kakor na dlani je ležal pred njim razgrnjen Bunkov grunt. Videl je vse njive, kolikor jih je bilo pri hiši, vse travnike in loge. Čez vso to krasoto je dihala prva pomlad. Mali breg pod domačijo je bil posut s cvetočimi zvončki, katerih ni bilo nikjer toliko kakor pri Bunku. Pod hišo je njiva, ki je kakor nalašč za krompir. Ob njej je njiva, kjer rodi rž kakor nikjer drugod. Potem leži travnik, kjer se nakosi deset voz košenine. Za njim so spet njive, kjer plenja pšenica včasih tudi dvajsetkratno seme. Dalje se razprostira dolga njiva, največja pri Bunku, kjer raste žito, čeprav ne gnojijo vsako leto. In potem so travniki, ki jih namakajo studenci in se jim ni bati suše.

Kakor zamaknjen je strmel starec v to podobo. Razen v očeh na vsej njegovi postavi ni bilo zapaziti nobenega življenja. Dolgo, strastno in pohlepno so pile njegove oči, potem pa so se zaprle in, ko so se spet odprle, so bile vlažne. Prej trdo stisnjene ustnice so se odprle in zadrgetale. Nato se je mož stresel in naglo obrnil podobi hrbet...

Ti kratki trenutki so zadostovali, da se je stari Munk do dna duše prepričal, da je na pravi poti. Od tukaj so Mudafovi rodovi gledali na Bunkovo posestvo že bog ve koliko let; videli so ga, kadar so zjutraj vstajali, gledali so ga čez dan pri delu, gledali so ga, kadar so počivali Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost, pri čemer sem ohranil vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila.

... in kadar jim je med delom tekel znoj s čela, videli so ga od jutra do večera, ko so odhajali počivat. Ni moglo biti drugače, ko da so se jim te jame zarisale v kri in v možgane. Bunkovina je bila vse kaj drugega kakor njihovi robovi, na katerih je rastel največ le ovseni kruh. Kdo ve, ali bi z njegovim sinom ne bilo drugače, ako bi ga, preden mu je izročil posestvo, gnal na ta rob in mu ga od tukaj pokazal. Tako pa je Bunk živel sredi te lepote in ni vedel, kaj ima.

S krvavečim srcem, a vendar odločen je stari Munk vstopil pri Mudafu in brez pozdrava dejal svojemu nekdanjemu, skoraj dvajset let mlajšemu sosedu: »Mudaf, moj sin Bunk is izgubljen, a Bunkovino reši ti...!«

Mudaf svojim ušesom ni mogel verjeti. Vedel je, da mu starec ni naklonjen, dobro pa je tudi vedel, da njegovi nameni z Bunkovino niso popolnoma čisti. Videč, kako gredo stvari pri sosedu, je tudi on pristavil svoj lonček k ognju, ki je pričel tleti. Zadnja leta je Bunku kdaj pa kdaj posodil kak stotak, tako da se je sčasoma že precej nabralo, čeprav njegov delež ni bil velik in je prišel šele nazadnje k pojedini. Ves čas pa je upal, da bo svoj delež še povečal. Ker pa je konec Bunkovine prišel nepričakovano hitro, se je potuhnil in ostal previdno v zatišju, zavedajoč se svoje brezpomembnosti. Kar tako si Bunkovine ni upal kupiti. Bal pa se je tudi javnega mnenja, ki je bilo gotovo na Bunkovi strani, zavedajoč se, da bo tisti, ki se bo zdaj polastil grunta, vzel nase prekletstvo deveterih, v nekaj tednih pa deseterih Bunkovih otrok. Zato se je delal, ko da bi ga vse skupaj nič ne brigalo.

Daši je bilo vse to le navidezno in je na tihem bil na preži, ga je nenadni Munkov prihod hudo iznenadil in skoraj težko zadel. Poznal je svojega soseda in njegovo strast do Bunkovine in Bunkovega rodu, njegovo zakrknjeno ljubezen do zemlje in doslednost, s katero jo je vedno znal braniti. Zato je tudi vedel, koliko je starega Munka veljalo, da se je odločil za to pot. Začutil je neko pomilovanje, ki ga dotlej ni poznal. In pozabivši za trenutek na svoj delež onkraj globače, je vzkliknil s premehkim glasom: »Kaj pa govoriš, Munk? Saj vendar še ni tako hudo. Če Bunk hoče, se še vedno lahko izkoplje ...«

Munk ni mogel nikdar prenašati mehkih, sočutnih glasov, najmanj pa sedaj. Mudafova mehkoba se mu je zazdela prej porogljivost kakor sočutje. A tudi sočutja ni maral. S trdim glasom se je obrnil k Mudafu: »Ne mlati prazne slame, sosed. Kar je, je! Ti veš in jaz vem... Gotovo se ti čudno zdi, da sem prišel ravno k tebi, ki si v življenju sicer nisva bila pes in mačka, a se vendar nisva posebno marala. Ali ni tako? Toda zdaj gre zares in morava to pozabiti. Bunkovo bo prodano in meni ni vseeno, kako bo prodano in kdo bo kupil. Če kupi Jelen, ali če kupi Tripalo, ali če kupi tudi kateri izmed obeh jamniških pležihov,* je skoraj gotovo, da bo posestvo razparcelirano. Nobeden izmed naštetih ne bo kupil Bunkovine iz ljubezni, ampak zaradi dobička. Že zdaj se oglašajo razne kavke... Kupi ga ti, da bo grunt ostal skupaj, kakor je zdaj...«

Ob pogledu na Munkov otopeli, a strastni obraz, na katerem se ni zganila niti ena kocina, je Mudafa postalo skoraj groza. Zdelo se mu je, da ga že zdaj gleda deset takih obrazov, kakor je ta, in da jih bo moral gledati vse življenje. Kakor koli mu je bila misel na Bunkov grunt prijetna, se je vendar bal. Zato je dejal: »Ne upam si, ne bom kupil...«

Tedaj se je vtaknila vmes Mudafica, ki je medtem prišla zraven: »Naš bi kupil, ali kaj bodo rekli otroci, kaj bo rekla Jamnica? To so hude stvari, Munk...«

Munk je čul to, kar je slutil, in pri srcu je začutil bežen, skeleč mraz, ki pa ga je takoj pregnal, in znova dejal: »Mudaf, kupi Bunkovo...«

Mudaf se je dvignil. »Ne upam si. Ti bi me klel, Bunk bi me klel, otroci bi me kleli. Naj si kdo drug umaže dušo, jaz si je ne bom. Tudi brez Bunkovine bom živel...« Njegov glas je bil razdvojen, na pol zatajljiv, na pol bojazljiv.

Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Mudafa in njegovo ženo grozotno prijelo. Stari Munk je naenkrat pokleknil na gola tla, dvignil proti Mudafu sklenjene roke in zakričal z obupanim, prosečim glasom: »Če si človek, Mudaf, kupi grunt, reši grunt, zaradi mene ga reši...«

V sobi je postalo neizrečeno tesno in mučno. Munk je še vedno klečal na tleh in povzdigoval roke proti sosedu. Njegova raševinasta postava z belo glavo je bila podobna eni tistih nizkih, iz mahovine štrlečih skal, ki jih je po Bunkovih gozdovih bilo vse polno in ki so tam že od davnaj branile strma pobočja pred plazovi in usedlinami, tudi glas, ki je donel po sobi, je prihajal kakor iz skale. Mudafa sta se prestrašeno spogledala, potem je mož zastrmel pod strop, nato pa svečano rekel: »Dobro, zaradi tebe naj bo. Če me nihče ne bo klel, sem pa kupec...«

Omagan in strt, a vendar olajšan se je dvignil stari Munk. Mudafa sta takoj pristopila k njemu in ga posadila za mizo. O zadevi, ki je vsem do skrajnosti napela živce, niso več govorili. Mudafa sta bila na tihem vesela, ker sta dosegla nekaj, kar je bila njuna skrita, grešna želja, a dosegla tako, da jima Jamnica ne bo mogla oporekati. Miza je bila kmalu polna jedi in pijače in v hišo je prišla vsa Mudafova družina. Stari Munk je bil kakor spremenjen, jedel je in pil in govoril z vsemi, ko da bi bil član iste družine, in vsi so se veselili in kramljali z njim, kakor bi bili njegovi otroci.

Že prihodnji teden je Jamnica zvedela, da je Bunkovino kupil sosed Mudaf za sto osemdeset tisoč. Vsa Jamnica se je strinjala v sodbi, da je Mudaf poceni prišel do enega izmed najlepših posestev na Hojah, čeprav je v tako hudih časih bil to za kmeta presneto velik denar. Navzlic temu, da se je zvedelo, s kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah je prišlo do prodaje, je soseska vendar skomizgala z ramami: »Vrag vedi, če bo to prav prineslo. Devet otrok pri hiši, oziroma deset...«

Stari Munk je hotel tako pogodbo, da sin lahko ostane še eno leto na Bunkovem. Ta čas bi mu zadostoval, da bi si našel nov dom, kako bajto kje v strani, kjer bi lahko redil dve, tri kilave. Kupec se temu načrtu ni upiral, toda Bunk ni hotel o tem nič slišati. »Kar je šlo, je šlo,« je trdil, »in bolje bo zame in za nas, ako se čimprej izgubimo od tod. Bilo bi mi hudo živeti na zemlji, na kateri nisem imel sreče. Peklo bi me in hiša bi se mi zdela kakor rakev. Zato od tod...«

»Kakor hočeš,« se je naposled vdal oče ves zamišljen. Zdelo se mu je, da ima sin prav in da bi na njegovem mestu tudi sam tako ravnal.

Bunkova selitev pa se je vendar še precej zavlekla. Bil je že maj, ko so nekega jutra stali na Bunkovem dvorišču štirje vozovi, pripravljeni, da odpeljejo od hiše to, kar je ostalo Bunku po še ne petnajstletnem gospodarstvu. Munk je prišel z dvema vpregama, Mudaf z eno in Pernjak z eno. Imeli so lepo vreme. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedrega neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi izgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vigrednega dne. Na jugu je stražila gora, jamniška večna soseda. Zaradi neposredne bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor podoba oddaljenih gora na obzorju: njena glava je bila pokrita s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je zagomazelo po njenih korenikah, ki so se grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jamniško kadunjo in znova prihajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj...

Po Bunkovem polju je bliskala rosa in spomladni zelen je puhtela iz spočite zemlje, kamor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozelene barve; tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rasla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. Še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Po rasti trave in setve, po kipenju sadnega drevja se je obetalo bogato leto.

Bunk svojega očeta ni pozval k selitvi in se zato z ženo nista malo začudila, ko je stari Munk z zetom že navsezgodaj prišel k hiši. Mož sam ni vedel, kaj ga je gnalo tja. Žena mu je zjutraj branila, naj ne hodi k Bunku, ker je rahel in bi se lahko prevzdignil in zbolel. Te besede pa so bile le krinka njene skrbi, da bi staremu lahko škodovala žalost, ki jo bo občutil ob pogledu na zadnje dejanje Bunkove nesreče. Mož ji ni nič odgovoril, ampak je šel, kamor ga je vlekla čudna, nevidna moč. Tudi sam je čutil, da bi bilo bolje, ako bi ne hodil blizu, ako bi šel bog ve kam proč. Toda sili, ki ga je vlekla na prizorišče, se ni mogel upirati in se ji je vdal z nekim strastnim občutkom bolestne, trpinčene tolažbe.

Munk je bil prvi, ki je po kratkem, neodločnem postajanju voznikov zaklical: »No, ali bomo? Kaj pa še čakamo...?« Potem je čisto mirno in hladnokrvno pomagal pri nakladanju pohištva in pri tem vse videl, vse opazil in tako rekoč ukazoval. Bunk in vozniki so ga molče ubogali. Vsi so slutili, da v starčevem srcu gori strašna bolečina, ki jo skuša potlačiti, zato so bili do njega obzirni in skoraj otroško ubogljivi.

Vozovi so bili že skoraj naloženi in nakladali so še zadnje stvari. Bunk je hotel zgrabiti zibelko, ki je še čakala na tleh, in jo naložiti na enega izmed prvih voz, ki so stali v vrsti na dvorišču. Stari Munk je priskočil in zaklical: »Ne, zibelka pride na zadnji voz, vedno na zadnji voz...« Zgrabil je zibelko, jo iztrgal sinu iz rok in jo sam odnesel k zadnjemu vozu. Z neverjetno lahkoto jo je dvignil in položil vrh drugega pohištva, čeprav je bila dovolj težka. Na tem vozu so nato na njegovo zahtevo napravili tudi prostor za majhne otroke, ki ne bi mogli hoditi.

Dokler vozovi niso bili do vrha naloženi, stari Munk ni imel oči niti za Bunkinjo niti za otroke, čeravno so se vsi čez čas vrteli okrog njega. Ko pa je bilo že vse naloženo in so vozovi čakali na odhod, se je šele zavedel tudi teh. Ali tudi zdaj ni pokazal, da ga pogled na veliko družino boli, le njegove ustnice, ki so se naenkrat tako stisnile, da se mu je na čelu napravila globoka, siva zareza, so pričale, kaj se godi v njegovi duši.

Bunkinja je bila tisto jutro nenavadno tiha in mirna. Njenemu upadlemu obrazu in njeni hoji se je poznalo, da se njen deseti čas zelo hitro bliža in da že v nekaj dneh lahko leže. Kljub temu pa je pri selitvi pomagala. Sredi drosi otrok je bila njena prikazen še vse bolj materinska, širša in rodovitnejša. Njeno obnašanje je bilo tako prostodušno in domače, ko da bi ne doživljala tega, kar se je godilo okrog nje. Skrbno je pobirala kuhinjsko orodje po koteh in ga nosila k vozu in, ko je rinila lopar in omelo med drugo ropotijo, je bila podobna ženi, ki sredi gospodinjstva mirno vsaja kruh. Iz nje je dehtela ena sama velika moč, moč njenega materinstva, ki še ni bilo iztrošeno, kateremu je predvsem služila pri Bunku in kateremu bo lahko služila tudi kjer koli drugje.

Na dan selitve so Bunkovi otroci vstali z očetom in materjo vred. Celo najmlajši, ki še ni imel dveh let in je še težko racal, se je naglo skobalil iz že pretesne zibelke, v kateri je moral še vedno ležati. Vsak Bunkov otrok je ležal v zibelki tako dolgo, dokler ga od tam ni pregnal novi Bunk ali nova Bunkinja. Otrokom izpod desetih let je bila selitev prijeten doživljaj. Pod odnesenim pohištvom so odkrivali toliko zanimivih stvari, raznih izgubljenih čač,* da so jih imeli zdaj polne roke in so jih komaj utegnili spravljati na vozove. Otrokom, starim nad deset let, pa se je na obrazih vendar poznala neka temna iznenadenost, ki jih celo med smehom ni zapustila.

Mrtvo kvožnje je bilo že vse na vozovih in treba je bilo naložiti le še živo blago. Nanj je čakal zadnji voz, na katerem je med drugo ropotijo bila tudi zibelka in posteljne slamnjače. »Otroci, vkup, zdaj je prišel naš čas!« je zaklical Bunk z odsotnim glasom ter se postavil k vozu. Obstopilo ga je devet otrok in osemnajst vprašujočih oči se je uprlo v očeta. Mati je s povešenimi rokami stala poleg voza.

»Afriča, brž v zibelko!« je zavpil Bunk, dvignil najmlajšo bosopetko s tal in jo posadil visoko v zibelko. Otrok je zamahnil z ročicami in se veselo nasmehnil z roza. Bunk je pogledal po drosi, ko da bi iskal, koga naj zdaj prvega posadi na voz. »Ančka, zdaj prideš pa ti na vrsto,« je zaklical in pograbil ne osmega, ampak sedmega otroka ter ga dvignil v zibelko, rekoč: »Ti si že pametna in boš pazila na Afričo, da ne pade z voza.«

»Tonček!« je zaklical nato in posadil na slamnjačo osmega otroka. »Martin!« Šesti otrok se je zasmejal na slamnjači. »Mojcika!« Peti otrok je zavrisnil na vozu. Potem je rekel proti onim, ki so še stali v krogu: »Dovolj je, vi boste pa šli.« Toda še je mahalo troje parov rok proti njemu: »Ne, peljali se bomo, tudi mi se hočemo peljati...« »Naj pa bo, če je tako!« je dejal oče in že zgrabil najbližjega. »Pepa!« Na vozu je sedel četrti otrok. »Anza!« Na slamnjačo je zletel tretji otrok. Na tleh sta ostala še drugi in prvi otrok. Ko se je oče, zaverovan v svoj posel, obrnil tudi k njima, sta oba hkrati odstopila in rekla: »Ne, midva bova šla.« Lenčej, najstarejši sin, je dejal: »Jaz bom gnal Movro.« Poldrugo leto mlajša hči Lonca pa je rekla: »Jaz pa bičke.«*

Zdaj je bilo naloženo vse, kar je bilo Bunkovega. Treba je bilo iti še v hlev po živino. Tam sta čakali dve kravi, Movra in Bavha, ter tri ovce. Drugo živino je Bunk že prej prodal ali pa oddal v rejo. Bunk je prignal iz hleva kravo Bavho, sin Lenčej kravo Movro, hči Lonca pa dve ovci z jagnjetom. »Tako, zdaj pa naj bo v božjem imenu!« je dejal Bunk s kričečim glasom.

Toda vprege se še niso premaknile, ker je prvi voznik Mudaf še nekaj popravljal pri komatih svojih konj. Nastalo je kratko, mučno čakanje. Naenkrat pa ga je presekal presunljivi jok Bunkinje. Bila je ves čas mirna, čeprav se ji je srce trgalo od bolečine za izgubljenim domom in jo je bil strah pred neznano prihodnostjo. Ko je zadnjikrat pogledala proti prazni hiši, ni mogla več vzdržati; zajokala je tako bolestno kakor še nikoli v svojem življenju. Videč jokati mater, so naenkrat začeli jokati tudi otroci, najprej onadva v zibelki vrhu voza, potem oni na slamnjači, nazadnje še Lenčej in Lonca. Neutešljiva tožba je napolnila izpraznjeno, mrtvo dvorišče, je letela tja po polju, se odbijala v gozdu in se od tam spet vračala nazaj še obupnejša in bolestnejša. Tedaj sta začeli mukati tudi kravi...

Bunk je sprva otrpnil. Tudi njemu ni bilo lahko pri srcu in žalost, ki ga je celo jutro tiščala v grlu, je ves čas preganjal z navidezno ravnodušnostjo in s kričanjem pri nakladanju voz. Sedaj pa se je zdelo, da bo vrglo tudi njega. Oči so mu postale vlažne, tako da je za hip zgubil iz vida družino, vprege, dvorišče, potem pa je na ves glas zavpil: »Mudaf, kaj pa čakaš, poženi že vendar...!« In prvi voz je zaropotal...

Stari Munk se je umaknil v hišo že tedaj, ko je njegov sin odšel v hlev po živino. Vse jutro je bil trd in uporen in je sproti potlačil vse mehkobne, žalostne občutke, ki so mu vedno znova vreli iz srca. Tega pa, kako je sin nakladal otroke na voz, ni mogel več prenesti in se je odstranil. Hiša je bila prazna, same gole stene so strmele vanj, le v družinski izbi je po stari navadi ostala miza v kotu in križ nad njo. To dvoje se ni smelo nikdar seliti iz kmečkih hiš. V veži sta ležali navzkriž dve stari metli, ki jih je tja položila Bunkinja, da zadosti stari navadi in zaroti hudobne duhove, dokler ne bodo prišli v hišo novi stanovalci. Povsod je dišalo po prahu, po plesnobi in od nekod je zaudarjal še duh po otrocih, ki ga je starec globoko vdihaval. V vsaki sobi se je pomudil nekaj trenutkov, ošvignil z očmi gole stene, kakor bi iskal nekaj, kar je od njegove rodbine še moralo ostati pri hiši. Toda vse je bilo prazno in mrtvo.

Ko je obhodil spodnje prostore, so ga noge zanesle še na podstrešje. Hotel je ostati še sam. Mračno podstrešje mu je bolj ugajalo kakor pa svetle sobe v pritličju. Skozi lino v plankah so se usipali v prostor svetli sončni prameni, v katerih se je motovilil gosti prah. Tudi podstrešje je bilo izpraznjeno, vendar je ležalo po tleh in po kotih še mnogo stare, nerabne ropotije, ki so jo Bunki pustili. Stari Munk je strmel v to ropotijo. Naenkrat pa se je njegov pogled ustavil pri starem, zaprašenem kolovratu v kotu. Spoznal ga je. Bil je kolovrat njegovega rodu, star nemara že več stoletij, in so ga gospodinje podedovale od rodu do rodu. Njegova mati je še predla na ta kolovrat in tudi njegova žena ga je prejšnja leta še rabila, dasi bolj iz spoštovanja do njegove starosti kakor zaradi njegove priročnosti. Ob predaji posestev otrokom je Munk odnesel kolovrat k Bunku, hoteč s tem očitno poudariti, da prenaša staro izročilo svojega rodu od Munka k Bunku.

Tajna moč ga je vlekla k staremu orodju. Vse je bilo še kakor nekdaj, kolo, snovalka, čolnič, nogalnica in ovijalka, le s pajčevino je bilo vse zastrto in prepredeno. Stari Munk se je ves zamišljen zastrmel v prašno stojalo in naenkrat se mu je zazdelo, ko da bi med motno pajčevino videl nešteto obledelih, mladih in starih rok svojih prednic, mater, babic in prababic, ki so na tem stojalu predle križevnike in mrtvaške prte njegovega davnega rodu. Na tem stojalu se je pomagala tkati trdnost in moč Bunkov. Dokler je delal ta preprosti stroj, so bili vsi Bunki še dobro oblečeni, čim bolj pa je počival, tem slabše so bili oblečeni. Za starca je ta stroj predstavljal moč in slavo njegovega rodu. V svoji zakrknjenosti in zaupanju na stare, boljše čase ni mogel razumeti, da je zdaj le še njihov spomenik...

Nenadoma se je sklonil, zgrabil kolovrat in ga takšnega, kakršen je bil, zadel na rame ter ga odnesel s podstrešja. Bil je prepričan, da ga je Bunkinja pozabila na podstrešju in da ji ga mora dati. Toda že na stopnicah se mu je ustavil korak. Z dvorišča se je tisti hip razlegel obupen jok Bunkinje in njenih otrok. Zdaj ni bilo nobene priče, ki bi videla njegovo slabost, zato se je tudi on prepustil žalosti, se naslonil na stopnice in polglasno zaihtel.

Slonel je še dolgo tako, ko so se zunaj začeli klici voznikov in se je jok med ropotanjem voz začel polagoma oddaljevati in zamirati. Potem se je vzdramil in, ne da bi si otrl skope solze iz oči, jadrno stopil iz hiše in odhitel za selivci, ki so medtem že izginili za ovinkom. Mimogrede je zagledal Mudafico in njeno hčer, ki si nista upali priti k hiši, dokler sta v njej še slutili stare lastnike, in sta se ji šele zdaj kradoma bližali. Toda stari Munk se zanje ni menil, temveč je s kolovratom hitel za vozmi, kar so ga nesle noge. Na ovinku jih je zagledal in začel od daleč vpiti: »Hej, počakajte, to ste pozabili...!«

Na cesti pod njim so se začuli nerazumljivi glasovi odhajajoče družine, ki ga je očividno opazila. »Hej, čujete, kolovrat ste pozabili...!« je še z močnejšim glasom ponavljal stari Munk. Tedaj se je v globači zaslišal smeh, nato pa sinov skoraj porogljivi odgovor: »Oče, pustite tistega vraga, ker je za nič...!«

Zaradi ropotanja voz in šumenja globače pa starec ni slišal sinovega odgovora in je zato še dalje vpil: »Počakajte, počakajte, kolovrat ste pozabili...!« Vozovi so se naglo oddaljevali in stari Munk se je zaman poganjal za njimi. Z vsakim korakom se mu je trhlo in lahko orodje na plečih zdelo težje in čim bolj so se oddaljevali vozovi, tem teže je občutil breme. Bilo je, ko da bi Munk ne nosil trhlega kolovrata, temveč težak, kamniten spomenik preteklosti. Kmalu se je od slabosti pričel tresti, dokler ni popolnoma omagal in se zgrudil na zemljo ...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost. Ohranil sem vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila, kot so zapisani v vašem viru.

Po Jamnici je šlo, ko da bi veter nosil divja pisma naokoli: »„Podjuna“ se je sprhala ...«

„Podjuna“, največja in najmočnejša tvrdka za lesno trgovino v vsej dolini, je ustavila plačila. Glas je udaril na prag Munkove hiše in iz nje je odjeknilo: »Pet in dvajset tisoč ...« Potem je udaril na prag Pernjakove hiše in iz nje je odjeknilo: »Dvajset tisoč ...«

Od tam je glas letel k Zabevu, k Ložekarju, h Kupljenu, k Stražniku, k Podečniku, k Obadu, h Gradišniku in še k mnogim drugim hišnim pragovom po Drajni, po Hojah, po Sončnem kraju in od vseh strani je odmevalo: »Pri meni je deset tisoč, pri meni je pet tisoč... pri meni je za pet voženj lesa, pri meni ga je za deset, pri meni ga je samo za tri...«

Odmev tega glasu pa ni trkal le na pragove kmečkih hiš, temveč tudi na okenca pokvečenih, samotnih bajtig, kjer so prebivali Dovganoči, Bajnanti, Coflovi Petri, Gačnikovi Cenci in drugi jamniški tesači. In od tam je odgovarjalo: »Jaz imam zasluženih tri sto kubikov . . . jaz štiri sto, jaz pet sto ...«

In ko je ta glas obletel vso Jamnico ter so se združili odgovori vseh prizadetih hiš in bajt, se je nad kadunjo razlegal začuden in bolesten krik: »Tri sto tisoč, morda štiri sto tisoč...« Podobno kakor v Jamnici je odmevalo tudi po vsej dolini, po vsem okraju, le da je odgovor, ki je prihajal od vseh strani, prestrašeno stokal: »Dva milijona, tri milijone, štiri milijone ...«

Novica, ki je spravila na noge vso Jamnico, je bila kar neverjetna. „Podjuna“ je bila podjetje, ki je po vojni imelo v lesni trgovini nekak monopol v vsej dolini; obratovalo je z milijonsko glavnico, zaposlovalo v časih gospodarskega razcveta nekaj sto delavcev, sproti hrustalo in uničevalo male lesne trgovce ali pa jih napravljalo za svoje prekupčevalce; držalo je v svojih nevidnih krempljih stotero kmetij in nobena globača mu ni bila preveč oddaljena, da bi vanjo ne segla njegova sekira. Nikdar se ni slišalo, da bi „Podjuni“ manjkało denarja, in kmet, ki je imel les, je vedno lahko dobil pri njej predujem. Zadnja leta, odkar je nastopila kriza, je res tudi to podjetje občutno skrčilo obrat in parna žaga je včasih po cele tedne počivala. Njeno obširno skladišče je bilo tako nabito z zalogami, da nisi mogel na njem niti praznega voza obrniti, toda to je bil splošen pojav, zaradi katerega nihče ni mogel kaj posebnega sumiti. Člani delniške družbe „Podjuna“ so bili sami znani veljaki, premožni posestniki in trgovci, ki so svoje obrti združili v močno, trdno podjetje. Navidezno je vladal v lesni trgovini velik zastoj, toda polom „Podjune“ je pokazal, da je promet navzlic vsemu vendarle migal, ker so se mogle nabrati take vsote že samo v Jamnici.

Mnogi Jamničani so zato glasno dvomili: »Ne more biti res, kaj pa Obertavc... kaj pa Koroš, kaj pa Žačen ...? Saj so sami bogataši! Ti so še vedno tu.«

In kakor da bi se bili zmenili, so se prizadeti Jamničani že drugo jutro napotili v Dobrije k „Podjuni“, hoteč zvedeti, kaj je prav za prav na stvari. Munk se je napotil po bližnjici čez Sončni kraj, toda že sredi poti je dohitel Zabeva. »Kam pa ti?« ga je pozdravil navidezno brebrižno. »Tja kamor ti...« mu je odgovoril ta. Pred trgom ju je dohitel še Obad in se jima pridružil. Molče so se vsi trije odpravili proti cilju. Bilo je še zgodaj in nad dolino je ležala mokrotna jutranja megla. Vreme je bilo pusto in dolgočasno in je neprijetne občutke še večalo. Na enem koncu trga je ležalo velikansko skladišče „Podjune“ z žago, ki je včasih noč in dan požirala dovoženi les in na drugi strani bruhala iz sebe velikanske stoge desk. Danes je bila žaga tiha in mrtva. Na drugi strani trga, kjer je stala v soteski črna tovarna, je nabijalo nekaj kladiv. To je bil edini glas, ki je tisto jutro oživljal dolino.

Pred „Podjuno“ je bila že cela kopa ljudi, ko so prišli prvi Jamničani. Bili so tam celo kmetje iz najoddaljenejših krajev, iz Koprivne, iz Tople, iz Javorja: ti so imeli od doma štiri, pet in še več ur hoda. Ob pogledu na to množico je bilo tudi vsakemu dvomljivcu jasno, pri čem je. Medtem ko je bila pisarna drugače odprta točno ob osmih, jo je danes knjigovodja odprl šele proti deveti uri. Ko je zagledal pred durmi zbrano množico, je nehote vzkliknil: »Kje pa vas je še več...?«

Njegov hladni glas je zarezal kot oster nož. Odgovoril ni nihče in vsa kopa ljudi je pritisnila v vežo. Čeprav je bila zelo prostorna, vendar ni mogla sprejeti vseh čakalcev in so se mnogi morali stiskati pred vhodom. Knjigovodja je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj naj počne s kmeti, ki so vedno glasneje rogovolili v veži in pred poslopjem. Prihajali so še vedno novi upniki. Bil je sicer pripravljen na vse mogoče težave, toda tako razdraženega navala takoj prve dni po nastali insolvenci podjetja ni pričakoval. Kmetje so bili kakor sršeni. Zdelo se mu je, da bi napravil najpametneje, ako bi odprl vrata in povedal kmetom, da njega vsa ta godlja popolnoma nič ne briga, potem pa kratko malo zaprl pisarno. Toda stanovska zavest mu tega ni dopustila. Moral je ostati na svojem mestu. Ves zbegan je strmel v pisarja, ki pa se ni hotel ganiti od svoje mize. V veži je vedno huje šumelo. Kakšna razlika med temi kmeti nekdaj in sedaj! Včasih so isti ljudje sedeli zunaj cele ure in mirno čakali, kdaj se jim bodo odprla vrata. Slišalo se je prerivanje in nekdo je nestrpno klical: »Kaj pa čakate tam notri? Jaz sem že vso noč na nogah ...«

To so bili Koprivci, ki so imeli do Dobrij pet ur hoda. Knjigovodja se je naposled moral odločiti za nekaj. Napravil je kolikor mogoče prijazen obraz, odprl vrata in stopil pred kmete, ko pa je hotel spregovoriti, naenkrat ni imel kaj na jeziku, zato se je takoj spet umaknil. Kmetje so pritisnili za njim ter napolnili pisarno. Tisti, ki so prej stali zunaj pred poslopjem, so se zdaj pririnili v vežo. Desetero obrazov se je uprlo v prepadenega uradnika, ki je čez nekaj časa dejal: »Moramo se zmeniti...« Ker mu nihče ni ugovarjal, je nadaljeval: »Ne razburjajte se, gospodje. Podjetje je sicer začasno ustavilo izplačevanje, vendar to še ne pomeni, da denarja, ki ga imate pri nas, ne boste dobili. Kriza...«

Knjigovodja je bil že prepričan, da bo kmete obvladal, toda tedaj je iz veže nekdo zaklical: »Nismo gospodje, mi smo kmetje!« »... kriza tudi nam ni prizanesla,« je skušal nadaljevati knjigovodja. »Denar hočemo, naš denar...!« »Izgubili smo milijone, drugače bi do tega ne bilo prišlo,« je naglo dopovedoval uradnik in preslišal medklic. »Toda sedanje stanje ne bo dolgo trajalo. Kakor hitro bodo stvari urejene, bomo obratovali dalje. Tako velikega podjetja ne bo kar tako konec. Tega ni treba misliti. Saj vidite, da je premoženje tukaj. Žaga, skladišče, polno zalog. Kmalu bodo prišli boljši časi...«

Kmetje so ga nekaj časa še dovolj mirno poslušali, v upanju, da bodo zvedeli to, kar jih je tiščalo. Ko pa so sprevideli, da govori knjigovodja bolj tjavendan z očitnim namenom, da bi jih zdaj pomiril in se jih zlepa iznebil, ga niso marali več poslušati; naenkrat je nastal pravi vihar. »To ni nič, vse skupaj nič! Povejte nam rajši, kako je... Kdaj bomo dobili svoj denar...? Ali ga bomo sploh dobili, ali pa je že izgubljen ...? Ali smo zato vstajali opolnoči in bili šestnajst ur na cesti, da bomo zdaj izgubili, kar je naše? Ali smo zato pobijali sebe in svojo živino?« so vpili planinci.

Knjigovodja se je zasopel. »Počakajte, z vsemi hkrati ne morem govoriti.. .« Njegove besede pa se iz hrušča skoraj niso slišale. Nekateri so začeli vpiti: »Kje pa je Obertavc?« »Kje je Koroš, Žačen in drugi?« »Z njimi hočemo govoriti, z delničarji...« »Ali boste zdaj že na ta način začeli...?« je vpil nekdo ves iz sebe. Oni iz veže so vedno nasilneje rinili v pisarno. Knjigovodja se je prepričal, da tako ne bo prišel nikamor, zato je stvar naglo zasukal: »Kaj hočete od mene? Jaz sem tukaj navaden uradnik. Vsi me dobro poznate. Ali sem že kdaj komu napravil kako škodo? Nikdar! Dajte mir, da se moremo pogovoriti, kakor se spodobi. Vse to nima smisla . . .«

»Denar, naš denar!« Bili so Jamničani, ki so ga znova prekinili. Knjigovodja je opazil skupino mož, ki ga je sovražno gledala. Jamničani so bili znani nemirneži in zato se je obrnil k njim: »Jamničani, vse to nima smisla. Tako se lahko sprekarjamo do večera, prišli pa ne bomo nikamor. Dajte si dopovedati. Vi niste sami, kaj bodo pa rekli Koprivci, Javorci, Selanci in drugi...?« »Dobro, če je tako, potem pa nam povejte, kako stoje stvari in kaj naj storimo, da bomo prišli do svojih pravic?« je vprašal Obad. Kmetje so obmolknili in vprašujoče strmeli v knjigovodjo.

»Kakor sem vam že povedal. Počakajte, da se stvari urede in da bomo videli, pri čem smo, potem vas bomo pa poklicali. Ako kriza danes preneha, bo vsak dobil svoje ...« Več uradnik ni mogel povedati. Že to pojasnilo ga je veljalo mnogo vročih potnih srag, ki so mu curkoma lile po napetem čelu. Odgovorilo mu je polglasno mrmranje, vendar je nastopilo neko pomirjenje. Večina se je pričela vdajati v usodo.

»Torej res ni denarja?« je vprašal Pernjak. »Niti groša ne!« je odgovoril uradnik. »Tudi tam notri ne...?« Kmetje so se po teh besedah obrnili v kot proti široki železni blagajni ter jo gledali kakor neznano, tujo čudest. Spomnili so se tistih časov, ko so prihajali v pisarno in se je ta čudest pred njimi odpirala s plahutajočim vzdihom, nakar so se pokazali polni predali denarja. Čez njihove obraze je planila senca nezaupanja in med molkom, ki je nato nastal, se je zdelo, ko da bi se čulo napeto vrtanje možganov, iz katerih je silila misel, ali bi ne kazalo razbiti to čudest in ji pregledati obisti...

Mučno napetost je presekalo vprašanje: »In kdaj bo to ...?« »Čez osem, čez štirinajst dni gotovo...« je hitel knjigovodja, čeprav je dobro vedel, da laže. »Dobro, če pa ne bo tako, bomo čez štirinajst dni zopet tukaj, a takrat bomo malo drugače govorili...« S to grožnjo so kmetje počasi zapustili pisarno in se razšli. Zaradi jeze pa niso odšli domov, čeprav je bil delavnik, temveč so se razpršili po dobrijanskih gostilnah in začeli piti. Tudi Jamničani so storili tako in so do poznega popoldneva pili v gostilni, kamor so po navadi zahajali. Potem so spet skupaj odšli proti Jamnici. Z njimi so bili še nekateri Selanci, ki so poplakovali isto nadlogo kakor Jamničani. Delal se je že mrak, ko so dospeli do Cernjakove krčme.

»Pojdimo še sem noter,« je predlagal Ložekar. »Sem noter pa ne grem!« je poudaril Pernjakov Tevžuli, ki je bil zdaj že za gospodarja. »Kaj se boš napravljal?« so ga takoj nahrulili nekateri sosedje. »Na te stvari je treba pozabiti. Ali misliš, da Cernjak že ni pozabil?« In res je vsa družba stopila v krčmo. Cernjak je sicer vidno osupnil, ko je prvič po dolgih letih zagledal v svoji hiši Pernjaka, toda njegov obraz ni kazal nobene sovražnosti. Ni trajalo dolgo in stara nasprotnika sta govorila. Pernjak je postal tako ganjen, da je na veliko dajal za pijačo, kričeč: »Danes je šlo po grmovju dvajset tisoč, naj gre pa še to ...« Kmetje so pri pijači skoraj pozabili na svoje skrbi s „Podjuno“ in pili na spravo dveh jamniških domačij in na pozabljenje starega, grdega greha, ki je že leta tlačil Jamnico. „Podjuna“ se je morala sprhati, da se bo stvar spravila s sveta ...«

Pernjak je med zadnjimi zapustil Cernjakovo krčmo, ob slovesu pa je objel starega Cernjaka in mu zatrobil na uho: »Mogoče bo Lukej še Pernjak ...« Bilo je res mogoče, kajti Tevžuh še vedno ni bil oženjen in tudi prave neveste še nihče ni poznal.

Polom „Podjune“ je povzročil v Jamnici splošno pobitost. Obljuba, ki jo je kmetom dal knjigovodja, seveda ni bila izpolnjena niti v štirinajstih dneh, niti v enem mesecu, niti v dveh. Prizadeti kmetje so hodili posamič ali v skupinah k podjetju in skušali zvedeti za pravo stanje, toda odgovor, ki so ga tam dobivali, je bil vedno isti: »Počakajte, stvari še niso urejene...« O denarju še vedno ni bilo ne duha ne sluha, namesto tega pa so govorili o neki poravnavi med podjetjem in med upniki, ki se bo skušala doseči, a govorilo se je tudi o konkurzu. Žaga je še vedno stala, a delničarji z Obertavcem na čelu so se delali, kakor da bi bili uničeni tudi oni, čeprav so svoja gospodarstva vodili kakor došihmal.

Bilo pa je tudi takih, katerim je polom „Podjune“ zelo prav prišel. Jamnica si je namreč pred leti ustanovila lastno gospodarsko zadrugo za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. V prvi vrsti so ustanovitelji pri tem mislili na vnovčevanje lesa. Zadrugo so priklicali v življenje Dvornik in njegovi ožji pristaši na podlagi kmečke samopomoči, hoteč se s tem iznebiti raznih lesnih črvov. K zadrugi je pristopila skoraj večina jamniških kmetov. Toda stvar ni šla tako, kakor so si jo ustanovitelji zamislili, in zadruga je komaj mogla životariti. Brž ko je namreč zadruga začela poslovati in si je blizu kolodvora najela lastno skladišče, je „Podjuna“ takoj zvišala nakupne cene lesa. Isto so seveda storili tudi drugi trgovci v dolini. Plačevala je take cene, kakršnih zadruga nikakor ni zmogla. Zato se je zgodilo, da so člani in celo odborniki zadruge začeli znova oddajati les „Podjuni“. Zadruga, ki je komaj životarila, je bila prepričana, da delajo konkurenti izgubo. Jasno je bilo, da so lesni trgovci hoteli s tem uničiti zadrugo. Vodstvo zadruge je skušalo dopovedati članom, naj se držijo svoje lastne ustanove, govorilo jim je o duhu samopomoči, o zadružni zavesti, toda vse skupaj je bilo bob v steno: kmetje so skomizgali z ramami, poslušali nekaj časa, potem pa rekali: »Da, vse je lepo in prav, toda „Podjuna“ mi plača dinar več za kubični šolen in dinar ni pes v današnjih časih ...«

Sedaj so se jim seveda povesile glave. Poleg izgube so morali prenašati še hude očitke Dvornika in njegovih ožjih sodelavcev. »Poslušali nas bi bili, he...« Padi Apat in Lukač sta si z drugimi trgovci vred pridno brusila jezike, češ: »Zdaj pa imate vaše visoke cene. Ali vam nismo že prej pravili...?« „Podjuna“ je bila za male trgovčiče hud konkurent in jih je neusmiljeno pritiskala k tlom. Nekateri so komaj še životarili, a bili so tudi taki, ki so v borbi omagali in prenehali s trgovanjem. Kmetje so na tihem prenašali izgubo in očitke ter si mislili: »Kakor koli se kmet obrne, ima hrbet zadaj ...«

V Jamnici pa je bil nekdo, ki se je poloma „Podjune“ prav iz srca veselil. To je bil Sečnjak na Drajni. Z ženo sta se že zelo postarala in že dolgo nista bila več kos gospodarstvu. Zaželel si je počitka in si je postavil pri cesti bajto, kamor se je nameraval preseliti, posestvo pa je začel prodajati. Za grunt so se v prvi vrsti zanimali lesni trgovci, ker je bilo znano, da je zdaj Sečnjakov les najlepši v vsej Drajni, in so si kljub slabim časom iz njega obetali lepih zaslužkov. Po dolgem obotavljanju je Sečnjak prodal svoj grunt ne Apatu, ampak njegovemu sinu Žepu. Ob pogodbi je Sečnjak dobil nekaj deset tisoč na roko, ostali denar bi mu moral kupec šteti ob letu dni. Ker pa Apati, kakor je bilo znano, niso bili preveč denarni, je Žep še pred polomom prodal les „Podjuni“, da bi s tem prišel do potrebne gotovine. Do poloma pa sekira v Sečnjakovih lesovih še ni zapela. Že ob prodaji je vsa Jamnica govorila, da je Sečnjak prodal mnogo prepoceni in da bo Apatov Žep navzlic slabim časom s to kupčijo prišel do denarja. Vsekakor mu bo ostal v rokah čist grunt. Mnogi so bili na strani starega Sečnjaka in ga obžalovali, a večina je rekla: »Saj Sečnjak nima otrok. Ako on ni znal živeti, naj pa drugi živijo...«

Sečnjak je sicer kmalu spoznal, kakšno neumnost je napravil s prodajo grunta, in začel se je kesati, toda ker ga je pogodba vezala, si seveda ni mogel več pomagati. Ko pa je prišel polom „Podjune“, se mu je utrnilo novo upanje. Zaslutil je, da kupec pogodbe ne bo mogel pravočasno izpolniti in da je sploh nikakor ne bo mogel izpolniti. Apati so bili do vratu v godlji. Sečnjak je pričakoval, da ga bo Žep sam prišel prosit, da se pogodba razveljavi. V borbi za grunt je rastla njegova moč in kar na vsem lepem je spet začutil veselje do gospodarstva.

Polom „Podjune“ pa ni imel le gospodarskih posledic, temveč tudi politične. Obertavc in vsi člani družbe so bili obenem tudi veljaki kmečke stranke. Ta stranka sicer že dalje časa ni bila več na vladi, ampak v opoziciji, a v samem kraju se zaradi tega ni nič spremenilo in Obertavc je bil še vedno župan. Nekega dne se je Pernjak pri Lukaču napil, nato pa začel kričati proti župniku Vireju, ki je pil z Ložekarjem: »Ho, kaj pa je to...? Ali se človek še na lastne ljudi ne sme več zanesti? Lepa stranka, ki ima take voditelje, kakor so Obertavc, Koroš, Žačen ...« Obad, ki je bil že tudi okajen, je dodal: »Hudiča, naj pa reče kdo, da Permanov Ahac nima prav ...« Župnik Virej si ni znal drugače pomagati, kakor da je zapustil gostilno in se odpravil domov.

Jamniške zaupnike je začela stvar skrbeti. Začeli so se bati za pristaše. Opozicija, katere je bilo na vseh koncih in krajih polno, si je na vse pretege brusila jezike in soseska se je še bolj zbegala. Dvornik, ki je vodil domačo organizacijo, je napisal centrali dolgo pismo, v katerem je razložil vse kvarne posledice insolvence „Podjune“ in jo rotil, naj vendar ukrene, kar more, da bodo kmetje prišli do svojega denarja. Ker pa centrala ni vedela, kaj naj odgovori, so njeni jamniški pristaši zaman čakali odgovora. Molk tistih, od katerih so pričakovali pojasnila, rešitve, jih je še huje poparil.

Po dolgem čakanju pa se je vendar tudi s „Podjuno“ nekaj premaknilo. V Jamnico so jela prihajati pisma tistim kmetom, ki so imeli pri njej terjatve. Pozvali niso vseh naenkrat, temveč posamezno. Danes je dobil poziv Munk, jutri Pernjak, tretji dan Zabev... V pisarni jih ni več sprejemal knjigovodja, ampak so sedeli tam pravi lastniki družbe, delničarji Obertavc in drugi, ki so spet prišli iz svojih lukenj na beli dan. Razen njih pa je sedel v pisarni še — advokat.

Kmetom so predložili meni nič tebi nič predlog za štiridesetodstotno poravnavo. Ko so kmetje debelo pogledali in pričeli oporekati, je delničar umolknil, besedo pa je poprijel advokat, ki je poparjenim upnikom razložil, kako stvari stoje. Družba je žrtev krize, ki je niso krivi niti kmetje niti družba. Kriza je pač kriza in nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala. Družba lahko pristane na štiridesetodstotno prostovoljno poravnavo, ako pa bi do take poravnave po krivdi upnikov ne prišlo, grozi konkurz. Potem se lahko zgodi, da bodo upniki namesto tega odstotka dobili polovico manj ali pa tudi nič. Kmečki upniki so razlaganje poslušali, a podpisal ni nihče. Ljudje so se hoteli prej še posvetovati.

Upniki so bili v velikih škripcih in po Jamnici je znova zahrumelo. Zvedelo se je nekaj novega. Med upniki so bili tudi taki, ki še niso dobavili „Podjuni“ vsega, kar bi bili morali. Ti so se prej čutili presrečne, upajoč, da bodo na ta način zmanjšali izgubo. A večina izmed njih je s tvrdko imela podpisane pogodbe in družba jim je razložila, da je pogodba pogodba ter da bodo morali podpisane dobave izvršiti, za to pa bodo dobili plačilo po določilih poravnave. Med temi so bili Munk, Pernjak, Ložekar in še mnogi drugi. Le malo je bilo takih, ki niso imeli podpisane pogodbe in ki so se lahko izvili.

Kmetje so rohneli in zmerjali, kar se je dalo, saj bi že pripeljano blago dali na pol zastonj. Zavoženo podjetje jih je hotelo prisiliti celo k temu, da bi mu podarili tudi les, ki je še v njihovih gozdovih in ki morda še stoji. Med oškodovanimi je bil najhuje prizadet Munk. Po pogodbi bi bil moral „Podjuni“ dobaviti nekaj tisoč kubičnih šolnov prvovrstnega lesa, a doslej ga je zvozil v skladišče le majhen del, vse drugo je bilo še v gozdu, deloma že obdelano, deloma pa je še rastlo. Podjetje pa je imelo že vso dobavo vpisano. Munk se je skušal rešiti iz zagate s prošnjami in z grožnjami, vendar mu vse skupaj ni nič pomagalo. Potemtakem bi bil moral Munk še iz svojega plačati delavce, da bi mu pripravili in obdelali les, ki bi ga moral potem popolnoma zastonj zvoziti v tri ure oddaljeno skladišče „Podjune“. Ker si ni vedel pomagati, je z drugimi opeharjenci vred začel popivati.

Nekega dne je stari Munk pristopil k zetu in ga vprašal: »Kako si s „Podjuno“?« Gospodar se ni malo začudil. Odkar se je Bunk sprhal, se stari oče ni za nič več brigal. V kratkem času se je zelo postaral, izogibal se je ljudi in svoje bajte skoraj ni več zapuščal, le kadar se je sonce posebno močno uprlo vanjo, je prihajal na dan in se grel na soncu. Ker mu zet ni takoj odgovoril, je stari rekel: »Jaz bom šel nad Obertavca ...«

»Vi...?« V mladem je zasijalo rahlo upanje in čez nekaj časa je dodal: »Da, če vi ne boste nič opravili, potem nihče ne bo.« Do tega sklepa je prišel stari Munk, videč, da se godi njegovim naslednikom huda krivica. Že Bunkova nesreča ga je hudo potrla in postal je še malodušnejši in nezaupljivejši do mladih gospodarjev in do mladih ljudi sploh. Pri Munku sicer ni bilo mogoče vnaprej videti tega, kar se je zgodilo z njegovim sinom Bunkom; ali škoda, ki je grozila hiši s polomom „Podjune“, je bila taka, da bi mogla podreti enega izmed njenih štirih vogalov. Bilo je tem huje, ker se je izkazalo, da te nesreče njegov zet ne bo mogel prenesti in bo začel piti. Z Obertavcem, ki je bil slej ko prej duša vsega podjetja, sta bila stara prijatelja, dasiravno je bil ta mnogo mlajši od njega. Vezali so ju predvsem spomini na politične boje iz predvojnih časov, v katerih sta stala oba v istem taboru. Nekaj sence je sicer leglo na to prijateljstvo takrat, ko je njegov sin Bunk tako izpod cene prodal svoj les Obertavcu. Vendar stari Munk tega ni mogel zameriti niti njemu niti komu drugemu, ker so bili pač taki časi. Računajoč na svoje poznanstvo, še bolj pa na svoje sive lase, se je stari Munk odločil za posredovanje v prilog Munkove hiše.

Obertavčeva mogočna hiša je stala nekoliko stran od „Podjune“. Medtem ko je bilo tam vse spremenjeno in okrog obširnega skladišča ni bilo zapaziti nobenega življenja, je bilo pri Obertavcu še vse po starem. Za mogočno hišo so stala še mogočnejša gospodarska poslopja in že prvi pogled je moral vsakega opazovalca prepričati, da je tukaj blaginja doma. Povsod je vladal velik red in nad vso domačijo je bil razgrnjen prostran mir. Ta vtis se je še povečal ob pogledu na lepo zaokroženo polje, ki se je razprostiralo za hlevi in je segalo tja do reke, kjer je stala Obertavčeva, zdaj zapuščena žaga.

Munk je moral precej časa čakati, preden se je prikazal Obertavc. Brž ko je zagledal starega znanca, mu je takoj stisnil roke. »Hej, ti si, stara korenika! To me pa veseli, da si se vendar tudi ti izkopal izpod tiste tvoje gore. — Ne zameri, da si moral malo čakati. Ravnokar sem spremljal na postajo svojo hčer, ki se je odpeljala nazaj na Dunaj, kjer študira na visoki šoli za svetovno trgovino. Študentje — saj veš, kaj to pomeni. Sam si skusil...«

Potem je odvedel gosta v svojo sobo in dal prinesti vina in pogače. Tako je bilo vedno, kadar je prišel v hišo njegov stari znanec. Moža sta si sedela nasproti in se gledala: stari Munk je opazoval Obertavčev obraz, ki ga že nekaj let ni videl. Mož se medtem ni veliko spremenil, bil je še vedno enako rejen in gladek, le nekaj novih potez se mu je vtisnilo v lice in lasje na temenu so mu že začeli siveti. To pa starega Munka ni mnogo zanimalo. Iskal je na prijateljevem obrazu nekaj drugega. Rad bi bil na njem odkril senco tega, kar je zadnje čase vznemirjalo njegovega zeta ter toliko drugih kmetov v Jamnici in njeni okolici, rad bi bil odkril na njem strah in nemir zaradi poloma „Podjune“. Toda najsi je še tako napenjal oči, ni odkril tega, kar je iskal.

»To je več kakor čudno,« si je na tihem mislil stari Munk. »Kako more biti človek tako ravnodušen, ako se mu naenkrat zruši to, kar je vse življenje gradil in za kar je delal skoraj dvajset let. Jaz bi tega ne prenesel tako lahko ...« Tudi Obertavc je skušal razbrati z Munkovega obraza vzrok njegovega nenadnega obiska, dobro vedoč, da te stare korenike ni kar tako prineslo k njemu v hišo. Vzrok je na tihem sicer slutil, vendar ga na prijateljevem obrazu ni mogel odkriti, ker je bilo na njem razen dveh okroglih, še živahnih oči vse enako sivo in mrtvo.

»Pij, Munk, to ti ne bo škodovalo,« je čez nekaj časa spregovoril Obertavc. Munk si je znova poplaknil grlo, potem pa uprl oči v soseda. »Nesreča te je zadela, Obertavc ...« Munk ni bil nikdar vajen govoriti boječe ali prizanesljivo, ali to pot je bil njegov glas vendar nenavadno zadržan. Bal se je, da bi svoje težke naloge že vnaprej ne pokvaril. Prijaznost, s katero ga je Obertavc sprejel, mu je dajala veliko upanja.

Obertavc se je neprijetno zganil. »Da, ti misliš ta polom? To je hudič, ti rečem.. . Človek dela, se trudi, trudi noč in dan, leta in leta, nazadnje pa ti vse spodleti. Toda kaj si hočemo, tega je kriva kriza, ki nikomur ne prizanaša. Kam smo prišli, kaj ...?« Obertavc je umolknil in pogledal prijatelja z usmiljenja vrednimi očmi. Po kratkem molku je vzdihnil: »In nazadnje bi človek prišel še ob dobro ime...«

Stari Munk ni umaknil oči od Obertavca. Napeto je premišljeval, kaj naj stori, ali naj takoj pride z besedo na dan. Na tihem je sočustvoval s starim znancem, a se je vendar bal, da bi ga ta prehitro ne razorožil s svojim vzdihovanjem. Da bi nekaj rekel, je dejal kar tjavendan: »To gotovo niso bile mačje solze.« Ali nenadoma, ko Obertavc tega niti najmanj ni pričakoval, je stari Munk prišel s svojo stvarjo na dan. »Veš kaj, prišel sem k tebi v Munkovi zadevi..«

Obertavc ga je zmedeno pogledal, gost pa je hitro nadaljeval: »Zaradi Munkove stvari sem prišel. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, saj Munk ni sam... Nič bi ne bilo, ako bi izgubil le to, kar je zvozil; toda sedaj bi moral dati tudi tisti les, ki ga še ni in ki ga zanj veže pogodba. To je malo hudo in tudi malo čudno... Zato sem si mislil: stopil bom k tebi, ker se že od nekdaj poznava, in ti boš stvar gotovo uredil, kakor se spodobi, da ne bo prevelike škode...«

Obertavc je obsedel kakor pribit. Na njegovem obrazu se ni zganila niti ena poteza, ko je odgovoril:
»Vem za tisto stvar, vendar ti moram takoj povedati, da bo težko storiti drugače. To vse spada v maso ,Podjune‘. Ali misliš, da meni vse to ni zoprno? Še kako mi je sitno, dragi moj! Toda kaj si hočem? Nesreča se je zgodila in zdaj ni mogoče več pomagati. Drugače bi bilo, ako bi Munk ne bil vezan s pogodbo ...«

Munka prijateljev mrzli glas ni mogel razorožiti, čeprav ga ni pričakoval.
»Zakaj bi ne mogel pomagati?« je vprašal mirno, a vneto. »Ti si vendar glava pri ,Podjuni‘...«

»Glava! Motiš se, Munk. Bil sem... delali smo... toda veš, kdo je danes tam glava? Banka... Sam boš razumel, da toliko denarja, kolikor smo ga zadnja leta premetali, nismo mogli vzeti drugje kakor pri banki. Z banko smo delali, kakopak. In sedaj nam je banka zavila vrat, banka sedi sedaj na vsej zadevi in mi delničarji nimamo nobene besede. Ljudje pa mislijo, da smo kdo ve kakšni bogovi. Banka je bog... Jaz sem ravno tako kakor drugi izgubil šestdeset odstotkov od tega, kar sem vložil v podjetje ...«

Obertavc je le deloma govoril resnico. Tisto o banki je bilo res. Banka je s svojim posebnim komisarjem skušala odpraviti prezadolženost podjetja, predvsem na račun dobaviteljev kmetov. Delničarji so ji pri tem seveda šli na roko, kolikor je bilo mogoče. Ni pa povedal tega, da je s svojim razmeroma neznatnim deležem pri »Podjuni« dolga leta delal velikanske milijonske dobičke. Seveda je bil le del teh dobičkov skrivaj naložen v gotovini, del pa v dveh, treh dokupljenih gozdnih posestvih tam za planino z ogromnim letnim prirastkom. Velik del nabranega dobička se je sicer stopil v raznih kopališčih, kamor sta si Obertavca hodila zdravit revmatizem, včasih oba skupaj, največkrat pa vsak zase, ali pa so ga pozobali otroci, ki so študirali po raznih velemestih.

Obertavc se je zgrbil za mizo, kakor bi mu na tilniku sedela nevidna pijavka in mu sesala kri. Munka je za trenutek spreletela neka tuja groza. Zazdelo se mu je, da se je tudi tukaj, kjer tega ni pričakoval, srečal s tisto nevidno pošastjo, ki iz nekega strašnega ozadja sreblje trud dela, prihranke, kmečko premoženje. Beseda banka je votlo odmevala po prostrani sobi. Munk se je stresel.

»Čudne stvari so to, Obertavc, in moji možgani so gotovo že prestari, da bi jih mogel razumeti. Ti si gnal nas kmete, a kdo žene banko? Kdo stoji za vsem tem, čigavo bo nekoč vse to, kar izginja iz naših rok? Ne vem, koliko bi dal, ako bi mogel to zvedeti še pred smrtjo...«

Delničar »Podjune«, Obertavc, pa se je napravil, kakor da bi te besede preslišal. Videl je, da je njegov stari prijatelj v zadregi, pa jo je hotel takoj izkoristiti.
»Jaz kot delničar ne morem nič napraviti, nič odločevati, ne jaz, ne Koroš, ne Žačen in tudi drugi ne, ki so še zraven. Vsi imamo zvezane roke. Izgube se ne moremo več ubraniti. Najpametneje bi bilo, ako bi si kmetje dali dopovedati, ter pristali na to, kar jim ponujajo. Dobili bi vsaj to. Ako pa bi zaradi trdovratnosti nekaterih upnikov moralo priti do pravega konkurza, potem bomo izgubili morda vse. Ti imaš velik vpliv na Jamnico in, če bi ti rekel besedo, bi ljudem le dobro storil.«

Munk svojim ušesom ni mogel verjeti. Obertavc ni zahteval od njega nič drugega kakor to, da bi postal zastopnik zavoženega podjetja in šel nagovarjat kmete, naj popustijo in dajo, kar se od njih zahteva. V njegove stare kite je planil odpor, da se je znova visoko vzravnal na sedežu. Hotel je zavpiti: Ne, tega pa ne bom storil! — toda Obertavc ga je že prehitel:
»Sicer pa ti moram nekaj povedati. Ti mali upniki pri tem ne bodo odločevali. Ako pristanejo na tako poravnavo upniki, ki imajo nad polovico terjatev v rokah, drugih niti vprašali ne bodo. In ti so že dali svojo besedo ...«

Njegove besede so zvenele rezko in hladno. Ravno s takim glasom bi Obertavc lahko povedal tudi to, kar je čutil in na kar je mislil: ako se posreči mirna poravnava, bodo delnice sicer izgubile nekaj vrednosti, na drugi strani pa bo podjetje z odpisom velikega dela terjatev veliko pridobilo in nova bilanca bo mnogo ugodnejša zanj in za druge delničarje. Ostale bodo vse nepremičnine, vse zaloge v skladiščih in v gozdovih. Podjetje bo očiščeno in olajšano stopilo v nove, boljše čase, ki se, kakor vse kaže, že bližajo. Ostala bo le še banka, edina temna točka na obzorju. Toda z banko ne bo težko priti na kraj, za svoje življenje namreč potrebuje takega orodja, kakor je »Podjuna«...

Roka starega Munka je že ponovno segla po nalitem kozarcu na mizi, a vsakikrat se je znova umaknila. V grlu je čutil pekočo žejo, toda sproti se mu je vzbujal tudi gnus nad vinom. Obertavc je govoril kakor tujec, s katerim se je šele prvič v življenju srečal pri hladnem barantanju. Včasih se mu ni zdel tak, čeprav je bil poleg kmeta tudi trgovec, krčmar in kdo ve kaj še vse, on pa le kmet. Kje so tisti časi, ko sta se skupaj borila za isto stvar, za osvoboditev naroda in domovine. Bilo je abotno misliti zdaj na take stvari. Mož, ki mu je sedel nasproti, ni bil več isti kakor včasih in on ga ne bo predelal. Nekaj starega poštenja pa je vendar še moralo ostati v njem in nanj je zdaj z vso odločnostjo potrkal:

»Dobro, na vse te stvari, o katerih mi govoriš, se jaz ne spoznam. Ti si Obertavc, jaz sem pa Munk, kaj ne...? Mojemu zetu, ki ima danes že šest otrok, grozi škoda zaradi tega, ker se je zapletel v tvoje podjetje. Kaj pomeni to za grunt, sam dobro veš. Ako je s ,Podjuno‘ tako, kakor praviš, je pač križ. Toda tukaj si še vedno ti, si še vedno Obertavc. Kakor vidim, ti s svojim premoženjem ne boš trpel škode zaradi poloma. Ti boš še vedno ostal bogat.. Ali ne bi mogel storiti tega, česar družba noče ali ne more? Kaj bi se ti poznalo, ako bi priskočil na pomoč...?«

Obertavc je napravil smehljajoč obraz, potem pa dejal:
»Ti govoriš, kakor da bi ne bil od tega sveta. Kaj pa misliš? O tem sploh ne more biti govora. Ako bi napravil to enemu, bi moral tudi drugemu. Kaj bi rekli drugi? Ali že ni dovolj, da izgubim skoraj vse, kar sem svojčas vložil v podjetje? To so trgovske stvari. Na svetu je pač tako ...«

»Apat pa je to napravil,« je odgovoril Munk, ki se je hitro spomnil, da je nekoč pred vojno stari Apat zašel v krizo, a je kmetom v Jamnici njihove terjatve vendarle izplačal. »Takrat so govorili, da je Apat le Juda odrl.«

Obertavc je skomizgnil z rameni.
»Apat, praviš. On je to lahko napravil za tistih nekaj voženj lesa. Moj bog, koliko pa je to zneslo? Za tako betvo bi vsak napravil. Tu pri nas pa gre za velike vsote. Ali naj uničim še to, kar imam? Nikar ne misli, da so vsi tisti grunti tam za planino moji. Ti so zapisani na moje otroke ...«

»Ali to je prava goljufija, kar delate s ,Podjuno‘. Jaz bi si kaj takega ne upal storiti,« je bruhnilo iz starega Munka. Kakor glas, se mu je treslo tudi telo in kosmati obraz se mu je nasršil kakor jazbecu.

Delničar Obertavc ga je skušal pomiriti z raznimi izgovori o slabih časih, o trgovskih navadah in pravilih, o krizi, ki je kriva vsega tega, in mu ponujal vino. Toda v starem možu je zavrela taka strašna jeza, da vsega tega še slišati ni hotel. Srdil pa se ni toliko na samega Obertavca, kakor na vse tisto, kar je s tako brezobzirnostjo gazilo poštenje, red in pravico, kar je rušilo svet in vse skupaj postavljalo na glavo. Starec se je dvignil in umikajoč se korak za korakom proti vratom začel kričati:

»To je goljufija, kar uganjate, čisto navadna goljufija. Kmetje naj izgubijo, kar je njihovega, kar so si trdo pridelali. Zaradi tega morajo kmetje z gruntov, zaradi tega se je sprhal Perman, zaradi tega se je sprhal moj sin Bunk z desetimi otroki... Ali veste, kaj s tem delate? Samim sebi kopljete jamo. Ali ni čudno, da danes ljudje že bogu več ne verjamejo, da sploh ne verujejo več vanj...? Pomisli, moj sin Bunk. Deset otrok, deset bajt, deset ljudi na cesti... Dobro, le delajte tako, boste že videli, kam boste prišli ...«

Pri vratih je stari Munk za hip umolknil in neodločno obstal. Ko pa je videl, da se mu bliža Obertavc s svojim pomirljivim obrazom, je grozeče zavpil nad njim:
»Povem ti pa, da tistega lesa, ki ga še imate zapisanega pri Munku, ne boste dobili. Če ga kdo drug ne bo zažgal, ga bom pa jaz. Naj ga zlodej vzame, samo da ga vi ne boste požrli.. .«

Stari Munk je s tako silo treščil vrata za seboj, da se je stresla vsa hiša.

Če se je stari Sečnjak veselil, da bo s polomom »Podjune« dobil grunt nazaj, je delal račun brez krčmarja. Čakalo ga je vse kaj drugega. Kupec grunta, Apatov Žep, je imel s »Podjuno« pismeno pogodbo, s katero ji je prodal ves les v Sečnjakovem gozdu. Pravi lastnik grunta je bil Žep in, ker je bila pogodba pravnoveljavna, so vse njene obveznosti spadale v okvir poravnave. Naj se je lastnik še tako zvijal, konec je bil ta, da je »Podjuna« imela pravico, posekati prodani les in zanj plačati le kvoto, ki jo je z upniki dosegla pri poravnavi. Po tej poti bi Žep dobil za les le dobro tretjino vrednosti in toliko bi mogel od njega dobiti tudi Sečnjak.

Zadeva s Sečnjakovim gruntom je za nekaj časa potisnila v ozadje vse druge jamniške zanimivosti. Ljudje so trdili, da Žep odira Sečnjaka, »Podjuna« pa njega. Žep je bil še v večjih škripcih kakor Sečnjak. Kupil je grunt zato, da bi nekaj pribarantal, a izkazalo se je, da bo njemu ostal prazen, popolnoma zadolžen grunt, medtem ko bo dobiček ostal »Podjuni«. Stari Sečnjak je hodil okrog Žepa in stokal, grozil in moledoval, toda Žep mu ni mogel pomagati, ker še sam sebi ni mogel. Da bi rešila, kar se rešiti da, sta oba, Sečnjak in Žep, najela advokata in se pričela pravdati. Pravda je bila za Jamnico tem bolj zanimiva, ker nihče ni mogel reči, kdo ima prav. Nazadnje so ljudje dejali, da imata oba prav. Pri ugibanju, kako se bo iztekla pravda, pa so ljudje soglašali v tem, da bosta pravdo dobila advokata. V Sečnjakov grunt so se zasadili trije kljuni, ki so iz njega počasi, a neodjenljivo srkali tisti sok, ki ga je stari kmet z ženo, z deklami in hlapci skoraj petdeset let iz svojih kosti cedil v nenasitno zemljo. Prvi kljun je bila »Podjuna«, druga dva sta bila odvetnika.

Nekega zgodnjega vigrednega jutra pa so se v teh gozdovih pojavili Coflov Peter, Bajnant, Gačnikov Cene in še drugi tesači, ki jih je najela »Podjuna«, in pričeli vihteti sekire nad starimi, lepimi drevesi. Stari in novi lastnik pa sta morala brez moči prisluškovati tej pesmi neprestanega lomastenja dreves in žmokotanja sekir ...

Ko so se nekdanji Sečnjakovi gozdovi spremenili v žalostno puščavo, pokrito s steljo, s črnelom, vresjem, in s kupi belega, obtesanega lesa, je bila končana tudi pravda med Sečnjakom in Apatovim Žepom. Dobil jo je Sečnjak. Z njo vred je dobil nazaj grunt in tisto terjatev pri »Podjuni«, ki jo je njegov advokat pravočasno zaplenil. Tretjino tega denarja pa je moral dati za pravdne stroške. Sečnjak si je pulil iz glave tiste redke lase, ki jih je še imel. Še pred dobrim letom je bil bogat kmet, ki je svojo starost hotel preživeti v miru in v preužitkarski udobnosti svoje nove bajte, sedaj pa je bil lastnik praznega, golega posestva in, če je hotel živeti, si je moral znova zavihati rokave in prijeti za plug. Tega pa ni bil več zmožen, ker ga je nesreča tako potrla, da je pričel noreti. To se je pokazalo takrat, ko se je vračal domov z denarjem, ki ga je prejel od »Podjune«. Že to je bilo čudno, da ni šel kakor vedno naravnost domov, ampak je gredoč obiskal vseh devet gostiln, kar so jih Dobrije premogle. Povsod je dajal za pijačo in, če ni bilo drugih pivcev pri roki, je silil s pijačo krčmarje same. Ko se je v mraku vračal domov na Drajno, je srečal najprej Ložekarja, ki je šel na noč od doma pit. Vprašal ga je:

»Ložekar, ali potrebuješ denarja?«
»Denarja!« se je začudil Ložekar bolj pijanemu možu kakor pa čudnemu vprašanju.
Meni nič tebi nič je stari Sečnjak izvlekel iz žepa šop bankovcev in mu jih pomolil pod nos, rekoč:
»Na, vzemi, kolikor potrebuješ. Pri meni je tega kakor listja in trave ...«

Ložekar je že imel na jeziku svojo, dolgočasno trobilo: »Tri dni pa oleja ni...«, toda ob pogledu na Sečnjakov obraz ga je zgrabil čuden strah ter jo je urno odkuril.

Sečnjak je srečal potem še dva fužinarja, ki sta se vračala iz Jamnice, in je obema ponujal denar. Četrta oseba, ki mu je prišla naproti, je bila Ajta.
»Ajta, ali potrebuješ denarja?« jo je takoj pobaral.
»Daj sem, če ga imaš,« mu je odgovorila starka brez obotavljanja.
Sečnjak je pomolil starki šop stodinarskih bankovcev, ki so takoj izginili v brezdanjem žepu beračice.

Sečnjak se je nato zaril v svojo opustošeno puščavo in hirajoč čakal konca. O tem dogodku je govorila Jamnica tako dolgo, dokler se ni zgodilo nekaj, kar jo je spravilo v drugi tir.

Po izgubljeni pravdi s Sečnjakom je Apatov Žep skoraj popolnoma izgubil glavo. Domači so ga tolažili, kakor so vedeli in znali, a ves njihov trud, da bi ga spet spravili z vsakdanjim življenjem, je bil zaman. Hodil je okrog kakor izgubljen in pil. Česar ni vzdržal noben pijanec, niti Coflov Peter ne, to je zmogel on: ves teden je brez prenehanja popival z Ložekarjem ter prenašal njegovo naveličano trobljenje. Nenadoma pa je izginil in ga tri dni ni bilo na spregled. Vse tri dni je bil skrit pri svoji ljubici, mežnarici Trezi.
»Vsega sem se že naveličal, sedaj te bom pa vzel,« ji je zatrjeval z vso odločnostjo.
Potem je znova pohajkoval naokrog, dokler ni spet izginil za tri dni. Bil je skrit pri Kupljenu in tudi Rozi, svoji drugi ljubici, je za trdno obljubljal:
»Sedaj mi je že vseeno, odločil sem se, da te bom vzel.«
»Če bo le res tako?« je jokajoč dvomila njegova druga ljubica.
»Bo, bo, če ti rečem.«

Od Kupljena je Žep odšel k svojemu tovarišu in prijatelju podpeškemu basistu, ki je potem, ko je pognal svoje posestvo, gostačil v domači bajti. Brez kakega razlaganja je položil predenj tisočak in mu rekel:
»Dragi prijatelj, obesil se bom. Tukaj je moj zadnji denar. Za ta denar mi morate pri pogrebu dolgo, dolgo gosti...«

Njegov tovariš je bil prepričan, da se Žep šali in da je tega kriva njegova nesreča s Sečnjakovo kupčijo in s »Podjuno«; preden pa je utegnil kaj reči, Žepa že ni bilo več v bajti.

Prihodnje jutro so našli Žepa obešenega na domačem gumnu.
To je bil v Jamnici po dolgem času prvi samomor, kajti pri Černjakovi siroti se ni natanko vedelo, ali je šla sama v vodo, ali pa je vanjo zašla.

Ker je bil Žep sin ugledne družine, so ugotovili, da se mu je zmešalo, zato je imel cerkven pogreb. Med pogrebom mu je neprenehoma igrala domača jamniška godba, ki so jo pomnožili s sosednjimi godci. Godba mu je igrala še dolgo potem, ko je bil grob že zasut.. .

Ko pa so utihnili njeni zvoki, so se po Jamnici od Dobrij sem razlegnili novi glasovi. To je bila pesem podjunske žage, njenih polnojarmenikov, njenih cirkularjev. Kriza v lesni industriji je prenehala in žaga je bila spet v polnem obratu . . .

== ŠESTO POGLAVJE ==

Ajte že štirinajst dni ni bilo na spregled. Jamnica je bila sicer navajena, da je starka izginjala in da je včasih tudi po več tednov ni bilo videti. Prejšnje čase se zaradi tega nihče ni vznemirjal. Kdo je mogel vedeti za njene skrivne poti, za vse njene božje poti, po katerih je hodila?. Zdaj pa je sosesko le jelo skrbeti, kaj je s starko. Ajta je zadnje čase začela vidno slabeti. Tega ni bilo mogoče opaziti na njenem obrazu, ki je bil še vedno enako suh. zgrbljen in rumenkast, tudi njena postava je bila še zmerom zravnana, le njeni hoji se je poznalo, da tudi ona ne bo odnesla smrti peta. Te železne noge, ki so v dolgem življenju prehodile na deset tisoče kilometrov, s katerimi je stoinstokrat premerila pot od Jamnice na enem koncu do Svetih Arvišarij na drugem koncu dežele, so ji vidno začele pešati.

Grčava gabrova palica, ki ji je včasih rabila bolj za beraško in romarsko znamenje kakor pa za pomočnico pri hoji, ji je postala prava tretja noga, brez katere drugih dveh ni mogla več rabiti. Toda še s tremi nogami ni šlo več kakor nekdaj z dvema. Starka je med hojo vedno češče postajala in počivala. Med počivanjem ji je iz ust prihajalo nerazumljivo mrmranje in zdelo se je, ko da se prepira z nevidno silo, ki izpodjeda moč njenih nog in jo hoče oropati poglavitnega sredstva, s katerim se je preživljala morda že tri četrt stoletja.

Jamnica, ki je menila, da se je starki v njenem koščenem telesu duša zasušila, je začela mrmrati:
»He, tudi Ajta se ni oženila z vragom . ..«

Ker je ni bilo več videti na cesti, so se oči soseske sleherni dan obračale proti gori, proti Tumpeževemu hlevu, kjer si je Ajta iz starih ovčjih staj napravila bivališče, katerega se je držala že več desetletij. To je bilo tudi najvišje človeško bivališče v Jamnici, kajti od tam naprej je rastel le še macesen. Kadar se je iz obeh staj pokadil dim, je Jamnica vedela, da je Ajta doma. Polna slutenj se je Jamnica tudi zdaj obračala proti gori. Vsak dan proti poldnevu se je tam zgoraj pokazal bel dimič. V Jamnici gotovo ni bilo človeka, ki bi Ajto rad imel. To je veljalo tudi za družino Dovganočev, ki so bili z njo v sorodu. Bilo je ravno narobe. Ljudje so se je bali in so gledali nanjo kakor na strah. Navzlic temu pa se je vendar vse živo zanimalo zanjo. Njeno skrivno, samotarsko življenje je bilo premočno zraščeno z Jamnico, s prebivalci pod goro, z vsakim ognjiščem, z vsako mizo vseh njenih raztresenih streh. Ajta je bila živa vest jamniških rodov.

Štirinajst dni zaporedoma se je tam zgoraj vsak dan proti poldnevu prikazal bel dimič in vsakikrat si je Jamnica znova oddahnila: Tam gori je še življenje...
Nekega dne pa se ta dim ni pokazal, čeprav je bil zrak tako jasen in čist, da se je na gori razločil vsak grm. Jamnica je pričakovala, da se bo ta dan Ajta pokazala kje na cesti, ker pa je ni bilo na spregled ne tisti dan in tudi ne naslednji, dasi tudi drugi dan iz Tumpeževih staj ni bilo nobenega znamenja, se je pod goro spogledalo dva tisoč oči:
»Kaj je z Ajto...?«

Dima na gori tudi še tretji dan ni bilo ...

Ložekarica je že nekaj dni pričakovala beračico, ker ji je obljubila, da ji bo prinesla ščetk za kuhinjsko rabo. Ajta je že desetletja zalagala kmečke hiše pod goro z metlami in ščetkami, ki jih je napravljala iz trpežnega planinskega vresja. Nihče ni znal vezati takih ščetk kakor Ajta. Ker je bila beračica točna in je vedno držala besedo, je tudi Ložekarica pogrešala dim v gori. To ji je postalo sumljivo. Poklicala je Moškopleta, ki se je že nekaj dni valjal v hlevu, in mu rekla:
»Moškoplet, pojdi v goro in poglej, kaj je z Ajto.«

Moškoplet, ki Ajte ni mogel trpeti, je izbuljil oči ter osorno odvrnil:
»K tej stari coprnici pa že ne grem.«
»Če ne boš šel, pa ne boš dobil štrukljev. Tudi spat lahko greš kam drugam,« mu je zagrozila Ložekarica.

Moškoplet je z leti postal betežen in že vsega sit. Največ se je držal Ložekarja, kjer je sekal steljo, kadar se mu je ljubilo, kadar pa ga je napadla lenoba, je lahko mirno spal v hlevu. Pri hiši, kjer se je kuhalo za veliko družino, je vedno tudi zanj kaj ostalo. Čez vse na svetu pa je ljubil štruklje. Boječ se gospodinjine grožnje, se je nazadnje vdal.
»Bom pa šel, če že ni drugače.«

Ložekarica mu je napolnila cajno z jestvinami in Moškoplet se je mračnega obraza odpravil na pot. Tako težke naloge, kakor je bila ta, še menda v življenju nikdar ni imel. Že dolga in strma pot v goro ga je jezila, bolj nejevoljen pa je bil, ker je moral Ajti nositi jestvine. Še pred nekaj leti bi bil cajno gredoč kratko in malo zagnal v grmovje in pokazal Ložekarjevemu gradu roglje. Toda starost je tudi njega napravila mehkejšega. Če bi bila Ajta čula vse te kletve in psovke, ki jih je Moškoplet izustil na njen rovaš, bi jo bilo gotovo vrglo s postelje, na katero jo je slabost že tri dni priklepala.

Žleb, v katerem so stale Tumpeževe staje, je bil ob Moškopletovem prihodu tih in zapuščen kakor všekdar. V prazen planinski kot se je upiralo sonce, iz bližnjega gozda se je slišalo petje samotnih ptic, ki so rajši ostajale v planini kakor v dolini, a na dnu žleba je enakomerno šumel izvir potoka Jamnice, ki je tukaj gori začenjal svojo kratko pot. Na jasi okrog hleva, kjer so Tumpeži vsako leto nakosili za dober voz starine, so se, v rahlem vetriču zibale redke planinske rože.

Staje so bile zidano štirioglato, do polovice v breg potisnjeno poslopje s preširokimi vrati in majhnimi okenci, v katera so bili vzidani močni, železni križi. Zgradbi se je poznalo, da je nastala v časih, ko so se po planini klatili še volkovi, pred katerimi je morala braniti drobnico. Okrog zidu je slonelo nekaj suhljadi, a pred pragom je bil velik kup raznih smeti in drugih odpadkov. Steza, ki je bila izhojena iz gozda do vrat, in ta kup sta pričala, da je stari hlev človeško bivališče.

Moškoplet se je počasi bližal stajam, pri čemer je gledal bolj nazaj, od koder je prišel, kakor pa na svoj cilj. Neznansko zoprni sta mu bili mrka bajta in vsa tako pusta okolica. Pri vratih je neodločno obstal in začel premišljevati, kaj naj napravi, da bi se vse srečno končalo. Da bi odprl vrata, vstopil in pozdravil, mu še na misel ni prišlo. Zato je stopil okrog ogla, kjer je v zidu opazil okence. Z vso previdnostjo je pokukal v notranjščino. Zagledal je temačen prostor z nizkim stropom; v enem kotu je stalo začrnelo, nizko ognjišče, v drugem pa kravjim jaslim podobno ležišče. Po stenah so visele razne črne begute,* po goli zemlji pa so ležali kupi vresja in raznega drugega metličevja.

V jaslih Moškoplet najprej ni mogel ničesar razločiti; že si je oddahnil, misleč, da je našel bajto prazno in da je Ajta kdo ve kje. Ko pa je še dalje strmel skozi zamazano steklo, je v svojo grozo ugotovil, da se na ležišču pod plastjo begut bočijo obrisi suhljatega človeškega telesa. Ko je še dalje napenjal oči, je vrhu begut opazil dve suhljati roki, na vzglavju pa del na pol zastrtega obraza. Cunje, roke in lice so bile vse enake barve, tako da jih nevajeno oko res ni moglo takoj razločiti; vse je bilo enako zamazano in velo.

Odkritje je bilo za berača Moškopleta tako presenetljivo, da je za hip odmaknil obraz od okna in se sklonil za zid. Moral je iti po sapo. Ajta je bila doma in, kakor je vse kazalo, je bila zares bolna, kajti njeno telo se med njegovim precej dolgim opazovanjem ni premaknilo. Pogled na bolnico sredi te strašne revščine in zapuščenosti pa Moškopleta seveda ni ganil. Sočutje je bilo nekaj, česar ni poznal. Njegova naloga se mu je zdaj zazdela še neprijetnejša, ker je bilo videti, da bo res moral stopiti v prostor, katerega se je tako neznansko bal.

Po kratkem preudarjanju se je znova nagnil k okencu. Ajta je še vedno nepremično ležala v jaslih. Moškopletove oči, ki so se že navadile somraka v hlevu, so mogle zdaj že natančneje razločiti starkin obraz. Bil je podoben veliki, koščeni pesti kakega tesača. Moškoplet se je spomnil, da je take pesti imel orjak Bajnant, kadar jih je po težkem in napornem delu polagal po mizi.

* Cunje.

Sama kost in koža. V tej razorani grči sredi cunj ni bilo ničesar živega, ničesar odprtega; tam, kjer bi morala biti usta, ni bilo drugega kakor dolga, stisnjena reža, a kjer bi morale biti oči, sta bili dve z velo kožo pokriti jami. Moškopleta je oblil znoj in vsa strahotna domišljija, s katero se je prej bližal temu samotnemu bivališču, je zdaj znova zaplesala okrog njega. Vse življenje je bil prepričan, da je ta baba bila v zvezi z vragom. Pošast, ki je zdaj ležala pred njim, ga je v tem prepričanju še bolj utrdila. Zbal se je, da je morebiti Ajta že mrtva, in že je bil na tem, da plane od zidu in se v diru zažene, od koder je bil prišel. Ali na srečo je ugotovil, da se cunje, ki so pokrivale telo, enakomerno dvigajo in padajo. Ajta je torej še živela. Iz zadrege je pri oknu glasno zahrkal.

Ob njegovem raskavem glasu so se Ajtine roke, ki so prej negibno ležale na cunjah, nemirno zganile in kepa kosti in kože na vzglavju se je na treh krajih hipoma razkrečila. Tam, kjer bi morale biti usta in oči, je Moškoplet naenkrat zagledal tri strašne, votle luknje, ki so mu pognale vso kri v glavo. Kepa se je na mah spremenila v mrtvaško podobo. Ajtin obraz se je uprl v prikazen na oknu in tudi nanj je legel strah kakor na obraz pod oknom. Starka je spoznala, da je nekdo zunaj. Njene kožnate trepalnice so nekajkrat zakrile očesne votline, a so se vsakikrat še širše odprle ko prej. Potem so se Ajti skrčile roke v komolcih, glava se ji je dvignila iznad begut, hkrati pa je iz ust zahreščal nepopisno sovražen in na pol mrtvaški glas:
»Prekleti ded, kaj pa iščeš tu...«

Starkino telo je trepetalo, kljub temu pa je premagala slabost in se skušala še više dvigniti.

Moškopletu se je zdelo, da vidi pred seboj smrt in vraga v eni sami podobi. Njegova roka je takoj izpustila cajno na tla, da se je v njej žvenketajoč razbila steklenica z mlekom, sam pa je skočil od okna, planil čez travnik v gozd ter na pol iz uma zdirjal proti gozdu in dalje proti dolini. Pot od Tumpeževega hleva pa do Ložekarja je za dobrega pešca trajala eno uro, a Moškoplet jo je pretekel v pol ure. Zdelo se mu je, da ga še vedno preganja podoba v jaslih in da še vedno sliši njeno mrtvaško kletev za seboj.

Pri Ložekarju se je hotel zakopati in skriti v mrvo, toda sreča mu ta dan nikakor ni bila naklonjena. Na dvorišču ga je kakor nalašč prestregla Ložekarica, ki je komaj ustavila prepadlega berača.
»Ali si bil pri Ajti?«
»Bil,« je jeknil Moškoplet.
»Ali je doma?«
»Doma,« je spet jeknil berač ter se ozrl mimo gospodinje.
»Kaj pa je rekla?« je nadaljevala gospodinja.

Namesto odgovora pa jo je zadel prestrašen in proseč pogled. Bila je prepričana, da je Moškoplet našel starko mrtvo v staji. Zaman je silila vanj, Moškoplet ni bil več zmožen dati kakega pojasnila, temveč se je naglo zgubil nekam med hleve, kjer ga do prihodnjega dne ni bilo več mogoče iztakniti.

Še isti večer je prišel k Ložekarju Dovganoč na grčo mošta. Namesto ene mere je dobil ta večer tri. Več mu jih pa Ložekarica ni hotela dati, pač pa mu je povedala, da je poslala Moškopleta k Ajti in kako prestrašen se je siromak vrnil.

Dovganoč se je takoj napotil v goro k stajam. Njega Ajte ni bilo strah. Bila mu je nekaka teta, vendar je bil v njem vsak sorodniški čut že zdavnaj zatrt. Kakor drugih ljudi, Ajta tudi svojih edinih sorodnikov ni marala. Prejšnja leta jo je Dovganoč, sluteč, da ima starka denar, skušal včasih napetnajstiti za kak marjaš, kar pa mu seveda nikoli ni uspelo. Potem sta z Ajto živela, kakor bi se ne poznala; on je imel svoje lastne skrbi, ona pa je hodila svoja skrivnostna pota. Novica, ki jo je čul, ga ni iznenadila. Vsak človek mora nekoč umreti in tudi na Ajto bo menda prišla vrsta, saj je morala imeti že čez devetdeset let, kakor mu je pravila njegova mati, ki je bila najmlajša izmed vseh treh Ajt. Ko je korakal po samotni poti, se je spet spomnil na njen skrivni denar, ki bo zdaj gotovo prišel na dan. O tem, da ga ima, je bil trdno prepričan. Ta misel ga je poživila; naglo se je poganjal proti samotnemu žlebu.

Najprijetneje bi mu bilo, ako bi starko našel že mrtvo. Nekoliko trpko mu je bilo pri misli, da bi starka umrla brez zadnje luči in tudi brez duhovnika. Toda če teta ni hotela živeti drugače, kaj je mogel on za to? Nekoč ji je rekel, da bi šla stanovat k njemu, a mu je žaljivo odgovorila. Razen tega pa tak človek lahko umre tudi brez zadnje tolažbe, saj gotovo ni imela kaj posebnega na vesti, če je pa že kaj imela, si je s svojim trdim življenjem ter z večnimi božjimi potmi gotovo že davno odkupila vse grehe.

Tem večje pa je bilo Dovganočevo iznenadenje, ko je našel Ajto še živo v stajah. Takoj je spoznal, da se bliža njen zadnji čas. Ob pogledu na to izžeto, staro telo pa je začutil veliko usmiljenje in je svoje prejšnje misli nasiloma potisnil v stran. Ostal je skoraj vso noč na nogah, skuhal starki kave, ki jo je našel v bajti, zmetal raz jasli zamazane begute in pokril starko s čistimi odejami, ki jih je našel v skrinji. Iz hleva je pometel vso nesnago in tako napravil iz prejšnjega brloga nekoliko prijaznejše bivališče.

Po tem, kako ga je Ajta sprejela, je bil Dovganoč prepričan, da so ji ure štete. Bila je zelo slaba; že nekaj dni ni zaužila nobene hrane in niti žeje si ni mogla pogasiti, ker se ni mogla premakniti s postelje. Poznal je njeno skopost in njen strah, da bi kdo stikal po njenem bornem imetju. Dokler je bila zdrava, bi ga bila spričo takega obnašanja gotovo spodila. Sedaj pa je mirno ležala in ga vse ubogala. Dovganoč je bil tega skoraj otroško vesel ter se je sukal okrog tete z vso ljubeznivostjo. Navzlic svoji revščini je bil Dovganoč vendar dober in usmiljen človek.

Prihodnje jutro jo je pustil samo in tekel domov po ženo, od doma pa je šel po duhovnika, ne da bi bil Ajti o tem kaj povedal. Kakor vsa fara je vedel tudi on, da Ajta morda že dolgo ni bila pri spovedi, saj se je zadnje čase domače cerkve skoraj izogibala in je prihajala tja le tedaj, kadar je bilo kako darovanje za reveže. Dovganoča so v Jamnici sicer imeli za brezverca in v resnici že sam ni več pomnil, kdaj je bil zadnjikrat pri spovedi. Ali mislil si je, da je za popotnico na oni svet sprava z bogom le dobra. Če že ne koristi, škodovati nikakor ne more.

Ajti je bolezen vzela marnje in župnik Virej je z njeno spovedjo hitro opravil. Ali starka se je smrti še vedno trdovratno upirala. Živela je še tri dni ob sami vodi. Čeravno ni mogla govoriti, je bila vendar do zadnjega diha pri zavesti. Oči so ji gorele in opazovale ljudi, ki so prihajali v stajo. Ker starka ni takoj umrla, je Dovganoč spet začel misliti na njen denar, posebno pa njegova žena, ki je starki stregla. Na skrivaj sta skušala stikati za njim, toda Ajta ju je vedno pregnala z očmi, ki so se takoj odprle, ako je začelo šuriti* v kakem kotu.

Tretji dan je nastopila smrt. V staji sta bila oba Dovganoča in stara Munkinja, ki je prišla z vnukinjo in s polno cajno okrepčil. Naenkrat so Ajti stopile na čelo potne srage.
»Zdaj bo pa smrt, kje imate svečo?« je mirno pobarala Munkinja.

Dovganoč je prižgal svečo, ki je bila že vse tri dni pripravljena na okencu pred Ajtino posteljo, tako da jo je starka vedno imela pred seboj, kadar je odprla oči, ter jo dal umirajoči teti v roko. Šega je bila, da je moral umirajočemu zadnjo luč prižgati najbližji sorodnik. Ajta je krepko stisnila svečo s svojimi suhimi prsti in nekaj trenutkov topo strmela v plamenček, ki ji je gorel na prsih. Potem so ji debele kožnate trepalnice počasi zakrile oči. Vse štiri priče njene smrti so pokleknile na tla in stara Munkinja je začela glasno moliti molitev za umirajoče.

Molila je žalostni del rožnega venca. Izmolila ga je že do polovice, ali Ajta je še vedno dihala. Dihanje je bilo sicer neenakomerno, sunkovito in vsakikrat se je pričam zdelo, da slišijo zadnji dih. Ali naenkrat so se starkine prsi znova dvignile. Že tako kratka sveča je dogorela skoraj do polovice in plamenček se je vedno bolj bližal velikemu kupu belega loja, ki je zalival starkine koščene roke in jih spreminjal v strjeno grudo.

* Šumeti, ropotati.

Žalostni del rožnega venca je bil že končan in Munkinja je morala začeti z drugim, veselim delom molitve. Sveča je dogorevala in Dovganoč je bil že v skrbeh, kaj bo, ako Ajta ne umre, kajti druge sveče ni bilo pri bajti. Starka je še vedno dihala.

Naenkrat pa so se ji srage na čelu posušile in barva njenega lica je postala svetlejša. Podoba je bila, da je mrtvaški krč popustil, kajti njeno dihanje je postalo naglejše in enakomernejše. Plamenček je gorel le še iz raztopljene lojeve kepe. Tedaj so se Ajtine oči za hip odprle in priče njene smrti so zagledale v njih žareč, mladosten žar, ki ga še nikoli niso videle. Vse je pretresla neka sveta groza. Ta neznani pogled pa je trajal le nekaj trenutkov. Kmalu so se oči začele zapirati, počasi in trudno, a tisti žar, ki je bil poprej razlit v njih, se je začel izpod vek razširjati okrog oči in je naenkrat pokril ves grdi, stari obraz z lepim, presrečnim sijajem. Potem so se Ajtina stisnjena usta počasi odprla in smrtne priče so začule rahlo mrmranje:

»Poglejte, kočija ... kočija ... Tri pare belih konj ... Njo peljejo... k meni jo peljejo... po mene jo peljejo ...«

Usta so se spet zaprla, Ajta je prenehala dihati in je mrtva obležala na jaslih, a njen obraz je bil še vedno svetal in poln sreče... Na svojo zadnjo uro je zagledala svojo izgubljeno hčer, o kateri je sanjala morda petdeset let.

Klečeče priče te smrti je prevzela skrivnostna groza, da so nekaj časa kakor otrple občepele na tleh. Stari Munkinji je molitev obtičala v grlu in po stajah je zacvilil slaboten jok, ki je namesto molitve prišel iz njenih ust. Ali kmalu so se molivci streznili. Prvi je vstal Dovganoč, se nagnil nad Ajtino mrtvo truplo in upihnil plamen, ki je plahutal že izmed mrtvih prstov. Za njim se je dvignila tudi stara Munkinja, pristopila k Ajti ter jo prekrižala na čelu, na ustih in na prsih, rekoč:
»Umrla je ...«
Za njo so jo pokrižali tudi ostali trije.

Brž ko se je Ajta ohladila, sta jo Dovganočka in Munkinja slekli in umili, potem pa naglo položili na pare. V skrinji, ki je bila polna starih, a dobro ohranjenih oblačil, so izbrali najboljšo obleko iz črne žide, ki je na Ajti niso videli niti najstarejši ljudje v Jamnici, ter jo oblekli vanjo. Na glavo so ji zavezali najlepšo židano aderco, ki so jo našli med kupom lepo zloženih robcev. Niti Dovganoč niti Munkinja nista slutila, da je bila to aderca, ki jo je nekdanja Zabevova dekla Male vrgla ženinu Zabevu v lice takrat, ko so bile v Jamnici tri poroke hkrati, in ki jo je vso pohojeno pobrala in shranila beračica Ajta.

Munkinja je z vnukinjo takoj zapustila staje, brž ko je bila Ajta na parah. Kakor hitro sta Dovganoča ostala sama v bajti, sta začela krčevito stikati za denarjem. Prevrnila sta skrinjo, pretipala vse žepe Ajtinih ohlapnih oblek, pretaknila vse uborno pohištvo in vse kote; seno, na katerem je Ajta umrla, pa sta znesla ven na travnik ter ga na drobno pretresla. Toda denarja ni bilo nikjer. Edino, kar sta našla, je bilo nekaj drobiža v glinastem piskrcu na polici. Med iskanjem sta se pošteno spotila, a ko sta morala ugotoviti, da je bil ves trud zaman, in sta presenečena strmela drug v drugega, ju je začelo skoraj zebsti. Nikjer skrivnega zaklada, o katerem je z njima vred sanjarila vsa Jamnica. Ali je bila Ajta res prava beračica, živeča iz rok v usta?

Sonce je bilo že visoko nad goro, ko sta Dovganoča nehala iskati skrivni zaklad. Če so hoteli Ajti zvoniti že opoldne, je bil zadnji čas oditi v Jamnico, sporočiti starkino smrt ter naročiti zvonjenje in krsto.
»Ali boš šla ti ali jaz?« je Dovganoč neodločno pobarala ženo.
»Jaz bom šla,« je odločila žena vsa srdita, ker nista ničesar našla. Ni hotela ostati sama z mrličem, ki jo je tako grdo napetnajstil. Njeno staro sovraštvo do Ajte se je spet prebudilo.
»Dobro, bom pa jaz ostal tukaj. Mene ni strah,« je kakor v opravičilo dejal Dovganoč, dobro vedoč, kake misli obhajajo ženo. Potem ji je naročil:
»Toda povej, da bo zvonjenje, pogreb in vse drugo morala plačati občina. Reci, da smo našli le nekaj drobiža, drugega pa nič. Prinesi nekaj sveč od Lukača.«
Dovganočka je odšla.

Dovganoč je ostal sam z mrličem. Sedaj pri bajti ni bilo kaj početi, le seno je bilo treba še zažgati na travniku. Dovganoč je odšel ven, a preden je kup zažgal, ga je še enkrat vsega pretresel. Delo pa je bilo seveda zaman in ves zamišljen je mož zanetil kup. Visok dim je naznanil Jamnici in vsej okolici, da je v samotnem žlebu pod goro umrla Ajta.

Dovganoč pa še ni imel miru. Nikakor ni mogel verjeti, da bi njegova teta res ne imela kakega večjega denarja. Saj vse življenje ni delala drugega kakor zbirala krajcarje, zraven pa skoparila na mile viže. Skrinja z oblekami je bila premajhna tolažba, posebno zanj. Vse, kar je bilo v njej, se bo prijelo žene in otrok, a zanj ne bo ostalo niti za klobaso tobaka. Še enkrat se je lotil iskanja in znova pretaknil vso bajto. Preiskal je vsako špranjo v zidu in šel tudi na podstrešje, kjer je vrtal po podu in za tramovi, toda našel ni nič.

Ves zasopljen in razburjen se je usedel na visoki prag ter si nažgal pipo. Nekaj časa je zamišljeno vlekel dim. Mir, ki je vladal v žlebu, mu je sicer dobro storil, toda skrbi mu le ni mogel pregnati. Iz globače za travnikom je šumela planinska voda in nekaj ptic je priletelo celo na streho staj. Kakor slep je nekaj časa strmel v jamniško dolino pod seboj, potem pa mu je srce zalila grenkoba in oči so se mu same od sebe povesile v prag, na katerem je sedel. Nekaj časa je odsotno strmel v tla. Naenkrat pa so njegove oči obtičale na majhni luknji, ki jo je zapazil pod seboj. Tisti, ki je za ovcami prvi prišel stanovat v to puščavo, je zaradi visokega lesenega praga zavalil pred vhod široko, ploščato skalo, da bi mu ne bilo treba nog tako visoko vzdigovati, kadar je prestopal prag. Med skalo in lesenim pragom je zijala precejšna špranja.

Dovganoča je prešinila skrivna misel na denar. Kaj, če bi bil tukaj notri skrit? Sklonil se je in skušal potisniti roko skozi odprtino. Šlo je samo do komolca, a v luknji, kamor je tipal, roka še ni prišla do dna. Takoj si je znal pomagati. Vzel je lahek drog, ki je slonel ob zidu, ga vtaknil v špranjo in z lahkoto odrinil skalo od lesenega praga. Pod njim se je zdaj pokazala mala skrivalnica. Dovganoč se je sklonil in porinil glavo vanjo. Naenkrat ga je pogrelo po vsem telesu. Med kamenjem temeljnega zidovja je zagledal obrise črne, štirioglate škatle. Zgrabil jo je in jo potegnil na svetlo; bila je majhna, dve pedi dolga, ped široka in ravno tako globoka škatla iz železne pločevine. Po njeni teži je Dovganoč takoj spoznal, da ni prazna, še bolj pa se je o Tukaj je dobeseden in urejen prepis preostalega dela besedila, ki vključuje vse narečne oblike, izvirna ločila in specifičen slog zapisa:

tem prepričal, ko jo je stresel. V škatli je šumelo in škrabljalo.

Tesač je bil prepričan, da je našel, kar je iskal, na kar je čakal pol življenja. Bil je tako srečen, tako iznenaden, da je na pol otrpel obsedel na pragu. Nehote mu je prišla na misel prebrisanost mrliča, ki je mrzel ležal na nizkih parah korak za njegovim hrbtom. Boljšega skrivališča starka gotovo ni mogla najti. Tu notri je bil njen zaklad varen pred tatovi in pred ognjem. Njegova teta je bila včasih po cele tedne zdoma ter je na vse mislila.

Preteklo je že nekaj minut, a Dovganoč je še vedno sedel na pragu. Zdaj pa zdaj je dvignil škatlo h glavi, jo stresel ter ves omamljen prisluškoval šumenju in škrabljanju v njej, potem pa jo je deval nazaj na skalo pod seboj ter zamaknjen strmel vanjo. Pri tem je pozabil, da mu je pipa že davno ugasnila. Pozabil je tudi na to, da sedi pred mrtvaškim odrom svoje tete. Bil je tako srečen, da so se mu njegove trde tesaške kosti omehčale kakor testo. Po glavi so mu hodile preblažene misli; vse življenje je bil velik siromak, čeprav je delal od zore do mraka. Dokler je bil na višku svojih telesnih moči, je precej zaslužil — tudi časi so bili boljši — a moral je rediti številno družino ter se je komaj prebijal. Pozneje so se starejši otroci že razpršili po svetu in bilo je treba nasititi manj ust, toda zadnje čase je začel pešati in ni mogel več toliko zaslužiti kakor nekdaj. Razen tega so bili tudi časi mnogo slabši. Vse življenje mu je šla trda za tisti tobak, ki ga je čikal in kadil. In če si je včasih gasil žejo pri Apatu ali pri Lukaču, je morala zaradi tega njegova družina stradati. Zdaj pa se je pred njim nenadoma odprlo novo življenje.

V škatli je škrabljal in šumel denar. Njegovo življenje se bo zdaj spremenilo in, če kdaj ne bo prijel za sekiro, lonci na ognjišču kljub temu ne bodo prazni. Vse življenje je tolkel polento in črepal prežganko in krompirjevo juho. Če si je hotel privoščiti mesa, se je moral lotiti psov in mačk. Sedaj bo lahko tudi kaj drugega dal v lonec. In kadar bo zunaj deževalo ali pa bo zmrzoval sneg, mu ne bo treba zapuščati kapa, lahko bo ostal v bajti in čakal boljšega vremena. Zaradi tistih nekaj grč mošta mu ne bo treba hoditi okrog kmečkih miz in se prilizovati raznim Ložekarjem, Mudafom in drugim kmetom, ampak si bo sam lahko privoščil pijačo. In kadar ga bodo moči že popolnoma zapustile, se niti njemu niti njegovi ženi ne bo več treba bati grenkega občinskega kruha, ki ga je zadnja leta vedno bolj strašil. In vedno znova je privzdigoval železno škatlo k ušesom, jo tresel in zamaknjen prisluškoval njenemu skrivnostnemu šumenju, zraven pa polglasno mrmral:
»Da huda je, huda ...«

Šele ko si je od prvega presenečenja nekoliko opomogel, je začel misliti na to, da bi zaklad odprl. Škatla je bila zaklenjena. Skušal jo je odpreti, toda mali zapah je trdno držal. Moral bi biti ključ, toda Dovganoč se je spomnil, da kakega podobnega ključa ni videl nikjer, čeprav je pretaknil vso bajto. Navzlic temu je znova pričel stikati za ključem. Noseč škatlo s seboj, je dolgo iskal, še enkrat pretaknil vse Ajtine obleke in se lotil celo tiste, ki jo je mrtva starka imela na sebi. Toda njegov trud je bil zaman, ključa ni bilo nikjer. Ves omamljen je obstal pred mrtvaškim odrom in skoraj proseče pogledal na vzglavje, kjer se je pod belim prtom risala Ajtina glava, kakor bi hotel reči:
»Teta, povej vendar, kje je ključ? Zdaj ti je vendar že vseeno ...«

Starka pa se ni zmenila zanj in tesač je moral poiskati na polici majhno dleto. Znova se je usedel na prag in pričel škatlo s silo odpirati. Dovganoč se je pošteno oznojil, preden se mu je posrečilo na enem koncu spraviti dleto pod pokrov. Potem ga je začel na vso moč privzdigovati. Tedaj ga je vzdramil hreščeč glas:
»He, Dovganoč, ali zaklad odpiraš...?«

Tesaču so otrpnile roke in le malo je manjkalo, da mu škatla ni zaropotala po tleh. Pred njim sta stala njegova tovariša Bajnant in Coflov Peter ter z režečimi usti strmela vanj. Bil je tako zaverovan v svoj posel, da ju ni opazil, ko sta prihajala čez jaso. Bajnant in Coflov Peter sta tesačila onstran globače visoko gori v Mudafovem lesu, od koder se je videlo v žleb kakor v odprto dlan. Vedela sta, da leži Ajta na smrtni postelji; ko sta zapazila, da gori na travniku starkino ležišče, sta tudi že vedela, da je v staje prišla smrt. Iz starega drvarskega spoštovanja do svojega tovariša Dovganoča sta takoj odložila sekire in odšla v žleb, da pomolita pri Ajtinem odru.

Dovganoč bi se v tem trenutku gotovo rajši srečal z divjo jago, ki je v črnih, viharnih nočeh hrumela čez jamniške jame in bregove, kakor pa s svojima tovarišema. Nehote mu je roka, v kateri je držal škatlo, ušla za hrbet. Takoj pa se je zavedel svoje smešnosti in jo je spet položil na kolena. Njegov ukanjeni obraz se je prišlecema prisiljeno nasmehnil. Ta dva pa očividno nista bila v taki zadregi kakor on in Coflov Peter je prostodušno dejal:
»Ali se ne da odpreti ta vrag?«

»Ne, ker ne morem najti ključa,« je odgovoril Dovganoč v zadregi.
Škatla v tovariševih rokah je imela zanju veliko privlačno silo; takoj sta pozabila, da sta prav za prav prišla kropit mrliča. Odkritje zaklada, o katerem je sanjala vsa Jamnica, ju nikakor ni presenetilo.
»Čakaj, ti bova pomagala,« je rekel Coflov Peter in že zgrabil s svojimi smolnatimi rokami za škatlo ter jo položil na kamnitni prag. Dovganoč je pogoltnil zadrego in se znova začel z vso močjo upirati v dleto. Ker je Peter škatlo trdo pritiskal na skalo, se je zdaj pokrov vdal in škatla se je odprla.

Tri kosmate glave so se sklonile, strmele nekaj časa vanjo, potem pa sta se glavi Petra in Bajnanta počasi dvignili in videti je bilo dva čudno se režeča obraza. Nato se je obema hkrati izvil iz ust zategli: »Ah...!«

Dovganočeva glava pa je bila še vedno sklonjena nad škatlo, zdelo se je celo, da se vedno niže sklanja nad odprtino. Pred Dovganočevimi očmi se je smejal kup denarja. Na vrhu so ležali pisani papirji stotakov in tisočakov. Dolgo je strmel vanje, preden so njegovi prsti segli v pisane papirje in jih na enem koncu privzdignili. Izpod papirjev se je zabliskalo zlato in srebro. Dovganoč je bil tako presenečen, da je le s težavo mogel dvigniti glavo; čez njegove oči se je potegnila bleščeča megla in, ko je pogledal predse, ni videl ničesar. Dolgo je sedel kakor kip. Tišina v stajah in okrog njih je postala še globlja in skoraj je bilo čuti hrstajoči plamenček v mali leščerbi, ki je namesto sveče brlela ob mrtvaškem odru. Podoba je bila nenavadna: za široko odprtim vhodom je bil nizek mrtvaški oder z belim prtom, v katerega so bili vtisnjeni obrisi mrliča, komaj dober korak pred odrom je na pragu sedel Dovganoč s široko razkrečenimi koleni, pred njim pa sta stala dva tesača s širokima, smolnatima, usnjenima predpasnikoma in režeče strmela v sedečega moža. V tem trenutku ni bilo tej trojici nič bolj tuje kakor smrt.

Tišino je presekal skoraj tihi glas Coflovega Petra:
»Dovganoč, zdaj si bogat človek...«

Tesač na pragu se je vzdramil iz svoje otopelosti. Z blaženim nasmehom je pogledal tovariša, potem pa se je sklonil k škatli. Z levico je vzel iz nje pest papirjev, z desnico pa je segel na njeno dno, kamor so se mu počasi zarili okorni prsti, začeli broditi po bleščeči vsebini, jo dvigati in spuščati... Bili so zlatniki in srebrniki še iz avstrijskih časov. Tišino je napolnilo rahlo, zveneče rožljanje denarja. Bilo je, ko da bi iz trde skale curljali biseri čudnega, neznanega studenca ...

Iz zamaknjenosti jih je vzdramil jamniški veliki zvon, ki je zazvonil poldan. Njegov mogočni glas je počasi priplaval do gore, se oprijel žleba in ga napolnil z lepim, močnim odmevom. Coflov Peter je mahoma snel svoj pokvečeni klobuk in začel na glas moliti kratko molitev. Čeravno je bil Dovganoč še vedno globoko zamišljen, so se mu roke vendar kar same od sebe sklenile in začel je moliti tudi on.

Z zvonom vred je utihnila tudi molitev. Možje so se spogledali in Dovganoč se je dvignil; zdelo se mu je, da ga bolijo noge in da ga tlači neko doslej nepoznano breme. Težka utrujenost ga je za nekaj trenutkov prikovala na prag. Tedaj pa je v Jamnici spet zazvonilo. To pot pa je zvonilo rajni Ajti. Najprej se je oglasil najmanjši, že stoletja stari zvon s svojim čistim glasom; šele ko je ta oznanil soseski, da je novi mrlič ženska, so zazvonili tudi drugi zvonovi.

Mrtvaško zvonjenje je Dovganoča spet priklenilo na ta svet. Ob prisluškovanju zvonov se je spomnil, da bodo zvonili Ajti le kratko, kakor zvonijo navadno beračem, morda samo pet minut. Občina stiska na vseh koncih in krajih. Polastilo se ga je veliko čustvo hvaležnosti, z njim pa se je oglasil tudi doslej neznani mu ponos. Zastrmel je v pare, potem pa se naglo obrnil k tovarišema.
»Peter, veš kaj, ali ne bi tekel v Jamnico in naročil, naj mrliču zvonijo dolgo, kakor se spodobi? — Celo uro naj zvonijo, da bo tako, kakor bi umrl kak Dvornik ali Munk. Sedaj imam denar in ne bo treba občini plačati pogreba. Teci, Peter, teci, kar se da ... Ne bo ti zastonj . ..«

Peter mu je prikimal in se takoj spustil v dir proti gozdu in dalje v dolino. Tekel je z isto divjo naglico kakor pred dnevi Moškoplet. Do fare je bilo dobro uro hoda; če je hotel, da bodo Ajti zvonili še opoldne, kakor je to Dovganoč želel, se je moral podvizati. Razen tega pa ga je priganjalo še odkritje skrivnega Ajtinega zaklada, ki ga je hotel on prvi razglasiti po Jamnici. Pri Tumpežu, mimo katerega ga je vodila pot, je našel na gorici družino, ki se je spravljala h kosilu.
»Denar smo našli!« je zavpil že od daleč in dirjal dalje mimo začudenih ljudi.
Od Tumpeža do Munka je potreboval polovico manj kakor navadno.
»Denar smo našli!« je zavpil proti staremu Munku, ki se je pred bajto grel na soncu, in tekel dalje, da mu je ohlapni predpasnik kar mahal v vetru. In povsod, kamor je prišel, k Dvorniku, k Ložekarju, k Zabevu, je vpil:
»Denar smo našli...!«

Zvonjenje jamniških zvonov je že potihnilo, ko je Peter pritekel do Tumpeža. Farani so po zvonjenju takoj sodili, da je umrla Ajta. Razen beračem niso nikomur zvonili tako kratko.
Ko je Peter ves zasopel pridirjal v vas, je na sejmišču zagledal mežnarico Trezo, ki se je čez potok razgovarjala z Rudafico. Že od daleč je začel kričati:
»Treza, zvoniti, zvoniti, našli smo denar . . . Zvoniti moraš, celo uro!«

Ali komaj ji je Peter dopovedal, kaj se je zgodilo, je Treza takoj poklicala nekoliko otrok z bližnjih dvorišč in kmalu se je iz jamniških lin razlegalo ubrano petje farnih zvonov. Odzvanjalo je celo uro; ljudje so postajali po dvoriščih in po poljih in se čudili, kaj se je pripetilo, da so spet začeli zvoniti z vsemi zvonovi. Nepoučeni so bili prepričani, da je spet umrla neka ženska, čudno pa se jim je zdelo, ker ni bil nihče bolan. Toda še tisti popoldan je novica, da so našli Ajtin skrivni zaklad, prodrla do zadnjega jamniškega praga in še mnogo dalje po okolici ter razvozlala uganko tako čudnega odzvanjanja.

Po Petrovem odhodu sta Dovganoč in Bajnant preštela najdeni denar. V papirju sta našla nekaj nad dvajset tisoč dinarjev in med njimi tudi tisti šop bankovcev, ki jih je Ajti dal Sečnjak. V zlatu in srebru pa sta našla še večje bogastvo, vsaj za oči. Do svetovne vojne je Ajta zbirala ter dajala na stran le zlatnike in srebrne tolarje. Vrednosti zlatnine in srebrnine sicer nista mogla preceniti, toda bilo je tega toliko, da jima je jemalo vid. Ko sta končala in je vse skupaj bilo spet zloženo v železni škatli, je Bajnant zmedeno pogledal svojega prijatelja, potem pa vzdihnil:
»Dovganoč, zdaj ko si naenkrat obogatel, boš gotovo pozabil na nas ... Ha-ha!«

Te besede so Dovganoča zabolele in skoraj hlastno je odgovoril:
»Motiš se, Bajnant, nikdar vas ne bom pozabil. Jaz nisem tak ...«
Bajnant pa ni hotel verjeti.
»Ha-ha — boš, boš, saj vem, kaj so bogatinci...«

Dovganoč je napravil teti dostojen pogreb. Najprej je kupil pri Tumpežu sod mošta za kropilce, ki so v velikih trumah hodili Ajto kropit z vodo, ki jo je Dovganoč natočil v lonček iz bližnjega studenca, ker pri bajti ob Ajtini smrti ni našel blagoslovljene. Naročil je pri Ropratu lepo rakev, a pri župniku Vireju veliko opravilo. Na pogreb je povabil vse jamniške tesače in še mnogo drugih prostih ljudi, svojih nekdanjih tovarišev in prijateljev, za katere je pri Lukaču naročil mastno sedmino, rekoč:
»Naj Jamnica ve, kdaj je Ajta umrla.«

Ajto so nosili Bajnant, Gačnikov Cene, Coflov Peter in Tehant. Ob pogrebu je bilo vse črno ljudi, ki so privreli od blizu in daleč, nekaj zaradi tesne povezanosti z Ajtinim življenjem, nekaj pa zaradi skrivnostnega zaklada, o katerem so se po Jamnici govorile nemogoče stvari. Ljudje so trdili, da so našli celo premoženje in da je bil zbran denar kdo ve koliko cesarjev in kraljev. Mnogi so zavistno gledali na Dovganoča in mahoma je vse pozabilo na razne dogodke v njegovem življenju, na njegovo pijanstvo, na Dovganočkino početje in na razne prestopke njegovih otrok.--

Na tem svetu pa so vedno ljudje, ki nimajo sreče, in med te je menda spadal tudi nesrečni Dovganoč. Tri dni po Ajtini smrti je ravno stal pred Apatovo krčmo in se prepiral z Mvačnikom iz Hoj za ceno stare, na pol podrte bajte, ki jo je nameraval kupiti. Že celo popoldne sta pri Apatu barantala zanjo, ali vselej, kadar sta se že skoraj pogodila, se je Mvačnik umaknil.
»Dovganoč, kaj ti bo bajta, ko si tako bogat. Grunt mi rajši odkupi.«
Dovganoč pa mu je odgovarjal:
»Za mene je dobra bajta, kaj bom z gruntom.«
Na cesti pred hišo se je spet zgodilo isto. Pijani Mvačnik je vpil:
»Grunt mi odkupi, bajte ti ne dam!«
Dovganoč se je razjezil in zakričal:
»Dobro, koliko pa hočeš zanj?«

Preden je Mvačnik utegnil odgovoriti, ju je zmotil ropot voza, ki je prihajal po cesti. Na njem je sedel Dvornik. Voznik je obstal pred Apatovo krčmo. Dovganoč in Mvačnik sta se obrnila k vozu, iz katerega se je pričel kobacati Dvornik. Na kmečkem vozu sta zagledala še neko na pol ležečo, na pol sedečo tujo postavo, vso zavito v konjske odeje, iz katerih je gledal zabuhel, starikav ženski obraz. Vprašujoče sta se ozrla v voznika. Dvornik se je našmehnil, potem pa obrnjen proti Dovganoču dejal:
»Novo Ajto sem pripeljal!«

Dovganoč je skoraj okamenel. Obraza na vozu še nikdar ni videl, toda kljub temu ga je navdala strašna slutnja ...
Za resnico pa je le prekmalu zvedel: Dvornik je pripeljal iz trga Ajtino hčer, ki je še na pol otrok izginila iz Jamnice in ki je potem celih petdeset let nihče več ni videl v domačem kraju. Teh petdeset let je Ajtina hči preživela v Trstu in po drugih obmorskih krajih. Živela je pač, kakor je mogla; dokler je bila še lepa, je živela lahko in udobno, ko se je začela starati, je bilo življenje težje, a ko je popolnoma omagala, so jo iz sosednje države kratko in malo poslali čez mejo, ker so ugotovili, da ne pripada njim, ampak Jamnici nekje v Karavankah. Tista svetla kočija, o kateri je Ajta sanjarila celo življenje in še na svoji smrtni postelji, je stala zdaj sredi Jamnice ...

»Moj bog,..!« je kriknil Dovganoč in se ves onemogel naslonil na plot. Tisti zabuhli, tuji obraz, ki ga je videl na vozu, je rastel in se širil in nazadnje mož ni videl drugega kakor en sam ogromen, spačen in režeč obraz . ..

»Kaj bomo pa z njo?« je vprašal Apat, ki je medtem prišel iz hiše in čul vso zadevo.
»Ne bo tako hudo,« je odgovoril Dvornik s poudarkom. »Starka je sicer hroma, ali po hišah je ne bo treba voziti. Njena mati je zapustila toliko, da jo bomo lahko dali v hiralnico ...«

Mvačnik, ki je imel glavo še težko od vina, ki ga je popil na Dovganočev račun, je postal mahoma treznejši. Začutil je neko prijetno slast in obrnjen proti tesaču Dovganoču, ki je še vedno kakor omamljen slonel ob plotu, je začel vpiti:
»Ho, Dovganoč, zdaj kupi bajto ... kupi jo, le kupi jo .. .«

== SEDMO POGLAVJE ==

Kar so po Jamnici že dolgo govorili in o čemer so pisali vsi časniki, ki so prihajali vanjo, o čemer so govorili razni politični agitatorji ter zastopniki raznih kmetijskih ustanov, ki so kdaj pa kdaj zašli tudi v Jamnico, se je zgodilo: razglašena je bila kmečka zaščita. Kmečki dolgovi so zadnja leta zaradi krize tako narasli, da se sami dolžniki že niso več spoznali, pri čem so. In ker je kmetom postalo že vse preneumno, so prenehali celo s plačevanjem obresti, hkrati pa tudi davkov, a na odplačevanje samih dolgov nihče več ni mislil.

Zakon je kmete osvobodil polovice vseh dolgov pri posojilnicah, trgovcih, obrtnikih in zasebnih upnikih. Drugo polovico dolgov pa so po novi postavi morali kmetje odplačevati v obrokih in natančno določenih rokih. Že pretekli teden so listi prinesli besedilo tega odrešilnega zakona, ki so si ga potem kmetje ob večernih urah vbijali v glavo. Od vsega, kar je bilo tam napisano, so razumeli predvsem to, da jim je z določenimi pogoji odpisanih polovica dolgov. To pa je bilo tudi dovolj in zaenkrat vse druge določbe niso bile važne. Politično ravnotežje, ki je bilo med kmetskim ljudstvom popolnoma porušeno, se je spet začelo izravnavati. Iz večinskega tabora so se spet čuli spodbudni glasovi:
»Glejte, to smo napravili mi...«

V nedeljo pa je tudi župnik Virej na leči skušal vernikom dopovedati, da ni tako, kakor nekateri ljudje trdijo, ampak da se oblast le briga za kmeta, da ji je kmečka blaginja le pri srcu. Potem je zapel alelujo kmečkemu stanu, ki ves svet pokonci drži in, ko je izrazil svoje prepričanje, da bo tudi delavstvo dobilo, kar mu gre, je pozval farane, naj ostanejo zvesti starim načelom in svojim preizkušenim voditeljem. Faranom se je sicer zdelo, da je to nekako kovanje železa, dokler je še vroče, toda ker je bilo res nekaj storjenega, kar se je lahko otipalo, ni župniku Vireju pridige nihče zameril.

Po maši je bilo v Lukačevi gostilni toliko ljudi, kakor že dolgo ne. Odkar se je pri Apatu zgodila tista nesreča s sinom Žepom, so ljudje sploh rajši zahajali k Lukaču, čeprav ga niso imeli za prijatelja. Ali imel je trafiko, tudi trgovino, nekaj je barantal tudi še z lesom in vrhu tega je imel na izbiro več vrst pijače. Vse je govorilo o kmečki zaščiti. Dvorniku, mlademu Munku, Pernjaku in še nekaterim drugim so goreli obrazi od velikega zadovoljstva.

Bajtar Kozjek je pil pri eni mizi skupaj z Dovganočem in Tehantom. Tesača sta pila vsak svoj frakelj žganja, Kozjek pa si je naročil vina. Ko so se nekaj časa molče gledali, je Kozjek dejal s pikrim glasom:
»Poglejta mene, jaz lahko vino pijem, ker bo zame plačala država ...«

Tesača, ki sta vedela, da ima Kozjek v Lukačevi knjigi precejšne litanije, med katerimi je bil tu in tam zapisan tudi kak požirek pijače, sta ga razumela in se grdo držala. Kozjeku bo zdaj ta dolg do polovice odpisan, medtem ko bodo njune litanije ostale. Za kmete res skrbe, za delavce, ki še teže živijo, pa se nihče ne briga.

Pri drugi mizi je Ložekar na ves glas vpil:
»Lukač, danes ne bom pil mošta, ampak pivo. Ko bi bil vedel, da bo res prišla kmečka zaščita, bi sploh nikdar ne pil mošta.«

Lukač je skušal delati ravnodušen obraz, v resnici pa ga je na tihem grizlo. Kmetje so prej pili pri njem na upanje, zdaj pa so se iz njega še norca delali.

Nekdanji Bunk, sedaj Pernjakov bajtar, kateremu pa so še vedno pravili Bunk, je žalostno sklanjal glavo nad mizo. Pijača, ki je stala pred njim, mu ni dišala. Njegovi sopivci so vedeli, kaj ga grize, ter so na tihem čustvovali z njim, le Ardev ni mogel strpeti, da ga ne bi pičil:
»Bunk, zakaj pa si tako hitel s prodajo. Malo bi bil še počakal, pa bi bil še danes pravi Bunk.«
»Tiho bodi, kaj me spominjaš,« je vzrojil Bunk nad njim in zvrnil vase, kar je bilo v steklenici. Ko se je tako okrepčal, je dodal: »Ne boj se, še bodo prišli časi, ko bodo vse krivice popravljene ...«
»Ali misliš?« je menil Ardev z dvomljivim glasom.
»Tako gotovo, kakor tukaj sedim!«
»Kaj pa bo potem Mudaf dejal?«
Mudaf je sedel pri drugi mizi in se delal, kakor da bi bil gluh.

Rudaf, ki je sedel v kotu, je že tretjič glasno vprašal:
»Meni pa se le čudno zdi, kdo bo to izgubo plačal?«
Zdelo se je, da ga sosedje nočejo slišati in da jim je neprijetno, če nekdo tako vztrajno vrta v to zadevo, na katero v tem času ni nihče hotel misliti. Nazadnje mu je Zabev le odgovoril:
»Tiho bodi, nekdo jo bo že plačal.«
»Toda kdo, bi rad vedel?«
»Država!« je glasno zaklical Munk.
Rudaf se je popraskal za ušesi.
»Država ...? Dobro, a država smo tudi mi...«
»Zdaj torej veš, kdo bo plačal ...«

Pivci so se spogledali; na nekaterih obrazih je ležala skrb, na drugih pa se je zrcalila čudna hudomušnost. Po sobi je nehalo vreti. Mlatej, ki je sedel pred Dvornikom, je spet vprašal:
»Vrag vedi, zakaj so to napravili...?«
»Zakaj vprašuješ? Zato vendar, da pomagajo kmetskemu stanu,« je odgovoril Dvornik s poudarkom.
»A tako!« je zinilo nekaj skoraj nejevernih glasov.
»E, kaj pa mislite...?«

Nejeverneži pa še niso mirovali in so se še dalje porogljivo spogledovali. Obad, ki je pil skupaj z Ložekarjem, je dejal:
»Zakaj so to napravili? Zato, da bo kolo spet teklo.«
»Kako misliš to?«
»E, kako ...? Kdo pa je zdaj sploh plačeval dolgove? Jaz jih nisem, Ložekar jih tudi ni, Rudaf jih tudi ni in drugi jih tudi niso. Pa so si mislili: napravimo nekaj, da bodo ljudje znova dobili veselje in se spet spomnili svojih dolgov. Še vol ti ne spelje s klanca, ako mu ne daš oddiha...«

Skupina nezaupljivcev je spet postala glasnejša, oni pa, ki so bili brez pomisleka navdušeni za stvar, so molčali.
»Da, da, tudi vol si mora oddahniti...«
»Kakopa... Tako je moralo priti. Dolgov nismo plačevali, ker nismo imeli s čim. In kjer nič ni, ne moreš ničesar vzeti... Recimo, da nas bi začeli rubiti, da bi zarubili vso Jamnico. Od tega bi noben host nič ne imel. Če bi nas pognali z zemlje, kdo bi potem delal...? Če mi ne moremo živeti, bi na našem mestu tudi kdo drug ne mogel. In čemu potem zemlja, kmetijstvo? Nekdo pa mora delati na njej, sicer ni nič-vredna... Ali ni tako?«
»Tako je!« so pritrdili razni glasovi.
»Na ta način bomo pa le nekaj plačali, kaj ...?« se je režal Rudaf.

Kozjek je malo pomislil, potem pa rekel:
»Ali nekdo bo moral le plačati, kar manjka. Posojilnice se bodo zaporedoma sprhale, če bodo naenkrat polovico izgubile. Mene sicer to ne boli, toda nekje bo to manjkalo . ..«
Tedaj pa je zavpil Zabev:
»Izguba je že plačana, ne bojte se. Plačali so jo tisti, ki so izgubili denar. Plačal je Permanov Ahac, ki ne more dobiti denarja iz posojilnice, ki ga je tja zanesla stara Pernjica, plačal je Sečnjak, ki se mu prav tako godi, in plačali so še mnogi drugi. Saj vendar vsi vemo, kako je ...«
Pri tem je Zabev lepo zamolčal, da je tudi nekaj njegovega denarja zamrznjenega obležalo v posojilnici.
»A trgovci?« je bleknil nekdo.
»Trgovci naj pa izgubijo, saj so nas dovolj žrli. Ali ni že dovolj gruntov zadnja leta prešlo v nekmetske roke?« je odgovoril Zabev, ne meneč se za Lukača, ki je to čul.

Po sobi je bilo nekaj časa tiho, dokler ni Ložekar zaklical Lukaču:
»Novo mero... tri dni pa oleja ni!«
Munk se je dvignil izza mize, iztegnil roke in se zadrl:
»Naj bo, kakor hoče, toda jaz pravim: živio kmečka zaščita...«
»Živio kmečka zaščita!« je ponovila za njim skoraj vsa soba.

Navzlic vsem pomislekom, ki so se porajali, in vsej nezaupljivosti, ki je pri tem navdajala nekatere, so kmetje nove postave bili vendarle veseli. Jarma, ki jih je tlačil, se sicer niso iznebili, ali breme je vendar bilo preloženo na neko drugo ojnico, ki zaenkrat še ni tako tiščala. Zdaj je bilo poglavitno to, da je bilo plačevanje dolgov ustavljeno in da se ni bilo treba vsak čas bati biriča v hišo. Kaj bo potem, tega nemara še Bog ne ve, toda to je bilo zaenkrat tudi popolnoma vseeno. Nekaj bo že... Kaj prida pa kmet in delavec tako nimata pričakovati.

Razburkanost, ki je že dolga leta pretresala Jamnico, se je po uzakonitvi kmečke zaščite vidno polegla. Ljudje so spet dobili zaupanje v neko pravico in s tem tudi vase, kar jim je spet pomagalo nekoliko dalje. In to je bilo v teh časih že zelo veliko. Virej, Dvornik, Munk in drugi, ki so že sami obupavali nad Jamnico in nad seboj, so imeli spet dovolj vzroka, da so bili samozavestnejši in polnejši upanja.

Kmalu pa so se mogli prepričati, da je njihova trdnost bila postavljena na zelo majava tla. Preteklo je komaj nekaj mesecev, ko je nad Jamnico prihrumela nova nesreča. Nekega dne se je po njej raznesla razburljiva vest:
»Občino nam bodo vzeli...«

Jamnici je bilo kakor onkrat Dovganoču, ko mu je Ajtin zaklad nenadoma zdrknil iz rok. Bilo je že precej dolgo tega, kar so nastale prve take govorice, katerih noben Jamničan ni vzel zares. Jamnica je imela svojo lastno občino že od davnaj. Trdilo se je, da je jamniška srenja ena najstarejših daleč naokrog. O tem so pričala tudi razna jamniška imena. Neka hiša v Sončnem kraju se je imenovala pri županu in tak priimek je imelo več družin. Občina in fara sta bili lepo zaokroženi celoti, in narava sama, ki je ustvarila jamniško kadunjo in potegnila okrog nje jasno in čisto hribovito mejo, ji je vtisnila pečat svoje posebnosti in svoje samostojnosti. Še celo tam, kjer se je jamniška kadunja stikala s sosednjo dolino, kjer so ležale Dobrije, jo je od nje delila stisnjena soteska, skozi katero si je jamniški potok s tisočletnim izjedanjem Drajne in Sončnega kraja moral napraviti pot v svet.

Za to stvar se je zlasti gnala dobrijanska ovsena gospoda, kateri je stal na čelu Munkov son, nadučitelj Ladej; ta je imel z Jamnico še stare neporavnane račune, pa jih je hotel menda na ta način poravnati. Morebiti je oblast imela nekaj povoda za mačehovsko ravnanje z Jamnico. Zadnja leta namreč občinsko gospodarstvo v vasi ni šlo čisto gladko in brez težav. Zaradi krize je bil občinski proračun vedno v zadregi. Občinski odborniki so do upravljanja občine izgubili vse veselje in veliko jih sploh ni hotelo prihajati na seje, hoteč se s tem predvsem iznebiti vsake odgovornosti. Župan je prečestokrat moral sam reševati občinske zadeve. Toda kolikor se je vedelo, tudi po drugih občinah ni bilo veliko bolje, ako ni bilo še slabše.

Nekega dne so poklicali župana na okrajno glavarstvo in mu kratko malo sporočili, da so dnevi njegovega županovanja šteti in da bo jamniška občina v celoti priključena Dobrijam. Ko se je župan hotel nekaj upirati, sklicujoč se na ljudsko voljo, so mu povedali, da je priključitev sklenjena še za prejšnje vlade in da se bo zdaj to samo izvršilo.
»Upravno je to edino pametna rešitev,« je dejal okrajni glavar s poudarkom. »Jamnica je popolnoma pasivna občina in take majhne enote niso sposobne življenja. Nove, velike občine bodo povsem kaj drugega.«
»Toda naša občina je starejša kakor dobrijanska,« je ugovarjal župan.
»To nič ne pomeni. Dobrije so danes važno gospodarsko središče...«
»Ali kolikor vem, so tudi Dobrije pasivne, še celo pasivnejše kakor Jamnica. Če vržemo dva siromaka skupaj, bo iz tega nastal en sam še večji siromak. S tem gospodarstvu ne bo nič pomagano ...«

Ker je župan Dvornik okrajnemu glavarju pobil sleherno dokazovanje, se je ta razjezil ter mu osorno dejal:
»Dobro, če vas drugače ne morem prepričati, vam moram povedati, da se vse to dela zaradi višjih koristi. Ali ste razumeli...?«
»Razumel sem, toda prepričan nisem o pravilnosti tega, kar trdite,« je odvrnil Dvornik prav tako rezko in odšel.

V prebivalcih starodavne kadunje se je zbudil stari ponos in vsa Jamnica se je kakor en mož uprla nameravani priključitvi njihove občine sosednjim Dobrijam. Po Jamnici je zavladala taka enodušnost, kakršne še niso poznali.
»Nak, pod Dobrije pa nočemo, naj se zgodi, kar koli hoče!« je bilo splošno geslo.

Od združitve obeh občin si Jamnica ni mogla obetati kakih posebnih koristi, čeravno se ji tudi kake posebne škode ni bilo bati. Ali kar jo je tako vnelo, je bil užaljeni ponos in strah pred neko manjvrednostjo. Ljudem se je za malo zdelo, da bi jim kdor koli kratil njihove stare pravice. Kaj komu mar, ali ima Jamnica svojo občino ali ne. Govorilo se je o višjih koristih.
»Kakšne višje koristi so to...?« je klela Jamnica.

Tisti, ki so imeli zveze s fužinami, so zvedeli, da hočejo oblasti Jamnico zaradi tega pritegniti k Dobrijam, da bi onemogočili delavsko večino pri novih občinskih volitvah. To je bila tudi skrivna želja dobrijanske gospode, ki sama nikamor ni mogla priti.
»Hoho, iz te moke ne bo kruha. Delavcev se torej boje. Če nas bodo res dali v Dobrije, bomo vsi rdeče volili,« so se rotili ljudje.

Župan je sklical občinsko sejo in dal na dnevni red ugovor proti nameravani ukinitvi jamniške občine. Medtem ko je Roprat za sklepčnost seje moral včasih odbornike loviti po hišah, so se na to sejo zbrali vsi odborniki že veliko pred njenim začetkom. Sklenili so oster ugovor proti razpustu občine in ga poslali raznim uradom. Vse je bilo prepričano, da bo to zaleglo, toda uspeh vsega tega je bil, da so župana poklicali na glavarstvo, kjer so mu očitali razdiralno delovanje.
»Vaš trud je zaman, ker na višjih mestih tako želijo. Povejte to Jamnici,« je Dvorniku naročeval glavar. »Vi ste vendar mož in ne boste delali nekaj, kar je proti našim koristim.«

Župan se je vrnil v Jamnico s tako glavo, kakršno je imel takrat, kadar se je malo preveč napil Lukačevega vina. Ko bi ga ne bolela, bi ne vedel, da jo nosi med rameni. Zadeva je postajala zelo zamotana. Nikakor si ni mogel predstavljati, da bi ravno neke višje koristi zahtevale opustitev jamniške občine. Strankine koristi so v Jamnici najbolj poznali on, župnik Virej in tisti, ki so se že leta in leta borili zanjo proti toliko očitnim in skrivnim nasprotnikom. Za tem vragom je po njegovem mnenju moralo tičati nekaj drugega, česar pa ni bilo mogoče zvedeti.

Prebivalci kadunje pa se oblastnemu pritisku niso hoteli vdati. Borbenost je bila vedno hujša. Jamničani so začeli mrziti Dobrijance in po dolgem času se je nekaj Jamničanov spet steplo z Dobrijanci v neki trški gostilni, rjoveč, da se je čulo po vsem trgu:
»Počakajte, vam bomo že dali občino...!«
Trška gospoda si skoraj ni upala v Jamnico.

Župnik Virej je prišel spet v veliko zadrego, ker so se farani takoj začeli obregovati vanj, brž ko se je prikazal v kaki gostilni. Če drugega ne, je moral odgovarjati na pikra vprašanja:
»Gospod župnik, ali nam bodo res vzeli občino?«
Resnici na ljubo je treba priznati, da tudi župnik Virej ni razumel višje vneme za varjenje novih velikih občin. V dolgih letih, ki jih je preživel v Jamnici, je precej zrastel z njo in z njenim življenjem. Razen tega je bil že star in so mu tako vse novotarije bile zoprne. Zato je bil zdaj na strani svojega ljudstva.

Jamniški voditelji so posegli še po nekem sredstvu. Sklicali so kratko malo shod, na katerega so iz mesta povabili svojega poslanca. Pri zadnjih volitvah so se Jamničani volitev skoraj ogibali, akoravno jim je stranka postavila svojega kandidata, ki je propadel. Izvoljeni poslanec je kandidiral pri neki drugi stranki, toda ko se je izmenjala vlada, se je izmenjal tudi on in postal njihov poslanec, čeprav v Jamnici ni dobil niti enega glasu.

Lukačevi prostori so bili premajhni za vse zborovalce. Na shod je prišlo mlado in staro. Celo stari Munk je prišel, manjkalo ni niti Moškopleta. Župan Dvornik je pred shodom povedal poslancu, zakaj pravzaprav gre in kako naj govori, da bodo zborovalci zadovoljni. Poslanec mu je velikodušno prikimal, govoril pa je na dolgo in široko o raznih državnih vprašanjih, o notranji in zunanji politiki. Ko je že vse to izčrpal, je začel govoriti o kmečki zaščiti in jo hvaliti. Tedaj je potrpežljivost zborovalcev bila izčrpana in stari Munk se je glasno zadrl:
»To že tako vemo. Povejte nam rajši kaj o občini.«
»O občini hočemo slišati. Ali nam jo boste res požrli?« so vpili nekateri.

Hočeš nočeš je poslanec moral ugrizniti v lesniko ter pričeti govoriti o komasaciji občin, za katero je v parlamentu tudi on glasoval. Razlagal je Jamničanom pravi smisel tega zakona in jim skušal dokazati, da majhne občine niso zmožne življenja. Jamnica ima žal samo tisoč prebivalcev. Razen tega hoče vlada s tem doseči, da bo v novih občinah prišlo do besede samo ljudstvo, ljudstvo, na katero se je mogoče v vsakem pogledu zanesti. Tu je očividno meril na take občine, kakor so bile Dobrije, ki so jih hoteli s pomočjo Jamnice ukrotiti. Srditi obrazi, ki so od vseh strani gledali v govornika, so ga podučili, da je zašel predaleč; zato je začel govoriti o morebitnih izjemah, med katerimi je lahko tudi Jamnica, ter obljubljati, da bo pri oblasteh zastavil ves svoj vpliv za ohranitev samostojnosti jamniške občine.

Jamničanom ni bilo težko spoznati, da se poslanec mota in da ni na njihovi strani, zato je po njegovem govoru nastal v sobi velik hrušč. Vse vprek so vpili:
»Občina je naša! Ne damo je, vse drugo je bosa...«
Poslanec se je ves zavzet obrnil k Dvorniku, predsedniku shoda:
»Dragi prijatelj, kakšni ljudje pa so to? Jamnica je vendar zmerom bila v našem taboru, kolikor vem... Saj to so boljševiki...«

Na shodu je bilo tudi precej fužinarjev; domačini so prišli tako vsi, a prišlo je tudi nekaj delavcev iz Dobrij. Shodi so bili v tistih časih zelo redki in so bili večinoma pri zaprtih vratih, v Jamnici pa je bil shod za vse. Prišel je tudi Permanov Ahac. Včasih je Jamnica njegovo prisotnost na shodih imela za vtikanje v jamniške razmere, sedaj pa jim je njegova navzočnost bila prijetna.
»Kdo želi besedo?« je vprašal predsednik Dvornik.
»Ahac, ti se oglasi,« so mu klicali zborovalci od vseh strani.

Ahac se je dvignil izza mize. Čeprav je imel šele čez štirideset let, je bil videti mnogo starejši. Njegov obraz je že davno izgubil tiste poteze, ki sta mu jih v mladosti vtisnila jamniška zemlja in njeno sonce, namesto njih pa so bile na njem zarisane brazde, ki so nastale od ognja in železnega pepela. Oči je imel globoke in izgorele, navzlic temu pa domače in skoraj tople. Lopataste in osmojene roke je imel nenaravno dolge, zato pa so bile njegove rame mnogo ožje in nižje kakor včasih. Kolikor je bilo njegovih rok preveč, toliko je manjkalo ram. Čeprav je bil bolj suhljat kakor rejen, je imel vendar prevelik, nekako ohlapen trebuh, kateremu se je poznalo, da ga hrani s koruzo, kavo in juhami. Taki so bili večinoma vsi kovači, ki so zdaj v osmih urah storili prav toliko kakor pred leti v dvanajstih in še več urah.

Ahacu se je poznalo, da je razburjen. Razpoloženje, ki je vrelo okrog njega, ga je zmedlo. Kaka razlika med nekdaj in sedaj! Ni bilo prvič, da je skušal v svojem rojstnem kraju spregovoriti besedo kot fužinar. Ali doslej je vedno videl okrog sebe le mračne ali celo sovražne obraze svojih rojakov, ki so ga motili z medklici:
»Kaj nam boš ti pridigal? Tvoje življenje je drugačno kakor naše. Ne vtikaj se v naše stvari, jih bomo že sami uredili...!« Danes pa je po prostorih zavladala globoka tišina, brž ko se je dvignil, in povsod je videl le napete, pričakovanja polne obraze. Ta sprememba ga je tako presunila, da se je moral nekoliko odkašljati, preden je začel govoriti. Ali je res tako, kakor vidi? Da, preteklo je več kakor petnajst let, odkar je stopil iz kroga svojih rojakov ter stopil v krog drugega življenja, in ta čas se je tudi Jamnica spremenila...

»Jamničani, naj pa bo! Hoteli ste slišati, kaj mislimo mi delavci o tej zadevi, o zadevi vaše občine. Čuli ste govornika, ki vam je jasno povedal, iz kakšnih namenov vas hočejo pridružiti Dobrijam. Potrebujejo vas za to, da bi nadvladali nas, ki jih nočemo ubogati. Mi pa pravimo: Naj ima Jamnica svojo lastno občino, kakršno je imela dosihmal. Dobrijam jamniška občina ni potrebna, mi se vas ne bojimo, a tudi nočemo, da bi vam zaradi nas jemali vaše stare pravice ...«

Ahac ni mogel dalje, ker je sobo napolnil pritrjujoč vihar navdušenja. Zborovalci so ropotali in vpili:
»Tako je! Ali slišite, delavci so z nami? Živio, Ahac!«

Poslanec je postal zelen od jeze. Z župnikom Virejem, kateremu je tudi začelo biti neprijetno, sta si pošepetala nekaj besedi, potem pa se je poslanec obrnil k predsedniku Dvorniku in mu rekel:
»Vzemite mu vendar besedo, saj govori kot kak prekucuh...«
Dvornik se je vgriznil v ustnico, potem pa je zacingljal po stekleniči.
»Mir, Ahac ima besedo...!«

Ahac je nadaljeval:
»Govorijo vam o višjih koristih. Kakšne so te višje koristi? Ne le, da vam hočejo vzeti občino, hočejo nam vzeti občine sploh, njihovo dosedanjo samostojnost, njihovo neodvisnost v upravi. Po novi postavi ne bodo več občine nastavljale tajnikov, temveč jih bo nastavljala višja sila. Župani in občinski odborniki bodo le hlapci. Takšna je resnica. Ali tega se moramo braniti vsi skupaj. Včasih se nismo razumeli in si nismo zaupali. Ti časi so hvala bogu menda za nami. Kaj bi tudi. Mi nismo in ne moremo biti vaši sovražniki. Ali nismo vsi iz iste krvi, ali nismo vsi delavci prišli iz kmečkega stanu?.,. Če ne iz prvega kolena, pa iz drugega, iz tretjega. Tudi mene je rodila kmečka mati ... Le kruh si služimo vsak po svoje, ali vedno le kruh, in to nas veže. Zato pravim: naše občine naj pustijo pri miru, naj rajši razpišejo občinske volitve...«

Ahac je končal in viharno odobravanje je streslo Lukačevo hišo. Trajalo je nekaj minut, preden je bilo spet mogoče slišati svojo besedo. Poslanec je vstal in jezno rekel predsedniku:
»Tu zame ni mesta, to je revolucionaren shod!«

Dvorniku, ki mu je potek shoda ugajal in si je mislil, da je čisto prav, ako poslanec čuje pravi jamniški glas, ga je skušal pomiriti:
»Počakajte, saj imate zdaj vi besedo.«

Preden pa se je govornik utegnil spet zbrati, so ljudje začeli trumoma odhajati. Predsednik jih je zaman klical nazaj, a ko je videl, kako je, je zaklical:
»Skleniti moramo resolucijo!«
To je ljudstvo spet nekoliko zadržalo. Dvornik je prebral že napisano resolucijo, s katero je jamniško ljudstvo protestiralo proti razpustu svoje občine in njeni pripojitvi Dobrijam. Besedilo je bilo dokaj ostro, zato seveda ni bilo nobenega zborovalca, ki ne bi bil vpil:
»Tako je, kar pošljite jo, kamor treba!«
Iz ozadja pa so nekateri celo vpili:
»Zdaj branimo našo občino še s papirjem, toda gorje, kadar jo bomo branili s pestmi...«

Odpor Jamničanov, da bi si ohranili lastno občino, pa je bil seveda zaman. Kmalu nato je prišel na občino končni odlok, s katerim je bilo delovanje jamniške občine ustavljeno. Komisar okrajnega glavarstva je prišel in pobral vse knjige in arhive ter jih odnesel v Dobrije. Do prihodnjih občinskih volitev bi morali jamniški občinski odborniki delovati dalje v novi, veliki občini, toda kakor en mož so vsi odborniki z županom Dvornikom vred odložili funkcije in se niso hoteli za nič več brigati, kar koli je smrdelo po občini. Vtis, ki ga je napravila kmečka zaščita, je bil mahoma pozabljen in župnik Virej je moral spet doma preživljati svoje dolgočasne popoldneve, ker mu ni kazalo nikamor hoditi.

In da bi bili zmeda in ljudska jeza še večji, je nekega dne po Jamnici planila vest:
»Permanovega Ahaca so gnali žandarji...«

== OSMO POGLAVJE ==

Munkinji se je spet bližal njen čas. V petnajstih letih je rodila že šest otrok in zdaj je bil sedmi na potu. Otroci in trpljenje na gruntu sta jo pošteno zdelali, tako da je bilo v njeni drobni, suhljati postavi komaj spoznati nekdanjo lepo in pično Munkovo Mojcko. Bilo ji je šele nekaj čez trideset let, videti pa je bila, kakor da jih ima že čez štirideset. Bilo je pravo čudo, Mojcka je bila drobna in nežna — njeni otroci pa so bili nenavadno močni in razviti. Kadar so jo ljudje videli sredi njenih otrok, samih debeloglavcev in močnih kostežev, so se nehote zamislili, kje se je neki vzel ves ta krepki rod. Zdelo se je, da je podobna klobčiču na kolovratu, ki se neprenehoma odvija, iz katerega nastajajo novi, prenarejeni klobčiči, večji od same matice, ki se odvija, dokler je docela ne zmanjka.

Bila je pravo nasprotje svoje svakinje, nekdanje Bunkinje. Ta je rodila še enkrat toliko otrok kakor ona, a bila je še vedno čvrsta ženska, v kateri materinstvo še ni bilo izčrpano. Drugače je njeno življenje teklo brez kakih posebnih ovir. Svojega moža je ljubila in mu je bila še vedno vdana kakor takrat, ko sta se spoznala za križem ob cesti. Njen takratni ogenj se je z leti polegel v rahločutno vdanost, ki je ni nehala opajati in ji je vse življenjske težave blažila ter spreminjala v neogibno poslanstvo usode, kateri se je bilo treba pokoriti.

Nesreče svojega brata Bunka ni prenesla lahko, čeravno ni tega nikomur pokazala. V njenem skritem življenju je bilo polno starega ponosa Munkov in Bunkov. Ko je propadel brat, je skušala nadaljevati poslanstvo svojega rodu na zemlji pod goro s tem, da se je še trdneje oklenila družine in se še močneje posvetila molitvi. Bratu Bunka in njegovi veliki družini je pomagala, kakor je vedela in znala. Česar iz strahu pred možem ni smela storiti očitno, je delala skrito. Ljudje so vedeli, da pri Munku ni bilo peke kruha, od katere bi vsaj pol hleba ne šlo k Pernjakovi bajti. Očetu in materi, ki sta še vedno živela, je stregla, kolikor je mogla, ter tako skušala starima olajšati njune tegobe. Neprenehoma se je tudi trudila, da bi se poglobile zveze s sinom Ladejem in postale takšne, kakršne so bile včasih, ko se še niso sprli zaradi grunta. Blažila je politična nasprotstva med njim in med hišo s svojo nežno nepristranostjo in, ko ji je uspelo, da je Ladej spet začel prihajati v hišo, je bila vsa srečna.

Že pri šestem porodu ji je šla trda za življenje; priti je moral zdravnik, da ji je rešil življenje. Takrat ji je bil zabičil, naj se v bodoče varuje otrok, ako hoče še živeti. Potem so minula tri leta brez otrok, toda četrto leto je spet prišlo nadnjo. Brž ko je stvar razodela možu, jo je pričel naganjati k zdravniku, spominjajoč jo na njegove nekdanje besede. Med njima je prišlo zaradi tega celo do prepira, toda Munkinja se za kaj takega ni mogla odločiti. Vsa njena materinska čud se ji je uprla, da bi si šiloma dala vzeti plod. Prevzeta od svojega prirodnega poslanstva nikakor ni mogla verjeti, da bi njena naloga morala biti zvezana s smrtjo. Prav tako močno kakor svoje poslanstvo pa je ljubila tudi življenje.

V svoji razdvojenosti se je zatekla k župniku Vireju po nasvet, a mu je takoj tudi razodela, za kaj se je odločila. Pri njem je iskala le duševnega miru. Virej je bil v zadregi; z ene strani mu je odločnost Munkinje ugajala. Bela kuga, kakor je imenoval odpravljanje plodu in proti kateremu se ni nehal boriti z leče, je že tako začela okuževati tudi njegovo faro in, če bi ji podlegle zdaj tudi take matere, kakor je bila Munkinja, bi bilo to konec vsega. Z druge strani mu je sicer pamet narekovala, da njegovo stališče ni pravilno in da bi ji moral povedati to, kar ji je dejal že zdravnik. Toda namen zakona mu je branil izreči odločne besede. Če bi potegnil z zdravnikom, bi morda Munkinjo prepričal, da je to potrebno. A tega poguma ni imel, zato ji je rajši govoril o božji previdnosti in ji priporočal molitev, trdeč, da tudi zdravniki vsega ne vedo. To mu je bilo tem laže, ker je videl, da se kmetica tega sama najbolj boji.

Njena ura se je približala sredi pšenične žetve. Munkinja se je že od zore mučila v kamri, da bi spravila na svet sedmega Munka. Vsakikrat, kadar so bolečine popustile in se je spet zavedela, je zagledala pred seboj veliko, svetlo okno, skozi katero je v kamro svetil lep, sončen dan. Sredi te svetlobe se je v sončnem svitu zibalo vejevje stare jablane, ki je rastla ob hišnem zidu. Spomladi je drevo lepo odcvetelo in sedaj je med listjem viselo vse polno že debelih sadežev, ki so se pričeli že na lahno rdečiti. To staro drevo je pri Munku najprej dozorevalo. Bilo je, ko da bi njegove veje mahale Munkinji v pozdrav. Z dvorišča je odmeval razposajen in brezskrben krik otrok. Vsakikrat, kadar je porodnica odprla oči, jih je potopila v to razkošno svetlobo pred oknom in prisluhnila temu mlademu, omamljivemu vpitju. Potem se ji je vse to znova odmaknilo...

Po južini je prišel v kamro Munk. Mojca si je ravnokar spet opomogla in je mirna in zardela ležala na belih blazinah.
»Kako pa je?« je vprašal skoraj boječe.
»Še ni,« je odgovorila stara Munkinja, ki se ni ganila od hčerine postelje.
Porodnica se je zganila in pogledala možu naravnost v oči.
»Kako pa gre žetev, Tonač? Ali boste danes s pšenico končali...«
»Bomo, če bo prav. Žanjice žanjejo, kakor že dolgo ne,« je odgovoril mož hitro in navdušeno, ves vesel, da je žena začela govoriti o žetvi. V njem je že od jutra plapolala strast kmeta, ki žanje, in ga vsega prevzemala. Žito je bilo to leto lepo in pred njegovimi očmi so se zibali težki, rumeni klasi, njihov šum pa mu je opajal kri. Njegovo žetveno razpoloženje je motila le ura njegove žene in ga vsak čas trgala od njegovih sladkih občutkov. Zdaj pa, ko se je žena sama spomnila pšenice, ga je prevzelo do nje globoko čustvo nežnosti in ljubezni. Stopil je k postelji in jo prijel za potno roko. Rad bi ji rekel lepo, tolažilno besedo, namesto tega pa mu je prišlo iz ust:
»Če bo prav, je bo trideset birnov...«
»Trideset birnov!« se je zavzela porodnica vsa vzradoščena. Pričakovala je, da ji bo mož rekel lepo besedo, s katero bo ta trenutek povezal njeno usodo s svojo. Rekel je besedi »trideset birnov« in že te dve besedi sta bili lepi. Toda izrekel jih je še z mnogo lepšim, značilnim glasom, v katerem je slišala to, kar je njena bit v tem hipu želela. Dolgo sta ostala tako, zatopljena v iste misli. Pred njima so se ozke stene kamre širile, odmikale v nevidnost in naenkrat sta stala sredi čudno lepega, dobrega sveta.
Munkinja je možu počasi izvila roko in mu rekla:
»Zdaj pa pojdi in glej, da bo vse lepo opravljeno.«
Munk je šel in duša se mu je spet vsa pomirjena prepustila žetvi.

Popoldne pa je prišel na njivo stari Munk. Stopal je nenavadno naglo, ne brigajoč se niti za žanjice, niti za lepo pšenico. Ko je prišel do zeta, je suho dejal:
»Pojdi, moral boš iti po zdravnika...«
Obraz mladega Munka je pokrila huda skrb. Stal je visoko na lestvi in zlagal snopje, ki mu ga je z voza podajal sin, petnajstletni Jožej. Oči so mu za hip ušle po njivi in po snopju, ki je v visokih kupih ležalo za žanjicami. Stari Munk je razumel ta pogled ter hitro dejal:
»Kar pojdi, bom pa jaz zlagal.«
Munk je izginil z njive in čez nekaj minut so ga žanjice že videle, kako je dirjal čez sosedno polje proti Dobrijam. Na njivo je legla moreča tesnoba; žanjice so postale tihe in, če je katera spregovorila, je bil njen glas tuj in zaskrbljen. Stari Munk je kakor žolna čepel na lestvi in molče zlagal kopo za kopo. Njegov kosmati obraz se je kmalu pokril z resami, za katere pa se starec ni zmenil; skoraj je sam postal podoben majhni kopi.

V dobrih dveh urah je bil zdravnik že pri Munku. Ko so zvečer prišle žanjice k večerji, je pristopil k mizi Munk in jim rekel:
»Ne zamerite, nocoj je večerja bolj ofrknjena ...«
Dalje ni mogel, a žanjice so vedele, zakaj je tako. Še tista jed, ki so jo dobile, jim ni dišala, ko so videle domače vse zamišljene in zaskrbljene. Opolnoči je zdravnik prišel v kuhinjo, kjer je bedel Munk, ter mu dejal:
»Otroka smo rešili, toda z materjo ne vem, kako bo... Svetoval bi vam, da jo takoj jutri zjutraj prepeljete v bolnišnico.«
»Ali je tako hudo?« je z raskavim glasom vprašal Munk.
»Hudo je... S temi stvarmi se ni šaliti. Že pred tremi leti sem vas opozarjal...«

Sedmi Munkov otrok je bil sin. Po porodu je mati obležala v trdem, nezavestnem spanju, ki je trajalo še tja v novo jutro. Munk se je hotel ravnati po zdravnikovem nasvetu in je nestrpno čakal, da bi se žena prebudila. Bal se je prevažati nezavestno ženo. Ta dan so nameravali žeti jaro rž in zjutraj so prišle k hiši žanjice. Munk pa jih je odslovil:
»Pojte domov, danes pri nas nihče ne bo žel.«
Žetvena strast, ki ga je še dan poprej vsega zajela, ga je po zdravnikovih besedah temeljito minila. Namesto žita je gledal pred seboj negotove strahove, ki so bili vse bolj črni, čim dlje je žena ležala v nezavesti. Poleg tega si je na tihem očital, zakaj se ni tačas še odločneje uprl ženi. Mojcko je imel rad, za svojo ljubezen mu je sicer zaženila pol Munkovega grunta, ali na to plačilo v tem trenutku ni mislil. Bila je dobra žena in dobra mati, zato se je bal nesreče.

Sonce je že s polno jutranjo močjo sijalo v porodniško sobo, ko se je Munkinja naposled prebudila. Bila je takoj pri polni zavesti in, če bi ne bilo njenih nenavadno sijočih oči in njenega tako čudno spremenjenega obraza, bi si človek mislil, da je prespala navadno porodniško omotico. Munk ji je začel s prizanesljivim glasom dopovedovati, kaj je dejal zdravnik. Komaj pa je to čula, se je trudno nasmehnila, potem pa rekla s slabotnim, a treznim glasom:
»Tonač, iz tega ne bo nič... Vem, kaj je z menoj, v meni je vse prazno in kmalu me ne bo več. Zato se ne izplača...«
Munku so se skalile oči.
»Ah, Mojcka, saj ni tako hudo. Zdravnik je mislil, da bi bilo v bolnišnici bolje, ker imajo vse pri rokah. Tam bi hitreje ozdravela kakor doma ...«
»Ne, ne, v bolnišnico ne grem,« se je branila Munkinja. »Meni tam ne morejo pomagati, umrjem pa lahko tudi doma. Nočem umirati med tujimi ljudmi, ampak sredi vas ... poleg tebe in poleg otrok ...«
Videč ženino izgorelo, slabotno telo, je bil Munk zdaj še bolj prepričan o resnosti zdravnikovih besedi. Zato še ni mogel odnehati.
»Dobili bi avto in v dveh urah bi bila tam. Še vedela ne bi, da se voziš ...«
Ženin obraz je za hip otrpnil. Zdelo se je, da jo grabi nova bolečina. Potem pa je dejala krčevito in s težavo:
»Nočem ... pusti me, da umrem na Munkovem ... Prosim te ...«
Mož si ni znal več pomagati in tudi kazalo ni, da bi še dalje silil vanjo. Odšel je iz hiše in poiskal v bajti stara Munka.
»Vidva jo pregovorita, da se bo dala prepeljati. Vaju bo gotovo ubogala.«
Stari Munk ga je nekaj časa nemo gledal, potem pa odločno dejal:
»Pusti jo, če hoče umreti doma ...«
Njegov glas je bil težak, skoraj očitajoč.
Stara Munkinja, ki jo je prečuta noč vrgla na posteljo, se je oglasila z zaprtimi očmi:
»Pusti ga, saj ni on kriv.«
Munk je kakor pijan odtaval iz bajte. Vedel je, da sta stara že napravila križ čez Mojcko, medtem ko je on še vedno upal.

Dopoldne je Munkinja spet preležala v kvarni.* K hiši so jeli prihajati sosedje in proti poldnevu sta prišla nekdanja Bunka. Vest o Munkinjinem stanju se je naglo širila po Jamnici. Vsi, ki so jo videli, so se zamislili, vendar so tolažili moža in domače, da stvar ne bo tako huda, kakor je videti. Toda hišo je že zagrnil smrtni strah. Prihod župnika Vireja, po katerega so poslali, je tesnobo še povečal. Duhovnik je bil v zadregi in, ko je stopil v bolniško sobo, je ves drgetal. Vest mu je očitala, da ni storil prav, ker ni hotel Munkinje odvrniti od prevelike vdanosti v njeno poslanstvo. Zdelo se mu je, da ga vsi domači gledajo z očitajočimi očmi. Munkinja se ni zavedela, zato je ni mogel spovedati.
»Saj ta otrok tako nima greha,« je dejal, ko da bi se hotel opravičiti.
»Tudi jaz tako mislim,« mu je odgovoril stari Munk.
Župnik je naglo zapustil Munkovino.

Popoldne se je Munkinja spet zavedela, a bila je mnogo slabejša kakor zjutraj. V bele zavese se je upiralo popoldansko sonce in v sobi je bilo za bolnika skoraj presvetlo. Navzlic temu pa je bolnica rekla:
»Odgrnite zavese, da bom videla sonce...«
Ko so razkrili okno, je dolgo strmela skozenj. Pred njim je komaj vidno trepetalo listje stare jablane in njeni svetli sadeži so kimali v soncu. Zunaj je bilo tiho, le žuborenje tatrmana se je razločno čulo. Za jablano se je videl orjaški vrh gore, čudno ponižan in svetal, nad njo pa je bila razpeta modrina neba. Ta mali kos sveta pred oknom je žejnim očem Munkinje razodeval vso širno lepoto tistega dne, ko se je poslavljala od življenja. Čez nekaj časa se je rahlo zganila ter rekla možu:
»Pokliči otroke ...«
Munk jo je proseče pogledal, toda njene oči so ga takoj prepričale, da ne sme odlašati. Preden pa je zapustil kamro, ga je žena še enkrat poklicala:
»Pa očeta in mater in vse ...«
Kamra se je kmalu napolnila z Munkovo družino. Otroke so postavili k bolniški postelji, k vzglavju manjše, k vznožju večje, da je bilo, kakor bi šle žive stopnice od matere do očeta, ki je stal za najstarejšim Jožejem. Za njim so stali drugi. Oglasilo se je prvo rahlo ihtenje. Nato je bolnica rekla:
»Kje pa imate njega...?«
Tedaj so se vsi spomnili najmlajšega, komaj rojenega otroka, ki je ležal v zibelki. Stara Munkinja ga je dvignila z blazino vred iz nje in ga odkrila, da se je pokazal droben, rožnat obrazek. Vsem je šlo na jok, toda trenutki so bili tako tesni, da so celo najmlajši otroci zadrževali solze. Vse oči so bile uprte v Munkinjin mirni, a goreči obraz. Njene globoke oči so dolgo božale žive stopnice ob postelji ter se sedemkrat odprle in spet zaprle. Potem je strepetala, kakor bi jo nekaj streslo, in šele nato je začela govoriti:
»Otroci moji, jaz bom umrla... vi boste pa živeli... Ne jokajte, ker ni pomoči... Glejte, da boste živeli, kakor se ljudem spodobi. Mi smo živeli tako, kakor smo znali... morda boste vi znali drugače, bolje živeti... In to bo dobro...«
Obšla jo je slabost in morala je prenehati. Sobo je napolnil jok. Iz tesnega prostora se je zagnal skozi okno ter se razlegel po dvorišču in po polju. Celo staremu Munku so stopile solze v oči in moral se je oprijeti postelje, da se od slabosti ni zrušil na tla.
Munkinja je spet odprla oči; bile pa niso tako jasne kakor še malo prej, in tudi njen glas je bil slabotnejši, ko je spregovorila:
»Tonač...«
Hotela je govoriti še z možem; morda mu je hotela na zadnjo uro povedati, da ga je imela rada, ali pa mu je hotela priporočiti otroke, toda preden je mogla nadaljevati, se ji je od slabosti zmedlo; zaslišal se je le njen zadnji vzdih, ki ga je z vso močjo sunila iz sebe:
»Oh ... kako rada bi še živela ...«
Nato je znova omedlela. Ko se je storila noč, je umrla.

Jamnica je Munkinji izkazala čast, katere more biti deležna le mati, ki svoje življenje da za novo življenje. Ko je ležala na parah, je bila hiša polna kropilcev; oba večera so morali zunaj na gorici zanje postaviti klopi, ker v hiši ni bilo dovolj prostora. Iz kleti je šel poldrug polovnjak mošta, v hiši pa so izmolili več sto rožnih vencev. Veličasten je bil tudi pogreb, ki ga je župnik Virej vodil vse od Munkove hiše pa do pokopališča. Vendar so ljudje trdili, da se mu še pri nobenem pogrebu glas ni tako tresel kakor pri tem ...

Osem dni po smrti Munkinje je bila pri fari zanjo osmina z velikim opravilom in z obdarovanjem revežev. Po maši je Munk pred cerkvijo razdeljeval kruh. Ali bilo je čudno: čeprav so bili časi slabi in je vsepovsod mrgolelo postopačev in brezposelnih, se je le majhno število revežev udeležilo obdarovanja. Bilo je, ko da bi se sramovali tako očitne milosti. Od starih revežev, ki so bili pred mnogimi leti od Munkov obdarovani za dober namen Mojckine in Munkove hišne sreče, je bil le še stari Moškoplet. Vsi drugi so bili novinci. Med njimi je bila tudi nekdanja Zabevova dekla Male, ki je šele pred kratkim morala prijeti za beraško palico, ker je zaradi oslabelosti nihče več ni hotel v službo. Munk je računal na večji obisk in je mislil vsakega obdariti s polovico hleba, ker pa se jih je premalo odzvalo, je prišel na vsakega cel hleb. Prva je pristopila Male brez sramu in tako samozavestno, kakor da bi vse življenje ne delala nič drugega kakor prosila.
»Na, pa moli za Munkinjo,« je rekel Munk in ji porinil hleb v naročje.
»Bom,« je kratko obljubila nova beračica in izginila z darilom okrog cerkve.
Za njo je pristopila Apatova dekla, Dovganočeva Marička.
»Kaj bi pa ti rada?« se je začudil Munk.
»Prišla sem za našo teto,« je reklo dekle sramežljivo. Apat je namreč iz Trsta vrnivšo se Ajtino hčer vzel od občine v rejo, da je ni bilo treba pošiljati v hiralnico.
»Toda teta je vendar denarna,« je pomislil Munk glasno.
»Bo pa za nas več ostalo,« mu je odgovorilo dekle pomenljivo.
»A tako!« se je zasmejal Munk in izročil dekletu kruh.

Vsi siromaki so bili že odpravljeni, le Moškoplet je še stal ob strani ter se delal, ko da bi ga vse to nič ne brigalo. Bil je še vedno stari oholi Moškoplet, akoravno je komaj še vlačil noge za seboj in so že vsi slutili, da ga bodo skoraj odnesli iz Ložekarjevega hleva k Sveti Marjeti. Čakal je, dokler ga Munk ni poklical:
»No, Moškoplet, kaj pa je s teboj?«
Berač se je počasi približal in skoraj malomarno vzel darilo.
»Ali nimaš nič drugega, kruha nam pri Ložekarju tudi ne manjka.«
»Lej ga, lej ga, kaj bi pa še rad?« se je jezil Munk; potem pa se hitro nečesa domislil in dodal: »Ali bi potem molil, če bi dobil denar?«
»Ne, tega bi pa ne storil,« je trdovratno odgovoril stari bogotajec.
Čeprav je Munk poznal njegovo bogotajstvo, ga je vendar osuplo pogledal. Zaradi ženine smrti je bil še ves rahločuten. Moškoplet pa se ni umaknil, temveč je predrzno strmel v kmeta. Naenkrat je na njegovem obrazu zaigral zloben nasmeh, nato pa s še zlobnejšim glasom dejal:
»Munk, kjer kobile pogosto žrebijo in kjer gospodinje pogosto mrjejo, je bogatija v hiši...«
Po teh besedah se je počasi obrnil in kakor demon odkorakal s sejmišča. Munk je bil globoko užaljen in je s pestjo požugal za njim:
»Počakaj, ded, tudi nate bo prišla vrsta...«
Toda Moškoplet ga že ni več slišal.

Tedaj sta se na stezi za pokopališkim zidom prikazala tesač Bajnant in Coflov Peter. Šla sta mirno in počasi, ko da bi bila namenjena od Lukača k Apatu. Prav tako je pred davnimi leti, ko je stari Munk delil kruh med občinske reveže, stopal po isti poti nekdanji Prežvek. Munk je zagledal starca, ki sta bila že nekoliko upognjena in sta že težko hodila. Delala sta se, kakor da bi ga ne videla. Munk je malo pomislil, potem pa zaklical:
»Ho, ho, kod pa vidva hodita? Ravno prav sta mi prišla. Ali se vama ne bi zdelo za malo, ako bi vama ponudil kruha. Ostalo ga bo... Prekleto se še ljudem dobro godi, ker jim niti za kruh ni.«
Bajnant in Peter sta se ustavila in se delala osupla.
»Ha-hahama...« je zinil Bajnant. Peter pa je odgovoril:
»Berdiga, to sva se pa ravno prav nastavila. Pri jelu mora biti človek uren, pri delu pa počasen. Kar sem z njim, taka stvar vedno prav pride.«
Počasi sta se približala in Munk je vsakemu dal hleb kruha. Poznalo se jima je, da ne bi rada pokazala veselja, vendar sta se njuna obraza kar sama od sebe razlezla. Odstranila sta se brez zahvale, kajti zahvaljujejo se le berači. Ko sta bila že onstran mostu, je Munk zaklical za njima:
»Pa molita za Munkinjo...!«
Odgovoril mu ni nobeden, toda obraza, ki sta se od daleč ozrla vanj, sta se mu zdela ponižana in užaljena. Munk se je zavedel, da je storil napako, in bilo mu je neprijetno. Saj vendar še nista prava reveža, ki bi molila za vbogajime. To šele pride ...

Zadnja je prišla iz cerkve mežnarica Treza. Poslednjih petnajst let se je tudi njej poznalo; korak ji ni bil več tako prožen in lahak kakor nekoč, na obrazu pa se ji je poznala dolgoletna bitka za moža, ki jo je nazadnje tako žalostno izgubila. Bila pa je še vedno lepa ženska in, ker se je končno iznebila Žepa, je Jamnica zdaj upravičeno upala, da bo prišla do lastnega mežnarja.
»Treza, ti si pa zadnja!« je vzkliknil Munk in ji pomolil poslednji hleb kruha v roke.
Nekaj časa sta si gledala v oči, potem pa, ko da bi se zalotila pri nedovoljenih mislih, sta se naglo razšla.

== DEVETO POGLAVJE ==

Tukaj je celoten in natančno urejen prepis besedila, ki vključuje vse narečne oblike, izvirna ločila in specifičen slog zapisa:

V Jamnici je bila spet vigred. Prišla je zelo zgodaj v deželo in že marca meseca so skopneli bregovi Drajne in Sončnega kraja, šele za njimi je skopnelo dno jamniške kadunje. To je pomenilo, da bo vigred držala, zakaj kadar se je zgodilo narobe in je najprej skopnela jamniška dolina, čelo Sončnega kraja pa je bilo še zasneženo, prave vigredi kljub lepemu vremenu ni bilo. Sonce je počasi, a vztrajno lizalo sneg iz doline in ga gonilo proti gori, da so nastali dolgi, beli jeziki, ki so na nekaterih mestih segali še čez Hoje do doline. Ali tudi ti jeziki so postajali vsak dan krajši, umikali so se v gozdove, v nižino, dokler se niso umaknili izpred pragov človeških bivališč in se naposled še za nekaj časa utrdili v globačah in čereh gore.

Prvo znamenje za vigredno delo je dal, kakor vsako leto tudi letos, Sečnjak v Sončnem kraju. Nekega jutra ga je Jamnica zagledala, kako je golorok oral v beli srajci. Njegov močni glas, s katerim je kričal nad volmi in ki se je razlegal čez vso kadunjo tja do gore, je napovedal Jamničanom začetek novega spopada njihove večne borbe z zemljo.

»Da, zdaj je zares tu, Sečnjak že orje,« so rekali Jamničani in drug za drugim jeli prihajati na polje. Kmalu so bregovi Sončnega kraja in Drajne porjaveli od preorane zemlje, za njimi je prišla na vrsto kadunja okrog vasi, nazadnje pa prostrane in zložne police Hoj. Jamnica bi bila podobna svoji včasni sliki iz prejšnjih časov, ako bi je ne motilo nekaj širokih leh, ki so iz te rjavine polj osamelo strmele po okolici. To so bile kmetije, na katerih nihče ni ne oral ne sejal. Na Drajni je zevala čudna praznota s Sečnjakovih, Permanovih in Kupljenovih polj, na Hojah z Mvačnikovih in Podpeških, ki so se zadnja leta pridružile praznotam nekaterih opuščenih gruntov; le-ti so bili že prej last nekmetov, raznih mogotcev iz bližnje jamniške okolice ter so njihovim lastnikom rabili le za lesni zaklad in za košenine. Le majhne zaplate okrog teh propadlih domačij so pričale, da stanujejo v njih gostači, ki sadijo le nekaj krompirja, medtem ko si drugi živež nosijo od drugod. Mvačnik je navzlic kmečki zaščiti obupal in je grunt prodal, Kupljenova Roza pa je po očetovi smrti in po izgubljenem boju za Apatovega Žepa zapustila grunt in se poročila z nekim denarja željnim uradnikom iz trga.

Še dvajset let ni bilo treba za to, da se je posestno stanje v Jamnici že vidno premaknilo v škodo kmetskega stanu. Na osmih kmetijah se že ni več prideloval kmečki kruh. Srečo je imel le Bunkov grunt, ker je zamenjal starega posestnika z novim, ki je bil tudi kmet. Če bi šlo tako dalje, bi v nekaj desetletjih postala Jamnica ledinska in gozdnata, toda razvoj zadnjih dveh desetletij je kazal še nekaj drugega. Medtem ko je na polja nekaterih kmetij silila praprot in jih je pričelo zaraščati vresje, so po globačah rastle vedno nove bajte. Prebivalstvo se navzlic propadlim kmetijam, navzlic temu, da so mladi ljudje odhajali v mesta, od koder se skoraj niso več vračali, ni krčilo. Že sam pogled na vas sredi kadunje je bil drugačen kakor pred dobrimi desetimi leti. Okrog nje je nastalo nekaj novih hišic, ki so s svojimi cementnimi strehami kazile staro podobo mirnega zatišja. Svojo lastno hišico si je sezidal tudi mizar Roprat; od Rudafa je kupil njivo Mudafov sin in si na njej postavil bajto. Nove bajte so zrastle tudi v globači, skozi katero je jamniški potok tekel proti Dobrijam. Sečnjakov grunt je imel pri cesti že dve bajti. Nekaj novih bajt je bilo skritih tudi v stranskih globačah. Tudi na Hojah je bilo stesanih nekaj novih kajž. Ena je zrastla pri Dvornikovi žagi, ena pri Ložekarjevem mlinu. Po Jamnici je krožila živa, čudna statistika zadnjih let.

»Pet gruntov je propadlo, a Jamnica je narastla za šestnajst novih hišnih številk ...«
»Pred dvajsetimi leti nas še ni bilo tisoč, sedaj nas je že mnogo več ...«
»Po vojni skoraj nihče ni bil zadolžen — sedaj skoraj nihče ni nezadolžen ...«
»Pred vojno je bilo slabo za posle, a bilo jih je v Jamnici še zmerom čez petdeset — sedaj jih je polovico manj ...«
»Pred dvajsetimi leti je bilo v Jamnici dobrih dvajset fužinarjev in morda toliko tesačev, a ljudi brez poklica ni bilo. Vsak je imel kak opravek in, ako ni delal drugega kakor cokle, opravek je le imel. — Danes se je število ljudi, ki so vse, fužinarji, tesači, coklarji, metlarji, brezposelni, obenem pa nič — podvojilo, potrojilo.«
»Pred petdesetimi leti je bilo v Jamnici še okrog tisoč ovc — danes jih ni niti sto... Pred toliko leti je Jamnica redila šest sto glav goveje živine, danes je redi nemara le še kakih štiri sto ...«
»Pred tridesetimi, štiridesetimi leti je bilo več kruha kakor dandanašnji... .«
»Kaj je to... kaj bo to...?«

Iz sosednje doline, koder je tekla železnica in kjer je bil trg, je odgovarjalo:
»Kaj, ali ste neumni...? Ali ne veste, da je včasih bila tu le stara kovačnica, danes pa sta dve tovarni. Ali ne veste, da stoji poleg ‚Podjune‘ lepa, velika vila...? Ali ne veste, da je včasih bila v trgu ena sama branjarija, danes pa je pet velikih trgovin? Ali ne veste, da nekoč tukaj ni bilo nobene posojilnice, danes pa sta dve? Včasih je bila davkarija le v Dobrli vesi, sedaj pa so od Jamnice do Dobrle vesi tri... Ali ne veste...?«

Iz Jamnice pa se je znova glasilo:
»Kdo je to... zakaj je tako...?«

S prihodom novih, toplih sap je Jamničane napolnila nova moč; zamižali so, zavihali so si rokave, stisnili pesti in se lotili dela. Kot sinovi svoje zemlje niso mogli obupati. Zadnja leta so bila sicer trda ter so v življenjskem boju izgubljali bitko za bitko, vendar navzlic temu niso omagali; na tihem so vedno upali, da bodo tudi za Jamnico napočili novi, boljši časi. Nekje v daljavi se je celo bliskala zarja upanja na končno zmago . .. Odložili so vse težave, ki so jih trle, in so se zarili v zemljo. Jamnica je pozabila na nevšečnosti vsakdanjega življenja, na zadevo s Černjakovo siroto, na nesrečo Zabevke, na Apatovega Žepa in njegovo smolo ter na mnoge druge stvari. Vse se je zlilo v neko skupnost in Jamnica je šla na novo delo spet takšna, kakršna je bila, ne dobra ne slaba, temveč čisto vsakdanja, dobra in slaba, velika in majhna, potuhnjena in razborita, takšna, kakršno je pač oblikovalo življenje, ki ga je živela.

Vigred je bila lepa in je obetala dobro leto. Jeseni je Jamnico čakal prvi obrok odplačevanja kmečkih dolgov. S temi rečmi se ni bilo šaliti, kajti kdor se plačevanja obrokov ne bi držal, ga bi odnesel veter. Razen tega so nanjo vplivala tudi različna znamenja boljših časov. Tovarna v Dobrijah je spet začela redneje hropeti in njena kladiva so spet noč in dan razbijala. Oživljenje tovarne je bilo sicer zvezano z neprijetnimi občutki in slutnjami, katerih se ni bilo mogoče iznebiti — tovarna je dobila velika vojaška naročila... »Podjuna« je spet pognala v tek vse svoje polnojarmenike in cirkularje. Cene lesa se niso še kdo ve kako zboljšale, vendar so se dvigale, a kar je bilo poglavitno, les je šel v denar. Tista pošast, ki je pet let davila Jamnico in ki se je imenovala kriza, se je začela kar sama od sebe umikati. Ljudje so pričeli dvigati glave in so bili spet polni upanja.. .

Na ljudi, ki so spet s plugi, merjasci,* motikami in z golimi rokami rili okrog njenih vznožij, je gora strmela s svojimi večnimi čermi. Čeprav so bile oči večine Jamničanov obrnjene v zemljo, so vendar videli tudi goro ter mislili nanjo, polni nekih skritih želj in daljnega upanja.

Gora, gora .. .
Že pred leti si lahko slišal govoriti o gori čudne reči. Jamnica je merila kakih tri tisoč hektarov zemlje, ki je imela skoraj sto lastnikov. Približno ravno toliko zemlje pa je obsegala tudi gora z vsemi svojimi vrhovi, pobočji in globačami, ki so jo obdajale od vseh strani in segale daleč v njeno temno ozadje. A vsa ta ogromna zemlja je imela enega samega lastnika in ta je bil grad nad Dobrijami. O tej ogromni zemlji so že pred leti govorili, da bo prišla pod agrarno reformo. Govorice so takrat zaskominaje tudi Jamnico. Nekaj najemnikov, ki so živeli za goro, je sanjalo o tem, da bo naposled zemlja, ki jo obdelujejo, postala njihova last. Jamniški bajtarji in drugi sosedje so sanjali o tem, da bodo zdaj prišli do gozdov, ki jim manjkajo. Vsa Jamnica pa je upala, da bo po agrarni reformi prišla do obširnih pašnikov, raztegnjenih okrog gore, in teh je bila soseska tako nujno potrebna, ako je hotela dvigniti propadajočo živinorejo. Na teh pašnikih so se dotlej pasli jeleni, srne in divje koze.

Potem pa je vsa reč nekam zaspala ter je spala do pretekle zime, ko se je spet začelo govoriti o izvedbi agrarne reforme. Zdaj niso bili le prazni glasovi raznih želj, temveč je stvar postala resna. Zvedelo se je, da bosta dve tretjini te velike planine lastniku odvzeti na podlagi zakona o izvedbi agrarne reforme. .

Jamnica, ki še ni prebolela izgube svoje občine, se je oklenila te stvari z velikim navdušenjem. Ne da bi pozabila občino, bi ji pridobitev planine bila vendar v veliko tolažbo. Zato je to spomlad vsa Jamnica z žejnimi očmi gledala proti gori. Tja so strmeli kmetje, strmeli pa so v planino tudi tesači, dninarji, na pol brezposelni kmečki sinovi in kajžarji, ki so že leta in leta životarili brez pravega zaslužka. V gori je bilo kruha za vse.

Zdaj se je šele pokazalo, kaj je Jamnica izgubila z občino. Ako bi jo še imela, bi lahko kot taka priglasila potrebe svoje soseske in jih zastopala. To bi po mnenju Jamničanov imelo gotovo večji uspeh kakor pa priglaševanje posameznih zemljiških interesentov. Tedaj pa se je Jamnica spomnila, da ima hvala bogu druge primerne organe, ki jo lahko zastopajo. Imela je gospodarsko pa tudi pašniško zadrugo, ustanovljeni že pred leti, ki pa zaradi pomanjkanja potrebnih pogojev skoraj nista mogli delovati. Zdaj je vse to prišlo ravno prav. Zakaj bi na primer gospodarska zadruga, ki se ukvarja z lesno trgovino svojih članov, ne dobila teh planin v izkoriščanje, in zakaj bi pašniška zadruga ne prišla v last obširnih in sočnih pašnikov, kakršnih ni bilo daleč naokoli?

Gora s svojimi globačami in s svojimi upi je spet začela ustvarjati politično ravnotežje, ki se je zadnja leta tako silno porušilo. Razni udarci in mnoga razočaranja so spravila ljudstvo že ob sleherno vero v stare politične nazore. Župnik Virej, Dvornik, Pernjak, Munk in drugi so spet začeli dvigati glave in po Jamnici se je govorilo:
»Vidite, da ni kar tako. Nekdo se le briga za ljudstvo.. Sedaj bodo celo goro razlastili...«

Munkov Ladej, dobrijanski nadučitelj, je s svojimi privrženci skušal motiti to ravnotežje in je vpil:
»A kdo je to napravil? To smo napravili mi, naša stranka . . .«
Njegov glas pa ni mogel nikogar pridobiti. Jamnica mu razen drugih stvari ni mogla odpustiti izgubljene občine, ker se je vedelo, da je njegova skupina prva začela pripravljati združitev občin.

Jamnica se je že pozimi lotila gore. Najprej sta se sešla občna zbora pašniške in gospodarske zadruge, na katerih je bilo soglasno sklenjeno, da se zadrugi zavzameta za goro in zahtevata gozdove in pašnike zase. Gora leži v osrčju jamniške soseske. V starih časih, dokler grad blizu Dobrij še ni bil tako mogočen, je vsa ta zemlja bila že last jamniških ljudi. Nikogar na svetu ni, ki bi do tega bogastva imel večje pravice kakor Jamnica. Obe zadrugi sta takoj priglasili svoje zahteve na pristojnem mestu. Pri tem niso pozabili niti na centralo v mestu; zato so poklicali Jamničani v življenje tudi staro politično organizacijo, ki je že leta in leta spala. Zgodilo se je celo to, da so nekateri člani zopet plačali članarino. Jamničani so se spet spomnili poslanca svoje stranke, ki so ga pred razpustom občine tako grdo nasamarili. Tudi njemu so sporočili svojo zahtevo.

Meseci so minevali. Bili so dolgi kakor vsako leto, ko je debel sneg pokril goro in kadunjo pod njo in so ljudje zimo prebili večinoma za pečjo. Upanje ni nehalo tleti, a tudi nestrpnost in negotovost sta se oglašali. V Jamnico so prihajale razne vznemirljive, nasprotujoče si vesti, ki so trdile, da iz vsega tega ne bo nič, ker bo goro obdržala država sama, ali pa so celo napovedovale, da bo planina prodana in da se kupci že oglašajo. Ker je pozimi imela čas, je Jamnica poslala nove deputacije na razna odločilna mesta. Ena izmed njih je pod vodstvom Dvornika, ki je prav za prav vso stvar vodil in imel veliko upanja na uspeh, odšla celo v Ljubljano, kjer je potrkala na vrata vseh mogočih upravnih, kmetijskih in političnih ustanov. Končnega uspeha tudi ta deputacija še ni dosegla, vendar je prišla nazaj z novico, da zadeva z goro še ni odločena, da pa tudi ni povoda za nezaupanje. Gotovo je bilo le to, da bodo nekateri najemniki gore lahko rešili zemljo, na kateri živijo, z odkupom.

Zima je odšla in prišla je spomlad. Delo, ki je prišlo z njo, je Jamničane nekoliko odtrgalo od zimskih misli, toda svojih želj tudi med vigrednim delom niso pozabili. Vsakikrat, kadar so se ozrli v goro, je spet zatlelo v njihovih srcih; njena zemlja, ki so jo nosili na svojih obutih in bosih podplatih, jih je žgala s čudnim ognjem.

Nekega dne pa je Lukač ustavil na cesti tesača Bajnanta in ga vprašal:
»Kje pa delaš?«
»Za Apata nekaj kljuvam, vendar bom že ta teden končal. Potem bom moral poiskati nekaj drugega. Ali imaš ti kaj? Apat nima nič.«.
Bajnant je že zelo oslabel, vrhu tega so ga začele zapuščati tudi oči, zato se lesni trgovci niso več trgali zanj kakor včasih.
»Imam, imam, kako da ne!« je vzkliknil Lukač navdušeno in s smejočim se obrazom. »Zate, za Coflovega Petra, za Dovganoča, za Tehanta, za Gačnikovega Cenena ter še za deset in deset drugih podiračev in tesačev. V Jamnici ni toliko rok, da bi ne imel dela zanje...« Njegov obraz je bil čedalje svetlejši.
»Ha-ha-hama ...« je zazijal Bajnant od presenečenja. Trajalo je precej dolgo, preden je mogel vprašati: »Kaj pa se je zgodilo...?«
»Nič se ni zgodilo. ‚Podjuna‘ je kupila pol gore. Vse, kar visi proti Jamnici, proti nam, je kupila ‚Podjuna‘. Takoj bomo pričeli sekati. Jaz imam vse čez ...«
»In zadruga, ha-hama...?« Podoba je bila, kakor da bi se Bajnantu hotelo zagoltiti. Lukač se je glasno zasmejal.
»Zadruga? Neumnost! Kje bodo ti ljudje vzeli toliko denarja? To so milijoni...«

Bilo je, kakor je govoril Lukač. ‚Podjuna‘ je od države kupila ves les na tej strani gore in ga začela takoj sekati. Prave kupne cene sicer ni bilo mogoče dognati, toda kakor so ljudje govorili, je bila nenavadno nizka. Lukač je v nekaj dneh najel več desetin delavcev, ki so se takoj zarili v goro. Zaposlil ni le vseh tesačev v Jamnici in okolici, temveč so dobili delo tudi vsi brezposelni kmečki in kajžarski ljudje. Po tihi, mrtvi gori je pričelo lomastiti...

Udarec, ki je s tem zadel Jamnico, je bil hud. Pod goro je zavrelo:
»Ali so nas spet...?«
»Delajo, ko da bi nas ne bilo na svetu ...«
»‚Podjuna‘ bo zaslužila milijone ...«
Ljudi pod goro je bolelo, ker se nihče ni hotel ozirati na njihove želje in potrebe. V časnikih so zmerom mnogo pisali o zadrugah in o pripravljenosti odločilnih činiteljev za podpiranje zadružništva, zdaj pa, ko je bila tukaj zadruga, ki je hotela vzeti stvar v roke, so ti činitelji šli preko nje in prodali les rajši veliki trgovski družbi, in to tisti družbi, ki jo je pred leti zavozila in oškodovala toliko kmetov. Tega ni bilo mogoče razumeti. Namesto da bi ostal denar v domačih rokah, bo šel kdo ve kam. Po polomu so se starim delničarjem ‚Podjune‘ pridružili novi ljudje iz mesta. Banka v mestu je imela pri podjetju prvo besedo ...

Zelo se je zameril tudi trgovec Lukač. Pri njem so bila vsa posvetovanja in vsi občni zbori zadrug, ki so se potegovale za goro. Že to je smrdelo po navadnem izdajstvu. Bilo je sicer znano, da Lukač ne more več držati koraka z drugimi, večjimi lesnimi trgovci v okraju, ali da bo tako hitro shiral, si nihče ni mislil. Sedaj je postal pravi nameščenec ‚Podjune‘. Bilo je jasno, da bo tudi on dobil svoj del iz gorskega bogastva, ker bi sicer svoje samostojnosti gotovo ne prodal.

Zaupanje v pravičnost tega sveta se je spet pričelo krhati. Jamnica je začela nevarno omahovati. Vendar je bilo ta prvi udarec še mogoče nekako preboleti. Lek, ki je blažil rano, je bilo delo. Z njim je bila Jamnica preskrbljena za dve, tri leta. Vsak, kdor je utegnil, je šel delat v goro. Pozimi so se obetale velike vožnje. Dasiravno so bili ljudje jezni na Lukača, se mu vendar nihče ni upal zameriti, kajti postal je najvplivnejša oseba v Jamnici. Medtem ko je pri Apatu gostilna komaj še životarila, je pri Lukaču šla, ko da bi bila vsak dan lepa nedelja. V gori pa je hrumelo novo življenje, na njenih temnih pobočjih so se pričele goliti široke jase in poseke, ki so z vsakim dnem lezle na viš in v šir. Jamniški potok je včasih po cele dneve imel rjavo, umazano vodo, ki jo je povzročalo delo v planini. Gora je počasi spreminjala svoj obraz ...

Tem močneje pa so se jamniški kmetje oklenili še poslednjega upanja na goro. To upanje so bili pašniki na njenih vrhovih. Tam ni rastel les, zatorej gotovo ni bilo nikogar, ki bi jim mogel konkurirati. Država ni prodala sveta, temveč samo les, od golih pašnikov pa ni mogel imeti koristi nihče drug kakor kmetje. Spet je iz Jamnice romalo nekaj podpisanih pol papirja na razne strani, v katerih je pašniška zadruga znova utemeljevala svojo zahtevo po odstopu planinskih pašnikov, vsaj tistega dela, ki spada pod jamniško sosesko. Odgovori, ki so prihajali nazaj, sicer tudi niso bili dovolj jasni in odločni, vendar je kazalo za pašniško zadrugo sedaj mnogo bolje kakor poprej za gospodarsko. Jamnica je upala, da bo od gore vsaj nekaj rešila zase.

Jamniška spomlad se je obrnila v poletje in poletje je začelo prehajati v jesen. Jamnica je sejala, okopavala, žela, kosila, delala v gori in začela že po malem mlatiti. V večnem, trdem delu so letni časi naglo minevali. Vse, česar koli se je lotevala, je imelo svoj konec, le zadeva s pašnikom na planinah se je še vedno vlekla. Poleti ni bilo časa za dreganje in posredovanje, zato je bilo treba čakati.

Preden pa se je jesen utegnila posloviti, je bila rešena tudi ta zadeva. Nekega dne je Ložekar po tridnevnem popivanju v Dobrijah prikolovratil v Jamnico. Že sredi vasi je začel vpiti:
»Tri dni pa oleja ni, Obertavc je kupil planino .. .«
Jamnica je začela odgovarjati iz tisoč ust:
»Obertavc je kupil planino ...«
Iznenadenje je bilo tako silno, da je šele čez nekaj časa kriknilo v svet presenečeno, bolestno vprašanje:
»Za božjodelj, čemu pa bo Obertavcu planina ...?«
Novica, ki jo je prvi razširil Ložekar, pa je odgovarjala:
»Kupil je ves svet, kjer se zdaj seka, in z njim vred tudi pašnike na vrhu...«
»Vseh tisoč johov...?«
»Da, vseh tisoč johov ...«

Jamnica je prestrašeno umolknila. Udarec, ki ga je dobila, je bil presilen, da bi ga bilo mogoče olajšati s kričanjem in ihtenjem. Pred njenimi očmi se je rogala velika spaka, ki se je imenovala agrarna reforma. Najprej so prodali les, potem so prodali še svet. Sanje, katerih je bila Jamnica zadnje leto prepolna, so se razblinjale, namesto njih pa sta se selila vanjo trpkost in srd. Jamnica je klela, Dvornik, Munk, Pernjak, Mudaf in tisti kmetje, ki so veljali za jamniške voditelje, so kakor pijani hodili naokrog. Kaj takega niso pričakovali, čeprav so zadnja leta tudi oni postali že zelo nezaupljivi in neodločni. Zdelo se jim je, kakor bi jih ljudje na odločujočih mestih imeli za norce. Tega ni bilo mogoče več mirno prenašati. Odkar so v Jamnico prihajali razni kmetijski, zadružni in podobni poročevalci, ni bilo med njimi niti enega, ki bi jim ne bil trobil o zboljšanju živinoreje, o pašništvu in podobnih rečeh. Zdaj pa, ko je bilo treba nekaj storiti za zboljšanje vsega tega in ko je bila dana priložnost, ki se morebiti v tisoč letih ne bo ponovila, je neka sila pašnike za slepo ceno prodala kapitalistu Obertavcu. Celo goro je dobil za nekaj sto tisoč dinarjev. Spremenilo se je samo ime posestnika, drugega nič...

Jamnica se je zaklela kakor en mož:
»Tega vam pa ne bomo nikdar pozabili...«
In župnik Virej se je spet zaprl v svoj hladni, mokrotni farovž ...

Na zadnjo nedeljo pred adventom je bilo po maši pri Lukaču kakor navadno polno ljudi. Zunaj je bil oster veter in obleke, ki so jih Jamničani imeli na sebi, so le slabo branile pred mrazom. Zato se je vse zateklo k Lukaču, da se ogreje s krožnikom juhe ali s frakljem žganja. Kakor je vse kazalo, je bila to leto zima zelo zgodaj pred durmi.

Med zadnjimi sta vstopila Kovsov Tinej iz Drajne in delavec Ropaš iz Dobrij. Ker ju pri maši nihče ni videl, je bil njun prihod malo čuden.
»Kaj pa je vaju prineslo?« so se čudili ljudje.
»Opravki!« sta odgovorila moža nekoliko skrivnostno in gledala po sobi, kam bi se usedla. Potem sta našla prostor pri mizi, kjer je sedel stari Sečnjak z nekaterimi sosedi. Kmalu se je pokazalo, da sta morala biti s Sečnjakom zmenjena, kajti takoj so se zatopili v polglasen skrivnosten pogovor. Ni preteklo dolgo, ko je Kovsov Tinej potegnil iz žepa polo papirja in jo razgrnil po mizi.
»Lukač, prinesi črnilo in pero!« je zaklical Sečnjak. Lukač je takoj postregel in Sečnjak se je podpisal na papir.
»Na koga se bomo pa še obrnili?« je vprašal Kovsov Tinej.
»Počakaj, da se ljudje malo ogrejejo,« je odvrnil Sečnjak.

Delavca sta se ozirala po sobi, kakor da bi iskala ljudi, s katerimi bi bilo mogoče govoriti o tem, zbog česar sta prišla. Za mizo pri vratih so sedeli tesači Bajnant, Gačnikov Cene, Dovganoč in še nekateri drugi. Pri sosednji mizi je sedel bajtar Kozjek poleg Stražnika in nekaterih drugih pivcev. Za mizo pri peči se je grelo nekaj kmetic. V sobi so bili večinoma kmetje. Gostje so se radovedno, obenem pa tudi nezaupljivo ozirali proti mizi, kjer sta sedela Tinej in Ropaš. Ni bilo prvič, da je kdo v gostilni zbiral podpise, posebno zadnja leta, ko je prišlo na vrsto marsikaj, na primer akcija za ohranitev občine, boj zadrug za goro in podobno. Včasih so bile take stvari zvezane tudi z denarnimi prispevki, kar je bilo vedno neprijetno.

Tinej in Ropaš sta ravnokar nameravala pristopiti k mizi, kjer so sedeli tesači, ko se je od stranske mize oglasil Dvornik:
»Kaj pa podpisujete tam...?«
Ropaš je v zadregi pogledal Tineja, oba pa potem Sečnjaka, nakar je prvi dejal:
»Kaj ... podpise pobiramo, da bi izpustili Permanovega Ahaca. Ahac še zmerom sedi, njegova družina pa strada...« Videlo se mu je, da ga je veljalo precej truda, preden je mogel to izreči, potem pa mu je takoj odleglo in njegov obraz je postal zadovoljen in samozavestnejši. Po sobi je nastal molk, nato je bilo slišati neko pregibanje in nerazumljivo mrmranje. Tinej je hotel ravno vprašati, kdo se hoče podpisati, ko se je pri svoji mizi naenkrat dvignil Dvornik, se s počasnimi koraki približal njihovi mizi in rekel:
»Ali se tudi jaz lahko podpišem?«
»Ti...?« so se hkrati zavzeli Tinej, Ropaš in Sečnjak.

Izjava je bila res malo čudna; Dvornik je bil lastnik velikega, lepega posestva, drugega največjega v Jamnici; bil je znan kot zaupnik in krajevni voditelj domače stranke; bil je včasih župan, vodil je razne organizacije in ustanove, ki so bile del obstoječega reda, zgrajenega na nepregledni vrsti takih tvorb. Zadnje čase se je sicer veliko spremenilo; marsikateri bivši zagrizeni strankarji so postali mehkejši ter so iskali raznih izhodov iz zagate, kamor jih je potisnil razvoj. Dvornik se je zadnja leta, polna političnih in gospodarskih neuspehov ter bridkih razočaranj, obrnil precej na levo. Kljub temu pa delavca kaj takega od Dvornika nista nikoli pričakovala.
»Kaj, ali mi ne zaupate?« je skoraj užaljeno vprašal Dvornik.
»Ne, ne — tu ne gre za zaupanje, toda saj sam veš,« je hitel odgovarjati Tinej. Glas se mu je tresel in od zadrege ni mogel dalje. Medtem pa je Ropaš že porinil papir pred Dvornika in mu izročil pero. Dvornik se je podpisal, preden pa je šel od mize, je vrgel nanjo dva kovača, rekoč:
»To je pa za Ahacovo družino ...«

S tem je bil led, ki sta se ga Tinej in Ropaš še bala, mahoma prebit in od vseh strani so se dvigali gostje in klicali proti mizi:
»Jaz bom tudi podpisal...«
»Za Ahaca se bom zmerom podpisal...«
»Zakaj pa se že prej niste tega domislili...?«
»Izpustijo naj ga, kaj ga pa držijo tam...?«
»Sramota ...«

Podpisala se je velika večina navzočih gostov, tako da so zaradi gneče kmetov delavci prišli zadnji na vrsto. Med podpisovanjem je venomer padal tudi denar, ki ga je Ropaš komaj utegnil spravljati. Podpisalo se ni le nekaj izjem, med njimi tudi krčmar Lukač in stari Mudaf, ki pa je navzlic temu k zbirki priložil kovača, rekoč:
»Podpišem se sicer ne, toda z vami držim.«

Ropasu in Tineju so se ob takem nenadnem uspehu oči od veselja skoraj skalile. Strmela sta okrog sebe, kakor bi bila pijana in, ko sta se podpisnikom zahvaljevala, nista mogla najti pravih besed. Posebno ju je veselila denarna zbirka. Delavstvo je za svojega tovariša že večkrat zbiralo in se je že zelo izčrpalo, ker ni bilo treba skrbeti le zanj, ampak tudi še za družine nekaterih drugih tovarišev, ki jih je doletela enaka usoda kakor Ahaca. Takega uspeha v Jamnici nista pričakovala in, ko sta se zjutraj odpravljala na pot, jima je srce precej močno utripalo. A s tem njunega presenečenja še ni bilo konec. Sečnjak je naenkrat zavpil:

Tukaj je urejen prepis besedila:

»Pojdita še po hišah. Tukaj je zastopanih še premalo jamniških hiš; prepričan sem, da se bo podpisalo še veliko ljudi.«

»Da, tako je, po hišah je treba iti!« so klicali od vseh strani, Kozjek pa je na ves glas dodal:
»Če kdo drug ne gre z vama, bom šel pa jaz, čeprav me noge že težko nosijo ...«

Ponujali so se še tudi drugi spremljevalci, med njimi Dvornik sam. To je dalo stvari veliko veljavo, zakaj Dvornik je bil gotovo najuglednejši Jamničan. Najprej so obhodili Sončni kraj in tisti del Drajne, ki je bil obrnjen proti gori, potem so šli na Hoje in obredli vse hiše in bajte. Ko so se zvečer vračali mimo Munka proti Jamnici, so imeli zbranih že nad dve sto podpisov in precejšno vsoto denarja. Pri nekaterih hišah niso dobili denarja, toda tam so jim gospodarji in gospodinje naročevali, naj pridejo Ahacovi sami po kak živež.

Kakšna razlika med nekdaj in sedaj! Včasih v vsem okraju ni bilo bolj zakrknjenega kraja, kakor je bila Jamnica. Če bi si bil takrat kdo upal s tako akcijo mednjo, bi ne bil odnesel celih kosti. To, kar je napravila svetovna vojna, je Jamnica nenavadno hitro pozabila; zemlja, na katero so se vrnili ljudje iz strelskih jarkov in iz raznih taborišč vojnih ujetnikov, jih je naglo pritegnila nase in jih prepojila s svojo sebično strastjo. Kmetje in tudi večina kajžarjev je bila proti delavstvu in je gledala nanj kot na nekak strah, kot na sovražnika, ki ograža kmečki stan, ki kmečkega napora in truda ne ceni. Kako temeljito se je pred leti izjalovil poskus, zanesti nove ideje v Jamnico z občinskimi volitvami! Kako vztrajno in uporno se je Jamnica leta in leta upirala novim političnim idejam in se držala svojih starih nazorov! In za spremembo tega stanja ni bilo treba niti dvajset let...

Kovsovemu Tineju in Ropasu je rojilo po glavi vse polno misli. Vse preganjanje, ki sta mu bila s premnogimi tovariši izpostavljena dolgo vrsto let, je bilo spričo tega, kar sta doživljala danes, pozabljeno. Življenje se jima je zazdelo spet lepo in vredno.

Bil je že mrak, ko so se zbiralci podpisov bližali Munkovi hiši na Hojah. V hiši in v bajti je že gorela luč. Obstali so sredi gorice in se zamislili.
»Ali bi šli tudi k Munku?« je vprašal Ropaš svoja tovariša.
»Mislim, da bo zastonj,« je menil Dvornik. »Munk je še zelo zakrknjen in ne verjamem, da bi podpisal. Sicer da mnogo name, ali navzlic temu dvomim.«

Njegova tovariša sta molčala, kakor da bi ne bila popolnoma prepričana o tem, kar sta čula. Uspeh današnjega dne ju je navdal z velikim, zmagoslavnim zaupanjem v njihovo stvar. Dvornik pa je nadaljeval:
»Vesta kaj, pojdimo rajši k staremu Munku v bajto. Ravnokar sem se spomnil, da so mu ta teden poklicali gospoda. Starec je na kraju svojega življenja in rad bi se poslovil od njega.«
»Tu boš moral pa ti govoriti,« sta rekla onadva.

Stari Munk se ni malo začudil, ko je med vrati zagledal tri može, ki se jih nikakor ni nadejal. Bil je res bolan in je ležal v postelji. Domači niso radi verjeli njegovim trditvam, da se mu bliža smrt, ker je še vedno hodil, imel lahko sapo in bil tudi sicer še zmerom čil. Edino to je nekaj pomenilo, da je tudi čez dan začel polegati, kar se pri njem do zadnjega časa nikdar ni zgodilo. Njegova žena, stara Munkinja, je bila veliko slabotnejša od njega in so na njeno smrt že čakali. Stari Munk je pokazal, da ga nenadni obisk veseli. Takoj je vstal in se oblekel v svojo večno resasto obleko, od katere se zadnja leta tako ni mogel več ločiti.

»Dobro, da ste prišli pogledat, kaj ta stari medved še dela. Kmalu ga ne bo več in potem bo mir, kaj ne?« Na njegovem kosmatem, popolnoma zaraščenem obrazu je bilo težko zapaziti tisto pikro hudomušnost, ki jo je razodeval njegov še vedno močni in čvrsti glas. Nedvomno je stari mož meril na svojo preteklost, polno bojev proti delavskemu vdiranju v Jamnico.

Kovsov Tinej in Ropaš sta naenkrat začutila precejšnjo zadrego; starega Munka sta sicer poznala — kdo bi ga tudi ne — toda pobliže se nista nikoli seznanila z njim. Mož je pripadal starejšemu rodu, s katerim nista imela veliko opraviti. Pred njima je stal popolnoma siv, koščen starec, ki je dolga desetletja bil na čelu Jamnice in jo po svojem prepričanju vodil skozi vse njene politične borbe. To, kar je Jamnica desetletja mislila in hotela, čutila in želela, se je rodilo v tem starcu. Ko sta se onadva začela ukvarjati s političnim bojem, je starec sicer že stopil s prizorišča v ozadje, ali njegov vpliv je živel trmasto dalje in se ni hotel ukloniti. Njegova siva podoba pa je v njima vzbujala neko mrzlo, skoraj grozotno spoštovanje. Govoril je o smrti tako mirno in premišljeno, zraven pa hodil po sobi s tako trdim korakom, kakor bi se po podu premikali dve koreniki macesna, ki je zrasel na samotnem skalnatem robu na gori. Vsem trem obiskovalcem je postalo tesno pri srcu in Dvornik, ki je starcu bil še najbližji, je začel hitro govoriti:
»Oče, kaj boste govorili o smrti, ko pa ste kakor star dren.«

Starec ga je takoj ustavil:
»Ne, ne, to je le na videz, v resnici pa je drugače. Prsi so prazne, tudi glava mi postaja prazna in po tem sodim, da novega leta ne bom več dočakal...«
Na postelji v kotu, kjer je ležala stara Munkinja, se je zganila odeja in začul se je utrujen, skoraj proseč glas:
»Kaj blebečeš neumnosti? Jaz bom umrla pred teboj in ti me boš preživel...«
»Tiho bodi, mati, kar vem, to vem,« je odločno odvrnil stari Munk. V kotu je postalo spet tiho. Čez nekaj časa je povzel:
»Sicer pa, naj pride, kar ima priti. Jaz sem se pripravil in se ne bojim ...«

Pogledal je goste s predirnimi, še bistrimi očmi. Potem je naglo nataknil cokle, prižgal svetilko in odšel z vrčem v klet po mošt. Vrnivši se, je skoraj veselo dejal:
»Letos ga imam dva polovnjaka v kleti. Le pijmo ga!«
Govoril je resnico. Bila je dobra sadna letina in gospodar mu je moral po zgovorjenem preužitku za vsakih deset polovnjakov sadjevca naliti po en polovnjak. Potem so pili in se pogovarjali. Stari Munk pa je vedno znova prihajal k misli na svojo skorajšnjo smrt.
»Osemdeset let je že nekaj in čas je, da gre človek h kraju. Kaj mislite vi...?«

Obiskovalci so ga dolgo časa zaman skušali spraviti na kake druge misli, naposled pa je starec le začel govoriti o starih časih. Njegov jezik pa je ostal kljub preteči smrti še zmerom političen in piker. Drugače stari Munk sploh ni znal govoriti. Pripovedoval je, kako je že z osemnajstimi leti stopil v politični boj.
»Takrat je bil hudič. Vse, kar je kaj veljalo, je bilo nemško, in vse, kar je hotelo nekaj postati, je lezlo Nemcem pod habe. Tudi tvoj oče in tvoj ded, Kovs, sta bila med njimi. Jaz ti povem, kakor je bilo. Dvajset let smo se borili, dokler nismo tem podrepnikom iztrgali občine iz rok. In iztrgali smo jo ... Hej, kako je bilo takrat veselo ...«

In starcu so se zaiskrile oči v mladostnem ognju. Potem je spet nadaljeval:
»Toda borbe s tem seveda še ni bilo konec. Celovška gospoda ni hotela mirovati. Mi smo uvedli na občino slovensko uradovanje, celovška gospoda pa nam je pošiljala uradne spise nazaj. Mi pa se tudi nismo vdali in tako je šla borba dalje, vedno dalje ... Potem so nam razpustili občinski odbor, misleč, da bodo pri novih volitvah oni zmagali. Ali mi smo zmagali še z večjo večino. Drugi in tretji razred sta bila vsa leta skoraj popolnoma naša, samo v prvem razredu, kjer so volili le največji davkoplačevalci, so se nasprotniki še nekaj časa držali, dokler jih pred vojno tudi od tam nismo izrinili. To je bila huda borba... Trideset let smo se borili tudi za našo šolo. Celovec nam je hotel vsiliti nemško šolo, mi pa smo zahtevali slovensko. Tako ni bilo nikdar miru, a bilo je le lepo ...«

Stari Munk se je med pripovedovanjem vedno bolj razvnemal. Zdaj je gledal v tega, zdaj v onega. Kadar je mogel koga pičiti, mu je vselej zaigral okrog oči čudno se smehljajoč obroč. To je bilo pa tudi vse, kar se mu je moglo brati z obraza, vse drugo so pokrivale ruše. Potem pa se je obregnil ob fužinarja.
»Pijte, jaz ga tudi pijem. — Včasih še ni bilo socialistov, temveč sta bili le dve stranki, slovenska in nemška. Ali že dokaj pred vojno ste tudi vi začeli kazati rogovje. V Dobrijah ste začeli gnezditi in Jamnica vam je dišala. Mi pa smo se vas otepali in dobro otepali. Vidva tega ne vesta, ker sta premlada, a s tvojim očetom, Tinej, smo se dajali. Pri prvih volitvah v državni zbor s splošno volivno pravico pred tridesetimi leti ste dobili v Jamnici le štiri glasove. Ha, ha, ha...! Dobro smo vas dali ...«

In spet se je stari Munk smejal, da se je vse treslo. Gostje so molčali ali pa se skušali prisiljeno smehljati njegovemu pripovedovanju. Nikakor jim ni kazalo, da bi se s starcem spuščali v pogovor, čeprav je bilo očitno, da si je to želel. In ko da bi ga obzirnost zabolela, se je naenkrat ves utrujen spustil na klop.
»Da, tako vse mine in novi časi prihajajo...« je menil Dvornik nedoločno ter skušal spraviti pogovor na drug tir. Vendar se mu to ni posrečilo, zakaj ni trajalo dolgo, ko je stari Munk znova pričel:
»Tako smo si priborili novo, našo državo. Ta stvar ni padla kar tako z neba, kakor bi si bil kdo mislil. Vraga... Že ob začetku vojne sem se bal, da me bodo zaprli, a kar se ni zgodilo takrat, se je zgodilo pet let pozneje ob času koroških bojev. Ko so zasedli Jamnico Nemci, so prišli pome, me odgnali v Celovec, kjer sem sedel, dokler ni tja prišla naša vojska. To so bili časi... Malo je takih, ki bi se za svojo stvar dali zapreti...«

Gostje so že hoteli omeniti Permanovega Ahaca in njegove tovariše, ki tudi sede za svojo stvar, toda preden sta utegnila odpreti usta, je stari Munk že nadaljeval:
»Dobili smo novo državo — hvala Bogu! To rečem še enkrat, čeprav stvari niso šle in ne gredo, kakor bi morale iti. Ali tujega jarma smo se otresli, kar je že veliko. — Mislil sem, da bom starost lahko v miru preživel, ali motil sem se, korenito sem se motil. Ne mislite si, da se morda kesam tega, kar sem delal in kar sem bil! Jaz sem še zmerom stari Munk in bom tak šel tudi v grob. Ali zgodilo se je marsikaj, kar bi se ne smelo zgoditi... Kriza je mojega sina pregnala z grunta, katerega sem mu dal. To je zadelo seveda le mene in moj rod ... Toda so tudi še druge stvari, ki človeku ne morejo biti všeč.«

Obmolknil je in s svetlimi očmi pogledal goste.
»Tista stvar s ‚Podjuno‘. To je bila sramota...«
Zamižal je in se zdrznil.
»Tista stvar z občino. To ni bilo prav ...«
Spet je obmolknil in se zganil.
»In zdaj ta stvar z goro, s planino. Nikoli bi si ne mogel misliti kaj takega ...«

Starec je imel še nekaj na jeziku, a je vzdih hitro požrl in se zamislil. V mislih je imel smrt svoje hčerke Munkinje, ki ga je silno potrla. Z njo se mu je podrl zadnji steber njegove družinske zgradbe in sedaj se je Munkovemu gruntu bližalo to, kar je bilo najgroznejše: prehod v tuje roke. Bilo je jasno, da Munk ne more ostati brez žene, brez gospodinje, ker so pri hiši majhni otroci in je najmlajši, ki ga je Mojcka rodila na smrtni postelji, komaj pol leta star. Ljudje so že govorili o tem, da bo Munk vzel mežnarico Trezo. Prišli bodo v hišo novi otroci, toda vsak človek lahko ve, kam to vodi in da more grunt nekega dne priti v popolnoma tuje roke. To je pot krute kmečke usode.

Dvornik, Tinej in Ropaš so nemo gledali zamišljenega starca; ta ali oni bi mu bil rad privoščil lepo besedo, toda nič pametnega jim ni prišlo na misel. Medtem pa se je stari Munk zopet zavedel, se stresel in hrupno zasmejal.
»Ha, ha, ha... ali ni neumno vdajati se nevšečnim mislim? Danes ali jutri me ne bo več in moralo bi mi biti vseeno, kaj bo za menoj. Ker pa je človek človek, to ni mogoče. Svet bo živel tudi za menoj, kakor bo vedel in znal. Morda bo živel bolje in lepše, kakor pa smo znali živeti mi. Življenje gre pač svojo pot... Jaz se tega veselim.« In obrnjen proti Kovsovemu Tineju in Ropasu je nadaljeval: »Zdaj boste prišli na vrsto vi, o tem sem prepričan. Vse se tako suče. Vi in vaša ideja... Včasih smo se z vami borili na življenje in smrt. Zlodej vedi, kako je bilo to? Morda pa smo se vsi skupaj borili za isto stvar, za blagor človeškega rodu na tej zemlji, ne da bi drug drugega dobro poznali in ne da bi drug drugega pravilno razumeli. Ali morda ni bilo tako...? Kaj pravite vi...?«

Bilo je težko odgovoriti tako, da bi starec tega ne imel za tolažbo ali pa za breznačelen umik. Tako bistrega človeka, kakor je bil stari Munk, ni bilo mogoče prepričati s prazno besedo. Gostom so starčeve besede s čudno težo legale na srca. To, kar so zdaj slišali, jih je mnogo bolj prepričalo, da so staremu Munku njegovi dnevi šteti, kakor vse njegovo trdovratno zatrjevanje o bližnji smrti. Ropaš je prvi našel primerne besede in je rekel z lahkim glasom:
»Jaz mislim, da bo prava sreča za nas vse, kadar bo to prišlo.«

Bilo pa je, kakor da stari Munk teh besed že ni več slišal; njegov obraz se je namreč ta hip umaknil v neko daljno odsotnost. In ko da bi se bil šele zdaj spomnil nečesa, je naenkrat hlastno vprašal:
»Kje ste prav za prav hodili. ..?« Gledal je Dvornika.

Tedaj se je opogumil Kovsov Tinej in rekel:
»Oče, podpise smo pobirali po Jamnici, da bi izpustili Permanovega Ahaca in njegove tovariše, ki so še vedno zaprti. In gredoč smo si rekli: poglejmo tudi k staremu Munku. On je bil sicer vedno zoper nas, a bil je pošten. Morda se bo tudi on podpisal, več, kakor vreči čez prag, pa nas tudi ne more.«

Starec je osupnil, očividno se mu je zdelo neverjetno, kar je slišal, in nekaj hipov ni umaknil svojih oči od Tineja. Potem pa se je pomiril in dejal kratko:
»A, tako! — Permanov še zmerom sedi...«
»Da, še zmerom, njegova družina pa strada. Ne vem, zakaj ga neki drže, ker mu ne morejo ničesar dokazati. Zato smo začeli zbirati podpise in, ker je Ahac star Jamničan, smo prišli tudi v Jamnico. Storili smo to tudi zato, ker ga med drugim dolžijo, da se je takrat vtikal v zadevo z vašo občino. Čim več podpisov bomo nabrali, tem večje je upanje na uspeh.«

Starec je malo pomislil, potem pa zamomljal:
»Koliko podpisov ste nabrali v Jamnici . ..?«
»Imamo jih že okrog dve sto. To je zelo veliko. In tudi nekaj denarja smo nabrali.« Tinej se je pohvalil.
»Kdo pa se je vse podpisal?«
»Rudaf se je, dalje Pernjak, Zabev, Mlatej, Stražnik ... Lukač se ni...«
»Lukač se ni, Mudaf najbrž tudi ne. Ali se je mladi Munk podpisal?« Preužitkar je srepo strmel čez mizo, naravnost v Dvornika.
»K mlademu Munku še nismo šli.«

Preužitkar se je trpko nasmehnil.
»K njemu ni treba hoditi, ker se ne bo podpisal.«
»Dobro, da ste mi povedali. Ljudi, ki se za tako stvar ne bi hoteli podpisati, res ni veliko, a so.«
»Ali ste bili pri mojem sinu...?« Stari Munk je hotel reči: pri mladem Munku, a se je hitro domislil, zatajil ime in hotel reči: pri Pernjakovem bajtarju. Vendar mu je grlo prehitro zagrgralo, da bi ga mogel spraviti iz sebe.
»Bili smo, oče, tudi on se je podpisal,« so hkrati odgovorili vsi trije.
»Ali ste bili pri Ladeju...?«
»Bili smo, toda gospod nadučitelj še ni premislil . ..«

Starcu so se zabliskale oči, a se je takoj spet zresnil in zamahnil z roko.
»Meni je vseeno, kdo se je podpisal in, če bi se nihče drug ne hotel, bi se podpisal jaz. Kje imate tisti papir?«

Zbiralce podpisov je zadel odločen, bojevit pogled. Takoga ognja morda že desetletja ni bilo v njih, kakršen se je kresal zdaj. Staro telo za mizo je začelo na rahlo drgetati, da se je začela tresti miza, na katero je bilo naslonjeno. Po njej so se iztegnile posušene in izčrpane roke. Po sobi je zašumel rahel odmev papirja, ki ga je Kovsov Tinej privlekel iz žepa in položil na mizo. Na postelji v kotu se je znova zganilo telo stare Munkinje, ki je molče prisluhnila.

Stari Munk je zgrabil za pero, rekoč:
»Ne mislite si, jaz ostanem, kar sem bil, a podpisal bom ...«
In takoj nato je podpisal z velikimi, okornimi črkami:
»Lenart Munk je tudi za to ...«</text>
      <sha1>6676ngdi118bxwz03k10ikmjyvwmdke</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224009</id>
      <parentid>224008</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T17:55:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* PRVI DEL */</comment>
      <origin>224009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="781257" sha1="d0gfiz06ybmnb02q1efcc75bpsbhfl7" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Jamnica
| normaliziran naslov = roman soseske
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

&lt;blockquote&gt;
Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar &lt;/blockquote&gt;

== Prvi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: 

»Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.«

Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas.

Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla.

Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev.

Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike.

Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici.

Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele.

Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani.

Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je
vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti.

Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik:

»O ti prekleta baba ti...!«

Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo.

Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa.

V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog...

Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač.

»Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe.

To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel.

»Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. 

Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo.

»Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom.

»Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil.

Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi
v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta.
Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬
nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: 

»Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...«

Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih:

»Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?«
»Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha.
»Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil.
»Zakaj pa?«
»Na preužitek misli iti...«

Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal:

»Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...«

Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila:

»Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je
vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...«

Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala
sama pri sebi:

»Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« 

Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta:

»A — poglejte ga no...!«

Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče
ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v
kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale.

Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko.

»Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči.

Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati.

Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev.

Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin.

Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha.

Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin.

Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj.

Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev.

En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil:
»Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!«

Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih.

Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek:
»Babica, mene pa zebe ...«

Odgovoril mu je raskavi glas starke:
»Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.«

Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte:
»… daj nam danes naš vsakdanji kruh …«

Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih.

Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal.

Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša.

Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi:
»Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...«

Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil.

Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih.

Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš.

Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi.

Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah.

Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina.

Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu.

Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo.

Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali.

Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl.

Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene.

Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ...

Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ...

Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst.

Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ...

Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh.

Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...«

Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem.

Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev:
»Češčena si, Marija ...«

Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen.

Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ...

Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno.

Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev.

Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram.

Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi.

Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal:
»Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«*

Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi:
»Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...«

»Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst.

»Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču.

Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč:
»Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.«

Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron.

Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila:
»Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.«

Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala:
»Le moli, Ajta, za naše grehe.«

Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže.

»Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal:
»No, menda boš ja vzel božji dar.«

Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu.

»Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk.

Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal:
»Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?«

Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta.

Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu.

»Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala.
»Bom,« je vdano odvrnil Miha.

Kardevka se je obotavljaje bližala vozu.
»Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile.

»Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar.

»Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi.

Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo.

»Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron.

Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla:
»Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...«

»Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...«

Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama:
»Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.«

Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni:
»Bog vam povrni, oče in mati ...!«

Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla:
»Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.«

Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
»Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!«

Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne.

Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
»Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!«

Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.

»Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.

»A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe.

Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!

Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza.

Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili.

Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf:
»Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...«

In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma.

Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem.

Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico.

Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge.

Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje.

Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ...

Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij.

Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost.

Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.

Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik.

Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri.

Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.

Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih.

Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare.

To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih.

Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima.

Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila:
»Jej, so koj dolge noči ...«

Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana.

Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče.

Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo.

»Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom.
»Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci.

»Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč:
»Ho—ho—o—j!«

Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil.

»Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk.
»Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov.

»Pa spet poprimimo.«

Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave.

Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje.

Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...«

Naposled je zavpil Mudaf:
»Žavre!«

Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih.

»Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč.
»Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor.

Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi.

Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku.

Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale.

Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih.

Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha:
»Ali je vrh še zmeraj na tleh?«
»Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha.

»Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti.

Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku.

Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha:
»Je že prost!«

Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune.

Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale.

»Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh.

Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil:

»Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!«

Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev.

Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati.

Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor.

Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami:
»Ali že voha?«
Toda odgovor se je še vedno glasil:
»Še ne ...!«

Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila:
»Že voha, že voha ...«

Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje.

Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku.

Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost.

Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes.

»Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro.

Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči.

Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas.

»Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav.

Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo.
Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki.
Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen.
Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo.

Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil:
»To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!«

Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov.

Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo.

Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom.

Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči.

Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ...
V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen.
Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal:

»Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.«

S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla:

»Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!«

»Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna.

Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala.

»Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije.

»Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?«

»Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.«

»Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.«

S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov.

»Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač.

Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila.

»Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac.

Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih.

»Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?«

»Saj vas ne bomo požrli...!«

»Pomagali vam bomo, da boste prej končale...«

V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza:

»Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...«

Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas:

»Tu ni krčma, tu je božji kraj ...«

Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. &gt;

»Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza.

Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev:

»Saj se za Pepo ni treba bati...«

Pepa je bila Mudafova dekla.

Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se
smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače
razbili vrata. 

»Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka.

»Nič, samo odprite nam . . .«

Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje.

»Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka:

»Lonca, odpri mu no, če že hoče...«

»Nočem...« se je drhteče branila Lonca.

Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas:

»Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...«

Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so
fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti.

»Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi.

»Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta.

Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz
papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha.

»Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: 

»Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« 

Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi.

»Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi.

»Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač.

Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu.
To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti.

»Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle.

»Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...«

Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala:

»Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!«

Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami:

»Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita.

»Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama
ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo.

»Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?«

»Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla:

»Saj ne bom imela grunta jaz ...«

Tonač se je skoraj hripavo zasmejal:

»Kdo te pa vpraša po tem?«

Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal:

»Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...«

Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet
ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s
slabotnim glasom:

»Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...«
»Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant.
»jutri bi še rada nosila Marijo...«
»Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...«

Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi...
Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice...

== TRETJE POGLAVJE ==

Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. .

Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev.

Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov
in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje.

Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo.

Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina
si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri  Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki.

Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ...

Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice.

V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali.

Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači.

Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili.

Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi.

Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ...

Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih.

Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe.

Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ...

Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ...

Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo.

Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ...

Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki.

Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko.

Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača.

»Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje.

Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala:
»Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...«

In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale.

»Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati.

»Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic.

Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ...

Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ...

Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži.

Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami:
»Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...«

Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali:
»Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.«

Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas:
»Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...«

To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom:
»Res je, danes pa je bilo za božjo čast.«

Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca.

Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje.

Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza:

»Dvajset kron, k prvemu ...!«

Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko.

Iz množice se je oglasilo:
»Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...«

Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali.

»Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat.
»Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač.
»Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč.

Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti.

Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal:
»Štiri sto, k tretjemu ...«

»Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala.

»Dvajset zraven!«
To je bil Lukač.

»Petdeset!« je zavpil Apat.
»Petsto!« mu je odgovoril Lukač.

Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca:
»Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!«

»Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven.

Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil:
»Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!«

Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom:
»Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...«

Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ...

Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni.

Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples.

Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči.

V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani.

Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal.

Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi.

Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri.

Drug drugemu so klicali ljudje:
»Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu!
Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?«

Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami.

»Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil.

Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč:

»Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...«
Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.«

Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ...

Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti.

Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop.

Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti:
»Moja žena ni nobena kurba ...!«

Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe.

»Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah.

Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost.

Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne.

Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom.

Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot.

Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ...

Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil.

Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal.

Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage.

Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil.

Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate.

Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril.

Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka.

Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli!

»Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu.

»Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene.

Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho:
»Na, pij, Ahac ...!«

Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani.

Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas:
»No, ali ne boš pil ...?«

Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek:
»Na tvoje zdravje, Perman ...«

Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem.

»Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava.

Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel:

»Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...«

»O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil.

»No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...«
Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas.

»O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom.

»Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...«

Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad.

Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril:

»A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?«

»Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...«

Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil.

Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal:

»Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...«

Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje:

»Zakaj ...?«

»Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...«

Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse.

Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje:
»Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...«

Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost.

Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti.

Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil.

Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati:

»Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan.

To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ...

Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...«

Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo.

Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel:

»Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ...

Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...«

»Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo.

»Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?«

Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ...

Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile.

Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil.

Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ...

Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ...

Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom:
»Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...«

Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo.

Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim:

»Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...«

Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke.

Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili.

Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical:

»Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...«

»Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven.

»Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil.

»A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke.

Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil:

»Jamniško polko!«

Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec.

Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša.

Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ...

Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče:
»Naprej, naprej ...!«

Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje.

Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi:
»Dalje, dalje ...!«

Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ...

Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ...

Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo.

Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti.

»Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...«

In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo.

»Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč.

Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo:

»Tri dni, pa olja ni ...«

Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil:

»Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?«

Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem.

Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše.

Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ...

Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih.

Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel.

Tehant se je kmalu razburil in ji očital:
»Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!«

Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo.

Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru:

»Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...«

Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč.

Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala.

Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi.

Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati.

»Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...«

Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil.

Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali.

Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim:
»Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!«

Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali:
»Pa vi pojdite, če si upate ...«

Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran.

»Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ...

Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava.

»Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno.

»Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!«

Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ...

Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu.

Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici.

Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel:
»Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!«

»Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla.

Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti:
»Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?«

Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim.

Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom.

»Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom.

»Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka.

Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati.

»Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec.

»Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo.

Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom.

»Marička, Marička ...« je prosjačil mož.

»Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...«

»Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ...

Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal.

Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas:
»Tri dni pa olja ni ...«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. 

S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki  je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. 

Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. 

O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi  Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. 

»Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. 

»Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. 
»Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta.
 Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele &quot;ato je prvi dejal Bajnant:

 »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.«

Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. 

»Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj  grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« 
Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: 

»... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...«

 »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. 

»Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...«

In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop.

 »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: 
»Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« 
»Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. 

Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. 

Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. 

Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. 

»Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. 
»Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. 

Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. 

»Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. 
»Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« 
»Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. 
»Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« 

Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja.

 In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. 
»Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.«

»Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. 
Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. 
»Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« 

 »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. 
Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: 

»Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...«
 »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. 

»Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. 
Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. 

»Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle.

 »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej.

 »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo.

 Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji.
 »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. 

»Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. 
Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. 

»Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. 

Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to  živo. 
Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. 
Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: 

»Ali ste oženjeni?« 
»Še ne!« mu je odvrnil Ahac.

 »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. 

»Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. 

Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. 

»Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,«  mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. 
»Zakaj?&lt; je ves začuden vprašal Ahac. 

Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. 
Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: 

»Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« 

To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: 

»To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« 

Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. 

Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. 

Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne.

Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. 

In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. 

Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal.

Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil.

V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... 

Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. 

Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. 

Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. 

»Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob.

»Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?«
»Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. 

Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. 

»Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. 
»Da naj storim, kakor se mi zdi.« 
»In kako se ti zdi. . .?« 
»Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« 

Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. 

Tu ni bilo več mnogo svetovati. 

Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. 

Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala:

 »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« 

Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. 

Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal:

»Sfretane so nezakonske matere.«
»Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« 

Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: 

»Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« 

Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. 

Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. 

Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: 

»Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« 
Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. 

»Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« 

Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala:

 »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« 
»Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac.

== PETO POGLAVJE ==

Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove.

Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ...

V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki.

Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti.

Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!«

Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!«

Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep.

»S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom.

»Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati.

»S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa.

Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali.

»Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje.

Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...«

Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.«

»V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?«

»Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...«

»Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči.

Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!«

Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?«

S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši?

»Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!«

»Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja.

Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.«

»Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...«

»Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom.

»Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza.

Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical:

»Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!«

S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:

»Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?«

»Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.

V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:

»Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...«

Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!«

Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.

»Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.

»Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom.

»Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...«

»Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize.

Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ...

Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.

»Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.

Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!«

In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.

Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.

Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!«

Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.

Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:

»Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?«

»Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.

»Petdeset tisoč kron ...?«

Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?«

»Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.

»Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:

»Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!«

Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti:

»Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...«

Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize.

»Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.«

Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.«

To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo.

»Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...«

Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?«

Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.«

Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva.

»Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?«

Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo.

»Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši.

Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?«

Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza.

Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj.

Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ...

Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!«

Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja.

Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ...

Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?«

== ŠESTO POGLAVJE ==

V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen.

Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo...

Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...«

Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali...

Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela.

Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji.

Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom.

Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno.

Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž.

»Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz.

Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?«

Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?«

In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost.

Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...«

Mojcka je pomirjena zapustila župnišče.

Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo.

Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati.

V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...«

Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci.

Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate.

Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja.

Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje.

Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev.

Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje.

Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje.

Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti.

Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...«

Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino.

Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...«

Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!«

Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji.

Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast...

Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...«

»Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati.

Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!«

Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...«

Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej.

»Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup.
»Domov se poberi, če imaš kam iti...!«
»S kom si pa še ležala, avša...?«

Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...«

Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...«

Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj.

Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo.

Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok.

Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo.

Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...«

Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha.

Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom.

»Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni.
»Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo.
»In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.«

Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo.

Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...«

Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa.

Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali.

Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu.

Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom...

Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju.

== SEDMO POGLAVJE ==

Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi.

Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo.

Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci.

Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali.

Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi.

Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal.

Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat.

Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...«

Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno.

Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu.

»Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen.
Perman je naročil pol litra mošta.
»Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.«

Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel:
»Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.«
»Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega.
»No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...«
»Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.«

Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal:
»Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...«
Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita.

Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril:
»Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...«
Permanu je ušel kratek nasmeh.
»Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...«
Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval:
»Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.«

»Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...«
Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele.
»To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?«
»Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno.

»Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo.
Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom:
»Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?«

Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje:
»Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?«
Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati:
»To bi šele videli. Mogoče bi pa...«

»Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...«
Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil.

In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli.

Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!«
Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega:
»Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.«
Lukač se je nasmehnil:
»Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...«
»Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.«

Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila.

Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci:
»Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!«

Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti.
»Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč.
»Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši.
»Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...«

Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil:
»Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...«

Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili.

Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila.

Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci.
Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil:
»Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!«

Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla:
»Perman bo pač šel...«

== OSMO POGLAVJE ==

Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov.

Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo.

Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši.
»Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika.
Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč:
»Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.«

Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo.
»Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu.
»Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla.

Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena.

Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč:
»Poglej, to so Jankove hlače...!«

Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila.

Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas:
»Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?«
Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati.

Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen:
»Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...«

Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa.
»Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed.
Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog.

»Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.«

Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust:
»Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...«

Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz.

Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo:
»Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.«

S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila.
»Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...«
»Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje.
»Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil.

Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom:
»Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?«

Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil:
»Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel.

Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal:
»Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?«
Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka:
»Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?«

Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal:
»Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...«
Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet.

Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor.
Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico.

»Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege.
»Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo.
»Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...«
Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi.

Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel:
»O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.«
Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate.

Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre.

Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem:
»Koliko bo pa ta špas veljal...?«
Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu.

»Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri.

Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci:
»Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...«

Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro.

Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel:
»Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...«

Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati:
»Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...«

Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili.

Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve.
»Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik.
Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole.

Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji.
Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij.

Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto.

Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli.
In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže.

Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi.
»Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi.
»Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva.
Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere.

Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci.
Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti...

Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril:
»Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?«
Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti.

Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben.

Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih.

Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe.
»Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak.
»Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf.
»Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak.

Kupljen pa mu je takoj segel v besedo:
»To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...«
Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega.

Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta.
»Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...«

Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan.
»Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...«

Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati.

Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil:
»Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

»Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...«

»Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs.

»Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...«

Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...«

Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo.

Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...«

»Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev.

Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel.

»He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil.

Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...«

Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej.

»Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...«

»Pri meni tudi,« je menil Černjak.

Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...«

Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ...

Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev.

»Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov.

In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila.

Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?«

Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli:

»Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!«

»Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev.

Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov.

»Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo.

»Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem.

Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal:

»Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...«

»Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog.

»Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.«

»Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa.

»Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom.

»Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano.

»To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk.

»Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?«

Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini.

Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.«

Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.«

»Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji.

Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila:

»Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...«

Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih.

Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla.

Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom:

»Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?«

Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu:

»Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!«

Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh.

Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ...

Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik.

»Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož.

== Drugi del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc):

Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase.

Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj.

Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov.

In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste.

Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini.

Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic.

Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini.

Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici.

Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino.

Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo.

Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev.

In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril.

Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev.

Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe.

Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede.

Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste.

Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh.

Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan.
»V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...«

Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti.

»Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...«

Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank.

»Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...«

Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh.

Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica.

Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste.
»Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...«

Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse.

Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste.

Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj:
»Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...«

Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel.

Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej.

Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre:
»Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...«
»Tudi kot nosilec liste ne ...?«
»Tudi kot nosilec liste ne ...!«

Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov.
»Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...«

Nekateri pa so odbijali s hudovanjem:
»Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?«

Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica:

Drugi pa so spet godrnjali:
»Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.«

Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil.

Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal:

»Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.«

Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času.

In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki.

Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov.

Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli.

Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha.

Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu:

»Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.«

Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh.

Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč.

In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta.

Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber.

Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini.

»Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...«

Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho.

»Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti.

Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah.

Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ...

Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ...

Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ...

Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame...

Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . ..

Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja.

Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila...

Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil.

Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami.

»Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!«

Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej.

»Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena.

Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ...

Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene:

»Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...«

Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas.

Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.

Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto:

»Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!«

In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.

Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:

»Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...«

Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:

»Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?«

Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.

Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.

»Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?«

Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . .

Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal:

»Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.«

Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril:

»Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...«

V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.

»Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.«

In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami.

»Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk.

»Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.

Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:

»Dva dni še počakajte, pa boste videli...«
»Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
»Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?«

Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.

Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.

Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo:

»Dva dni še počakajmo, pa boste videli...«
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
»Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?«
»Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek.
»Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...«

Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
»Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!«

Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel:

»Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...«

Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo.

Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka:
»Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?«
»Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek.
»Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk.
»Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak.
»Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja.
»Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja.

Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku:

»Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.«

Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo:

»Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...«

In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ...

Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ...

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal:
»Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...«

Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca:
»Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?«

Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati:
»No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...«

Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati...

Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.

Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.

Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.

Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote.

Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.

Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.

Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!«

Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna.

Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.

Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...«

Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
»Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?«
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical:
»Po goli riti, po goli riti...«

Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma:
»Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...«

V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.

Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža.

Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika.

Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...«

In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi.

Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem.

Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.

Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega...

Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje...

Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom.

Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...«

Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna...

Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ...

Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel:
»Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...«

Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil...

Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ...

»Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu.

Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu.

Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ...

Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka.

== TRETJE POGLAVJE ==

Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave.

Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi.

Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora.

Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek.

Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!«
»Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene.

Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti.

Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?«
»Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev.

Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge.
»Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke.

Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove.

Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!«
Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.«

Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!«
»Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi.

Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili.

Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu.

Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?«
Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo.

»Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi.
»Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem.
»To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni.

»To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo.

»Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past.

Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda.

»Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh.
»Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri.

Nekateri lovilci so se že pričeli vračati.
»Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske.
»Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.«
Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom.

Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost:

»Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali.
»Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...«

Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ...

»Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...«

Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla.

Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!«

»Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali.

Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki.

Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede.

Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo.

Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti.

Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo.

Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi.

Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače.

Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...«
Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!«

S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk.
»Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom.
»Zame ni nikdar preveč ...«
»To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom.

Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...«
Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela.
»Drugače bi šel jaz s teboj domov ...«
Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič.

Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge.
»Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo.
»Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.«
Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.«
»Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...«

Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je.

»Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej.

Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo.

Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli...

Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel.

Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa.

Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.«
Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!«

Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...«

Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel.

Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize.

Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!«

Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!«
Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja.

Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka.

Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak.

Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle.

Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same.

Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo.
»Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital.
»Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...«
»Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?«
Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...«
»Vidiš, da je straža le dobra ...«
Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom.

Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice.

Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša...

Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot.

Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?«
»Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir.

Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...«

Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja.

Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko.

Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh...

»Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!«

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov.

Jamnica (Prevorat)
Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše.

Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami:
»Kaj ...?«
»Hudič ...!«

Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo.
»Munk, kaj pa ti praviš ...?«
»Bunk, kaj pa ti sodiš ...?«
»Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?«
»Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?«

Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel.

Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj.

Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi.

Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ...

Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...«
V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril.

Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ...

In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro:
»Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...«
Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili:
»Gospod in zima nič ne šenkata ...«

In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje.

Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid.

Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci.

Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega:
»Poa, tako pa ne bo šlo ...!«

Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...«

Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi.

Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren.

Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi.

Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu.

Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka.
»Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!«

Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala.
»Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla.
V sobi je postalo tiho.
»Pri Lukaču ...?«
»Pri Apatu tudi ...?«
»Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?«

Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal:
»Ali še kje ...?«

Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel.
Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom:
»Kdo vam je pa vse to natvezel ...?«
»Vsa Jamnica to ve!«
»Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.«

Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci.
»Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...«

Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk:
»Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...«
»Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom.

Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje.
»Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...«

Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo.
»Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil.
»Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila.

Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen.

In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom:
»Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...«
Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel:
»In meni še tudi nista nič dala ...«

Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi.

Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril:
»Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...«

Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč:
»No, kako pa zdaj mislita ...?«
»Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove.
»Kakšno pa ...?«
Bunk se je odhrkal, potem pa dejal:
»Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...«

»Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori.
Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo.

Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje...

»Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin:
»Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...«

Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust:
»Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...«
»Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?«

Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ...

Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu:
»Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...«

Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti:
»Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.«

»Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati.
»Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?«
»Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči.
»Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja.

Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom:
»Koliko bi pa potrebovala ...?«
Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom:
»Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...«

»Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?«
Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal.

Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel:
»Dobro, govoril bom z materjo ...«

Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu.
Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva.

Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi)
Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku.

Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah.

Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati.

Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto.

Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...«

Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče.

Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?«
Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak.

Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.«

Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo.

Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila.

Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala.

Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala.

Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi.

Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva.
Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala.

Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku
Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala.

Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom:

»Vu-he-e-j ...«

Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo.

Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili:
»Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...«

Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano.

Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti.

Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota...

Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena.

»Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...«
Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto...

== ŠESTO POGLAVJE ==

Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce.

V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju.

Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje.

Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda.

Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti.

Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele.

»Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk.
»Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona.

Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.

Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
»Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato.

Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila.
»Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.«
»Torej misliš, da bi se je že lotili?«
»Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...«
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
»Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?«
»Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena.

Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
»Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...«

Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice.

Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal:
»Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...«

Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame.

Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.

Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.

Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve.

Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas:
»Kaj pa je tam...?«

Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene:
»Saj ni nič...«

Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
»Kaj pa je to...?«

Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
»To je svinja...«
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve.
Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.

Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja:
»Mogoče bo šlo pa na Nemško...?«

In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?«

Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.

Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva.

Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi:
»Prekleta gora...«

Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
»Kadi, huda ura je tu...!«
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri.

Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
»Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...«

Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.

Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri.

Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
»Vsak kup ena peka...«

Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.

Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
»Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!«
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.

»Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...«

Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
»Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.

Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.

Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe.

Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič...

Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.

Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo...

Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.

Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico...

»Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo.

Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
»Moj Bog, kaj bomo pa jedli...«

Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla:
»Da, za malico je tudi čas...«
In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno.
»Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom.

Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla:
»Mati, vi pa nocoj tu ostanite.«

Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral...

Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla:
»Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...«

Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust...

== SEDMO POGLAVJE ==

Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali.

Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan.

Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo.

Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic.

Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi.

Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti.

Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom:
»No, no, saj ni tako hudo...«

Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati:
»Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...«
Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal:
»Bunk, vino govori, vino govori...«

Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi:
»Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!«

Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil:
»Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...«

Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico.

Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen.

Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka.

Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen:
»Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?«

Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi.

Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno...

Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil:
»Ho, ho, zdaj pa imate volitve...«
Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer:
»Zdaj pa le zmagajte, če morete...!«

Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta:
»Bajnant, kaj pa ti misliš...?«

Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi:
»Ha-ha-hama...«
»No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal.

Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv:
»Sedaj bo pa bolje...«
Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil:
»Ali mislite, da ne...?«
»Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf.
»Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo.

Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas:
»Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...«

Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec.

Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil:
»Živela diktatura!«

Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil:
»Živela diktatura!«

Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar.

Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal:
»Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?«
»Zato, ker je general za predsednika.«

Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil:
»Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!«

Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih.

Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same.
»Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf.
»To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac.

Mladi Munk pa je bil še odkritejši:
»Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!«
»Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.«

Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste.

Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek.

Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril:
»Bomo čez nekaj let govorili!«
»Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal.

Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel:
»Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.«

Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal:
»Kdo pa bo svetil?«
»Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč.
»Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat.
»Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet.

Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil:
»Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.«

Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči.

»Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje.
»Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge.
»Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči.

Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja.
»Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak.
»Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje.

Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg.
»Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta.
»Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega.

Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel:
»Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?«
»Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata.

»Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom...

»Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?«
»Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji.

Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči.

Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce.

»Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku.
»Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil.
»To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.«
Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!«

Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.«
»Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana.

Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.«

Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi.

Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu.

Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo.

Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?«

Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim.

Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd.

Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.«

Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.«
»Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik.
Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!«

»Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!«

Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata.

V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata.

Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča.

Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter.
»Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno.
»Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf.
K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja.
Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.«

Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo.

Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej.

Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati.

Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...«
»Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?«
»Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...«
»Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove.

»Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter.
»To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani.

Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve.

»Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!«
»Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč.
Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos.

Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos.
»Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej.
»Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit.

Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri.

»Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk.
»Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar.
Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...«

Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne.

Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij.

»Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...«
Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi.

Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom.

»Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla.

== OSMO POGLAVJE ==

V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli.

Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena.

Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje.

Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon.

Majnik v Jamnici
Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon.

V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.«

V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo.

Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža.

Nežin notranji nemir in materino razkritje
Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve.

Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej.

Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno.

»Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!«

Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!«

Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom.
»Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...«

Vrnitev matere in odhod Aneja
Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom.

Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi.

Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik...

»Vsak naj stori svojo dolžnost...!«

Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe.

Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke
Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči?

Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti.

Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala.

Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje.

Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ...

Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje.

Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...«

Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz.
»Zabevka, kje imaš pa košaro ...?«
Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!«
»Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!«
Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico.

Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice.

Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...«

Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ...

Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju.

Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...«

Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost.
»Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke.
»Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo.
Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale.

Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna.

Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu.

Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ...

Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup.

Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi.

Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...«
Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!«

Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!«
Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ...

Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana.

Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...«

Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom.
»Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil.
Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.«

K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?«

Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...«

Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ...

Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu.

Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...«
»Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo.

Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...«

Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ...

Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma.

Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev.

Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom.
»Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke.

Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ...

== Tretji del ==

== PRVO POGLAVJE ==

Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo.

Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši.

Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti.

Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi.

Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah.

Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...«

Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč.

Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ...

V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem.

Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ...

A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ...

Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše.

Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...«
Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja.

»No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo.
In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...«
»Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...«

Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!«
»Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev.
»A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek.
Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti.

»Na Hojah številka 2 ...«
»To sem pa jaz!« je zavpil Bunk.
»Na Hojah številka 6 ...«
»To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta.
»Na Hojah številka 20 ...«
»To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik.
»Na Jamnici številka 1 ...«
»To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste.

Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...«
Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca.

Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir.
»Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...«
Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke:
»O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...«

Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas:
»Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...«

Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples.

Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam.
»No, ali bova šla ...?«
»Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima:
»He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?«

Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...«
Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala.
»Ljudje nočejo več, kaj ...«
Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla.

Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?«
Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma.

Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami:
»Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?«

Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...«
Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit.

== DRUGO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico).

Ples pri Pernjaku
Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine.

Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča.

Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi.

Pogovori v kuhinji
Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal.

»Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti.
»Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf.

Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil:
»Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?«
Pivci so se jezno ozrli k njemu.
»Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...«

Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih.

»Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?«

»Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej.
»Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri.
Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal.
»Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...«
»No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje.

Munku spet ni dal jezik miru.
»Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku.
Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci.
»Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?«
»Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel.

O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav:
»Tri dni pa oleja ni ...«
Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka:
»He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?«
Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro:
»Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.«

Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali.

Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja:
»Kaj pa ti praviš, Ložekar?«
»Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj.

»Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad.
»Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.«
»Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci.
»Kam bo to prišlo ...?«
»Nekam bo že prišlo ...«

Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril:
»Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?«
»Kakšni ženini?« je vprašal Bunk.
»Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...«
Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih.
»Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo.
»In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...«
Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik:
»Ali je Dvornik tudi tukaj ...?«
Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah.
»Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji.

»Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa.

Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal:
»Kriza je kriza ...«
Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl.
»Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk.
»Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak.
»Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže.
»Kdo pa je potem kriv ...?«

Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe:
»Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?«

Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil:
»Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...«
»O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad.
»Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...«
»In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad.
»... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...«
»Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov.

»Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj.
»Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!«

Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega.
»Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval:
»Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?«

Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji.

»To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili:
»Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...«

Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom:
»Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...«

Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik.
»In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak.
»Jaz, jaz ...!«

Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo:
»Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.«

Vrtinec plesa in spor v veži
V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo:
»Hej-ra-sa ...!«

In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila:
»Hejrasa ...!«
To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja.

»Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač.
Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl:
»Ti si mi ga vzela ...!«
»Ti mi ga hočeš oteti ...!«

Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli.

Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali.

»Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza.
»Ti tudi ne,« je vpila Roza.
»Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!«
»Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!«
»Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.«
»Kdo se mu je nastavljal?«
»Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...«

Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
»Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...«

Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.
»Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat.

Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
»Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila.

Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja:
»Hejrasa ...!«
Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.

»Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...«

Coflov Peter in razkritje skrivnosti
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave.

Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal:
»Tebe so torej tudi nagnali ...«
»Nagnali so me, kajpada ...«
»Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.«
Čez nekaj časa je dodal:
»Zakaj pa so te prav za prav nagnali?«
»Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...«
»Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...«

Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
»Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?«
»Ni ga!«
»Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal:
»Na vas čakamo ...«
»Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.

Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
»Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.«

Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
»Mošta!«
»Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
»Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.

Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil:
»Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij.

»Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
»Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...«

Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo:
»Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...«
»Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.

Dovganočka in Marička
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.

V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.

Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.

Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.

»Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas:
»Mati, saj nisem hotela ...«
»Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?«

Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela:
»Oh, kako sem jaz nesrečna ...«
Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz.
»Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...«
»Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka.

Iz teme se je začul glas:
»Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...«
»Saj res ...« je dodal drug glas.
Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical:
»Ej, Dovganočka, Dovganočka ...«
Nekdo drug je rekel:
»Danes si jo še otela ...«

Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical:
»Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...«

Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ...

== TRETJE POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo. Pri prepisu sem ohranil vse značilnosti izvirnika (ločila, narečne izraze in slog), hkrati pa sem besedilo pregledno uredil v odstavke, kot so v originalu.

Munkov Ladej in Permanov Ahac
Munkov Ladej in Permanov Ahac se že dolgo nista sešla, čeprav sta se od daleč čestokrat videla, posebno ob poletnih toplih dnevih. Ladej je namreč stanoval v šoli nad trgom, Ahac pa v perzonalu, ki je bil na drugi strani trga na mali višini. Med hišama je v globači ležal trg. Ladejevo stanovanje je ves dan oblivalo sonce, medtem ko ga Ahacovo nikdar ni imelo. Kadar je Ahac po delu naslonjen na okno strmel v sončno luč, razlito čez trg in po hribih onstran njega, je čestokrat videl Ladeja, kako je golorok hodil po svojih sobah ali pa sedel na verandi. Ladej je imel za stanovanje celo nadstropje, Ahac pa samo eno sobo in kuhinjo. Včasih sta se stara znanca od daleč tudi zapazila in si v duhu celo skušala pogledati v lice. In kakor da bi pri tem zagledala le tuje, neznane poteze, sta kmalu umaknila poglede in vsak je zastrmel spet na svojo stran.

Preteklo je precej let, odkar sta tako živela. Njuno življenje se je medtem spremenilo. Oba sta bila že oženjena in sta imela otroke, Ladej samo dva, Ahac pa tri, čeprav se je oženil precej pozneje kakor Ladej. Ladej je našel ženo nekje na Štajerskem. Ta ga je takoj precej trdo prijela in s tem preprečila, da ni od žalosti in obupa pognal še tistih petdeset tisoč kron, ki jih je dobil za dediščino iz obeh gruntov. Že pred leti je postal tudi trški nadučitelj in stopil s tem v krog najvidnejših tržanov. Poleg svoje službe je opravljal še razne druge funkcije pri trških društvih in ustanovah. Obenem je bil tudi vodja tako imenovane napredne stranke, ki je zadnja leta zelo narastla in ji je pripadala večina tržanov.

Ahac se je po dolgem cincanju oženil z domačinko, z Ardevovo Metko. Priženil pa razen pridnih rok ni kdo ve kaj; stari Ardev je bil na hčerko hud, ker je zavrgla razne dobre kmečke pristave in se odločila nazadnje za fužinarja, kar pa je spet premeteno izkoristil pri dediščini, trdeč, da bo hči na starost že tako in tako preskrbljena, ker uživa mož starostno zavarovanje. Ahac se nad ženo ni mogel pritožiti; edino, kar je zakon včasih motilo, je bilo to, da se je Metka trdovratno držala svojih vzorov, prinesenih iz Jamnice. V petih letih zakona je ni mogel pripraviti niti do tega, da bi z veseljem čitala delavske liste.

Nekdanja stara znanca in mladostna prijatelja sta živela kakor tujca v isti občini. Ladej še vedno ni mogel pozabiti, da se je Ahac pridružil rdečkarjem in postal eden glavnih predstavnikov delavske stranke v trgu. Čeprav je politično delovanje te stranke zadnja leta na videz popustilo, je vendar v svojem delovanju še prečestokrat zadel ob skrivni in po njegovem mišljenju škodljivi ter razkrajajoči Ahacov vpliv. Navzlic temu sta se na cesti pozdravljala, čeprav je bilo očitno, da je na pozdrav čakal navadno Ladej. Ob takih priložnostih se je Ladej včasih celo ustavil in ogovoril Ahaca s takim glasom, kot bi se hotel z njim zaplesti v daljši pogovor.

»No, kako je, Ahac ...?«

Komaj pa se je ustavil tudi Ahac, je Ladej že spel rekel:
»... da, moram iti, ker se mi mudi ...«

Neke sobote popoldne pa, ko je Ahac ravno počival po šihtu in prebavljal za njegovo delo nezadostno hrano, je potrkalo na kuhinjska vrata. Potem je povsem nepričakovano vstopil nadučitelj Ladej.

»Zdravo, Ahac! Enkrat moram vendar pogledati, kaj delate pri vas.«

Ahac je bil nad njegovim nenadnim prihodom resnično iznenaden; takoj pa mu je prišlo na um, da je moralo nadučitelja prignati nekaj posebnega v hišo. Slutil je seveda najprej kako politično zadevo ter je po svoji navadi postal oprezen, dasi se je na videz delal ravnodušnega in vzradoščenega.

Munkovega Ladeja je sicer življenje še bolj spremenilo kot Ahaca, ohranil pa je neko svojstvo Munkovega rodu, in to je bila neprisiljena domačnost, s katero se je obdal, ako mu je kazalo. Takoj se je spoprijaznil z Ahačko in ugotovil, da sta prav za prav tudi onadva mladostna znanca, čeravno je on že zapustil šolo, ko je Metka vstopila vanjo. Tudi z otroki se je hitro sprijaznil in izrazil svoje veselje, da bo Ahacov najstarejši otrok že prihodnje leto začel hoditi v šolo. Ko sta v tej domačnosti z Ahacom spila vsak skodelico kave, je Ladej zelo hitro in naravnost prišel s svojo stvarjo na dan.

»Slišal sem, da si bo tvoja mati nazadnje vendarle dala izplačati preužitek iz Permanovega ...«

Ahac ni mogel takoj uganiti, kam pes taco moli, zato je samo joknil:
»Da, zdaj je menda res že tako daleč ...«

Gost ga je pogledal, kot bi se mu odvalil kamen s srca.
»Hvala bogu, saj je bil že čas ...!«

Ahacova mati, stara Permanca, ki je potem, ko so Zabevko odpeljali v norišnico, ostala pri Zabevu za gospodinjo, se je res predvsem na Ahacovo prigovarjanje odločila zahtevati izplačilo svojega vknjiženega preužitka iz Permanovega grunta. Trgovec Tripalo je ravno zaradi njenega precejšnjega preužitka dobil posestvo na pol zastonj. Sodna komisija je cenila preužitek na petdeset tisoč dinarjev, kar je bil vsekakor lep denar. Mati je bila pri Zabevu tako z vsem preskrbljena in, ker je bila tudi skopa ter ni bilo misliti, da bi zase kaj stran jemala, se je še Ahacu obetalo nekoliko dediščine, pri kateri je v prvi vrsti upal priti on na vrsto. Njegov brat, nekdanji Perman, je odšel nekam na Štajersko in pretrgal vsako zvezo s sorodniki, hči, nesrečna Zabevka, pa tudi ni prihajala v poštev. Kvečjemu je bilo treba računati na njenega sina, ki ga je imela s Tumpeževim in ki je bil pri Zabevu kakor domač otrok. Ahac je upal priti do nekaj denarja, kar ga je mikalo posebno še zaradi tega, ker je zaslužek v tovarni postajal iz dneva v dan slabši, medtem ko je družina rastla.

Ladej je znova poudaril:
»Tako je prav! Zakaj bi se mati ozirala na oderuhe, kot je Tripalo, ta nemčur, ta naš narodni sovražnik. V pest bi se smejal, ako bi mati v kratkem umrla in bi preužitek neizkoriščen spet pripadel njemu, jaz teh ljudi ne morem trpeti ...«

Nehote se je Ahac spomnil, kako je svojčas ravno isti Ladej grmel tudi proti lesnemu trgovcu Obertavcu, trdeč, da je ta oderuh požrl dediščino, ki bi jo moral on dobiti iz Munkovine in Bunkovine, čeprav Obertavci niso bili narodni sovražniki. Vendar mu Ladej zdaj ni dal misliti na te stvari.

»Ahac, da ti takoj povem, po kaj sem prišel,« je začel naglo razlagati. »Mati tako lepega denarja menda vendar ne bo skrivala doma. Sam veš, kaj se vse lahko pripeti v teh vražjih časih. — Jaz sem, kot veš, odbornik tukajšnje Ljudske posojilnice in mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi mati svoj denar naložila pri nas. Naš zavod je trden, postavljen na neomejeno jamstvo nekaj sto članov, ki imajo skoraj vsi hiše in zemljišča. Denar bi bil pri nas popolnoma varen, najmanj tako varen kot pri kakem drugem zavodu ... Česa se namreč bojim? Bojim se, da bi mati dala denar v ono drugo posojilnico ... Sicer tudi o nji ne morem nič slabega reči, ali sam veš, da jo imajo črnuhi v rokah. Midva sva sicer politična nasprotnika, ali toliko te poznam, da tem ljudem tudi ti ne privoščiš kaj dobrega. Zakaj bi ravno oni morali imeti vse v rokah? Enkrat so naju že pomagali odreti, zakaj naj bi se še vdrugič zgodilo to ...? Zabev je Zabev, z Dvornikom, ki je načelnik one druge posojilnice, sta skoraj soseda in ta bi ga lahko pregovoril, da je vsekakor bolje, ako ima on roko nad materinim denarjem, ne pa ...«

Čeprav je bil Ahac poln predsodkov do svojega bivšega prijatelja, si je moral vendar priznati, da se ga njegove besede oprijemljejo. Najprej je sicer zamahnil z roko in dejal tjavendan: »Na te stvari pa še mislil nisem.« In res ni imel v mislih nobene izmed obeh dobrijanskih posojilnic, ko je nagovarjal mater, da je zahtevala izplačilo preužitka v denarju. Na oba zavoda je gledal z očmi človeka, ki tam nima kaj iskati. Razen tega ju je gledal še s predkapitalističnimi očmi. Vedel je, da so to zadruge posebne vrste, zadruge, katerih člani brez velike sile niso nikdar govorili o njih. Na njihov vpliv pa je v svojem političnem delovanju trčil predvsem pri agitaciji za občinske volitve, ko je večkrat čul vzdihovati:
»Jaz bi bil takoj z vami, ko bi mogel. Toda vedeti morate, da visim pri posojilnici ...«

Nadučiteljev poskus, da bi ga vnel za eno zadrugo proti drugi, se tudi ni posrečil, ker je na oba zavoda upravičeno gledal z istimi očmi. To, kar ga je zdaj priklenilo nanj, je bila misel, ki jo je Ladej zelo premeteno vrgel iz sebe: skrb za denar. Nanj ni mislil več s tisto nekdanjo pohlepnostjo strastnega dediča, ki pozabi na vse ozire in hoče samo čim več podedovati, temveč je mislil nanj kakor na nekaj, kar bi mu pomagalo do lažjega in boljšega življenja. Verjel je, da bo nekoč prišel čas, ko bo denar izgubil tisto neomejeno, edino veljavnost in bo tedaj za delovno ljudstvo laže. Ali dokler se to ne zgodi, je denar tudi zanj imel svojo odločujočo gospodarsko vrednost ter se je izplačalo pobrigati zanj. Kako težko ga je bilo vendar zaslužiti! Nič pa mu ne bi storilo, ako bi mati svoj denar porabila zase. Bolj se je bal tiste druge možnosti, katero mu je Ladej naslikal v dveh besedah: »Zabev je Zabev ...« Bal se ni toliko Zabevovega pohlepa po denarju kakor tega, da bi se denar z njegovim posredovanjem lahko izgubil po kakih drugih stezah. Poznal je mater in njeno pobožnost, ki je po nesreči z Nežo postala še vdanejša. Takoj se je zbal vpliva farovža, cerkve in tega, da bi pri kakem testamentu mati nemara v njun prid hotela razpolagati s svojim imetjem. Če bi mati naložila denar v Dvornikovo posojilnico, bi bil tam za take stvari le prelahko dostopen, a v nasprotnem primeru bi bilo to le nekoliko teže.

Ahac je dolgo strmel predse, potem pa se je počehal za tilnikom, kakor to delajo kmetje; te navade se še ni iznebil, čeprav je bil kmetskih šeg že skoraj prost.
»Meni se zdi, da med vami ni nobene prave razlike,« je potem nalašč dejal, ker še ni hotel takoj priznati Ladeju uspeha.

Nenadoma pa je Ladej dobil zaveznika. Preden je utegnil pobiti Ahacovo opazko, je že skočila Ahacova mlada žena vmes:
»Zakaj si tako trdobučen, Ahac? Ali ne vidiš, da ima gospod nadučitelj prav? Ti ljudje so ti že tako napravili toliko škode in zdaj naj se polastijo še tega denarja? Bolje je, ako leži denar v tej posojilnici in imaš ti roke nad njim, kakor pa da bi ležal kje drugje in bi ga drugi upravljali. Mati so že stari ...«

Žena in Ladej sta ga zdaj skupno prepričevala o stvari, o kateri ga že tako ni bilo treba prepričevati. Pri tem se je posebno vnemala žena in Ahac se ni mogel dovolj načuditi, od kod naenkrat ta njena nenaklonjenost tistim ljudem in krogom, od katerih je on doslej nikakor ni mogel odvrniti. Ko so se dogovorili, kakor treba, in se je Ladej zadovoljnega obraza poslovil od družine, se Ahac ni zavedal, da je poleg obrambe svojih lastnih koristi nehote podprl tudi koristi finančne skupine, ki je imela na Dobrije prilepljeno svojo poželjivo lovko in je skušala motiti sesanje druge take lovke. Zaradi hude gospodarske krize je namreč takrat po denarnih zavodih, predvsem po malih denarnih zadrugah na deželi, začelo primanjkovati gotovine; Ladej je bil predvsem na lovu za njo, ko se je oglasil pri Ahacu.

Permanov Ahac si je moral priznati, da še nikdar ni hodil k materi s tako težkim srcem kakor tokrat, ko jo je šel nagovarjat zaradi denarja. Bal se je, da bi mati v tem ne videla kake njegove sebičnosti, katero je sam sebi skoraj preglasno očital. Tembolj pa je bil iznenaden, ko je bila mati takoj pripravljena storiti to, kar ji je predlagal, in mu je bila celo hvaležna za njegov nasvet.

»Jaz bi sama res ne vedela, kaj naj storim. Doma toliko denarjev ne bi mogla imeti.«

Stvar je šla kar sama od sebe; Ahac je odšel z materjo na sodnijo, kjer ji je trgovec Tripalo odštel denar; ker tisti dan posojilnica ni uradovala, je prepustila denar kar sinu, ki ga je potem naložil in ji prinesel hranilno knjižico na dom. Bila sta oba zadovoljna, posebno še, ker je Ahac dosegel za mater zelo lepo obrestno mero. Stara Permanca je s svojimi suhimi prsti krčevito otipavala hranilno knjižico, kakor bi v njej čutila trde permanške odore, na katerih in za katere je živela in delala skoraj petdeset let. Ves njen dolgotrajni trud je bil zdaj zapisan v tej knjižici. Preden je pokopala knjižico na dnu svoje skrinje, je rekla sinu z rahlim smehljajem:
»Ahac, če mi bo kaj ostalo, boš pa ti dobil ...«
Ahac je bil zadovoljen.

Nekaj dni nato je proti večeru prišel k Zabevu veleposestnik Dvornik. Delal se je, kakor da bi ga bila pot zanesla mimo hiše, ter se je najprej dolgo razgovarjal z Zabevom na dvorišču. Dvornik je bil v Jamnici ugledna osebnost in Zabevu je bil njegov obisk zelo ljub. Že zunaj na dvorišču sta popila nekaj grč mošta, ko pa je nastopil mrak, je Zabev povabil gosta še v hišo. Preden sta odšla noter, je Dvornik Zabeva hitro povprašal:
»Ti, mati je menda že dobila denar od Tripala. Ali veš, kam ga je dala?«
»Ne vem in, če ti po pravici povem, na to še mislil nisem,« mu je povsem po resnici odgovoril Zabev, ki se v to stvar res ni vtikal. Dvornik mu je zašepetal:
»Veš, prišel sem zaradi posojilnice ...«

Zabev ga je pogledal z nekoliko iznenadenimi očmi.
»Če je tako, bova pa govorila.«

In sta res govorila. Permanca se je sprva napravila gluha, a ker Dvornik le ni odnehal, je odgovorila skoraj z očitno nevoljo:
»Nimam več denarja, ker sem ga že oddala v hranilnico ...«
»V katero pa?« sta hkrati zinila moža.
»Ahac ga je dal,« je precej osorno odvrnila mati.

Dvornik je obmolknil in zaradi zadrege je z njim vred molčal tudi Zabev. Kljub temu pa Dvornik ni odšel in je ostal celo pri večerji. Potem so vsi trije obsedeli v sobi in govorili nekaj časa o vsakdanjih stvareh. Dvornika je jezil denar, ki je očividno romal v nasprotno zadrugo. Tudi zavodu, kateremu je on načeloval, je zadnje čase trda predla za gotovino; kakor odborniki nasprotne posojilnice, so bili tudi odborniki njegove z njim vred na lovu za denarjem. Tu je šlo za lepo vsoto petdesetih tisočakov in zaradi tega se Dvornik ni dal takoj odgnati. V teh poslih je bil zelo izkušen in ni kar obupal. Zabevu pa je bilo pogodu, da je bil kdo v hiši; tako se je malo raztresel ter laže prenašal nesrečo z ženo, ki ga je še vedno zelo trla.

Dvornik je prvi začel:
»Škoda, mati, da niste dali denarja v našo hranilnico.«
»Ali ni to vseeno? Hranilnica je ena kakor druga, če daš denar noter, ali pa če ga vzameš ven ...«
Permanca je Dvorniku sama narezala, da je laže zašil.

»Kar tako vseeno pa tudi ni, mati. Ni vseeno, komu denar zaupate. Ali ga zaupate svojemu človeku ali pa tujcu. Ali se vaš denar uporablja v poštene namene ali pa za kaj drugega. Kmet pretrdo zasluži denar, da bi ga kar tjavendan razmetaval ...«

Zabev je z dromljanjem po mizi pritrjeval njegovim besedam. Permanca se je takoj ustrašila Dvornikovih dvoumnih besedi.
»Moj bog, denar menda vendar ni izgubljen, ako sem ga dala v ono posojilnico ...?«

»Izgubljen, kdo pa govori o tem?« je vzkliknil Dvornik velikodušno ter takoj začel pobijati nezaupanje ljudi do zadružništva sploh. »O tem nihče ne govori. Saj so tudi pri oni posojilnici pošteni ljudje, ne smem reči. Toda nekaj je — kmetje niso. To se pravi, tam ne odločajo kmetje, ampak drugi ljudje, krčmarji, uradniki, učitelji. Naša zadruga pa je čisto kmečka zadruga, ki pomaga le kmetom iz stiske. Tudi smo le kmetje v vodstvu. In zato nam ne more biti vseeno, kam gre kmečki denar, ali k nam ali v ono posojilnico. Taka je ta stvar, mati ...«

Dvornik je umolknil, ker je videl, da se njegove besede starke proti vsemu pričakovanju naglo prijemajo: zato ji je dal časa, da jih prebavi. Na Permanco so besede vplivale. Ko je čula o krčmarjih, o uradnikih, o učiteljih, jo je obšla prirojena kmečka nezaupljivost do belih rok, ne vedoč, da se, kamorkoli izročen, trdo prislužen kmečki denar potem ne neha pretakati po samih belih rokah, čim daljša je njegova pot. Polastil se je je nemir, vendar se je še skušala braniti.
»Saj so vendar tam tudi kmetje. Obad na primer ...«

Dvornik se je ugriznil v ustnice. Starka je vedela več, kot pa si je mislil. Poleg Obada, ki je bil že nekaj časa v odboru nasprotne hranilnice, je tam res sedelo še nekaj drugih kmetov. Moral se je odkašljati.

»Seveda sedijo tam tudi nekateri kmetje. Toda to ni važno, važno je to, kdo tam odloča in kam gre kmečki denar, ki pride tja. Gotovo je, da odločajo tam gospodje. Saj sami veste, kako je, mati. Gospod zna kmeta vedno okrog prstov naviti, če je treba in če ni treba. Lahko bi vam povedal, da se tam kmečkemu denarju ne godi dobro. Dobivajo ga na posodo ljudje, ki niso naši prijatelji. Razni obrtniki in podobni. To je, kar človeka boli, o varnosti pa seveda ne govorim.«

Dvornik je dobro vedel, da precej pretirava, kar se tiče nasprotne posojilnice, in da ne govori resnice, ako zamolčuje, da tudi v njegovem zavodu kmečkemu denarju ne gre mnogo bolje kakor v onem. Razni trgovci imajo v njem svoje tekoče račune. In vrag vedi, kaj se godi z odvečnim denarjem, katerega je posojilnica v boljših časih nalagala pri centrali v mestu in ki ga zdaj skoraj ni bilo mogoče dobiti nazaj. Vendar je moral tako govoriti.

»Da, kmetje moramo držati skupaj,« mu je hotel pomagati Zabev.

Permanca je nekaj časa molčala, potem pa zamišljeno vzdihnila:
»Mislila sem, da sem prav storila, ko sem dala denar tja. Saj je Ahac vendar pošten in mi ne more želeti slabega ...?«

Dvornik je postal kar velikodušen. Na dolgo in široko je začel govoriti o Ahacu in ga hvaliti kot poštenjaka in dobrega sina. Škoda le, da se je tako zagrizel v svojo politiko. Nazadnje ga je pričel braniti, trdeč, da pač ni vedel, kaj je napravil, ko ji je svetoval, naj da denar v ono posojilnico. On gotovo ne pričakuje koristi ne tu ne tam. Kaj vedo delavci o takih stvareh? Njemu bi bilo gotovo popolnoma vseeno, ako bi mati naložila denar v njegovo, kmečko posojilnico. Če mati denarja ne bo porabila, bo dedič tako on, je Dvornik še hitro dodal.

S tem je bil pri stari Permanci led prebit. Njena suha roka je še grabila po mizi, ko da bi hotela zgrabiti svoj denar, ki ji hoče nekam pobegniti. Potem je vzdihnila:
»Kako pa naj zdaj to uredimo? Meni ni za te poti ...«

Dvornik ji je v kratkih besedah povedal, naj prenos denarja iz ene v drugo posojilnico prepusti kratko in malo njemu. On bo šel s hranilno knjižico k onim, dvignil tam denar, ga prenesel in ji nato priskrbel novo knjižico.
»Saj mi vendar zaupate, mati?« se je Dvornik značilno nasmehnil.

Dvornik je dobil hranilno knjižico v roke in že prihodnji uradni dan se je z zmagoslavnim obrazom pojavil v nasprotni posojilnici in hotel dvigniti denar. Toda mož je delal račun brez krčmarja, kajti sosednji zadružniki so mu z veliko prijaznostjo pokazali s prstom na oglas, ki je bil nabit na vratih in je vlagateljem sporočal, da se morajo vloge od petdeset tisoč dalje odpovedati šest mesecev pred dvigom. Dvornik ni mogel drugače, kakor vrniti hranilno knjižico Permanci z zagotovilom, da bo stvar opravil, ko bo potekel odpovedni rok.

Za sosednjo zadrugo je bil to pravi alarm. In nekega dne je Ladej spet obiskal Permanovega Ahaca.
»Ali ti nisem zadnjič pravil, kaj se utegne zgoditi? Oni imajo že svoje prste zraven. Sedaj je na tebi, da to preprečiš.«

Za Ahaca je bilo to seveda nedvomljivo znamenje, da je neka tretja roka začela segati po materinem denarju. Ako bi se ne bilo treba bati te tuje, nevidne roke, bi mu bilo še vedno vseeno, kje bi denar ležal in čakal, toda te roke se je bal in zato se je z vso vnemo zavzel za stvar. Vedel je, da se na mater ne sme zanesti, ker so jo tako hitro preplahtali, čeprav je tudi vedel, da ga ima rada in da mu popolnoma zaupa. Takoj se mu je zdelo, da je pri tem udeležen tudi Zabev, ker bi mati brez njega kaj takega govoto ne storila. Ladej mu je svetoval, naj dobi od matere pismeno izjavo, da preklicuje odpoved svoje vloge. Najpametneje pa bi po Ladejevem mnenju seveda bilo, ako bi Ahac sam dobil knjižico, ker bi se s tem preprečile manipulacije tretjih oseb.

Ahaca je veljalo en nedeljski popoldan, da je dobil od matere tako pismeno izjavo. Hranilne knjižice od matere za enkrat niti ni zahteval, videč, da je mati že zelo zbegana in da bi se še bolj vznemirila, ako bi preveč silil vanjo. Zabičil ji je tudi, naj nikomur več ne daje hranilne knjižice iz rok, ker takih stvari pač nikomur ne moreš zaupati. Zabeva tisto nedeljsko popoldne na srečo ni bilo doma in Ahac se je ves zadovoljen vrnil v Dobrije. Izjava Permance pa je šla v miznico Ladejeve posojilnice.

Tem večje presenečenje pa je v tej posojilnici nastalo, ko se je po šestih mesecih Dvornik spet prikazal — s hranilno knjižico stare Permance in zahteval denar z obrestmi vred. Denarja sicer ni dobil, ker so mu tam postregli z izjavo Permance, da preklicuje prvo odpoved vloge. Dvornik se je sicer repenčil, toda nazadnje se je moral vdati in oditi brez denarja. Prej je še zahteval, da so mu dali v roke pismeno potrdilo nove odpovedi. Vloga namreč ni bila vinkulirana; kdor je prišel s knjižico, je bil po zakonu upravičen razpolagati z njo.

Dvornika je neuspeh toliko bolj grizel, ker je izgubil skoraj celo noč, preden je spet prišel do permanške hranilne knjižice. Ko se je namreč napotil ponjo, je šel mimo Ložekarja, ki se mu je iz dolgega časa takoj pridružil in odšel z njim k Zabevu, kjer so potem pili do svita. Permanco je moral zelo dolgo pestiti, da mu je knjižico spet izročila, pri čemer pa mu je seveda zatajila, da je podpisala preklicno izjavo. Brez Ložekarjeve tovarišije pa bi najbrž knjižice sploh ne dobil v roke. Izročila mu jo je šele, ko je ta rekel Permanci:
»Mati, le dajte knjižico Dvorniku!«

Borba za Permančin denar je med obema posojilnicama trajala že skoraj leto dni! Obe stranki sta se s čudno vztrajnostjo zagrizli v to stvar; medtem ko je šlo Ahacu za to, da bi materi kdor koli ne izpulil denarja iz rok, je posojilnicama in njihovim voditeljem poleg denarja šlo tudi za čast, kdo bo dobil bitko. Borba se je nadaljevala z vso brezobzirnostjo.

Munkov Ladej je spet obiskal Ahaca, ki se je nekega dne ponovno odpravil k Zabevu po preklicno izjavo. Ker je tudi njega vodila pot mimo Ložekarja, se je ta tudi njemu pridružil. Ahacu je njegova tovarišija bila zelo neljuba, ker je hotel stvar opraviti kolikor mogoče na skrivnem. Toda Ložekarja se ni bilo mogoče kar tako otresti in rad ali nerad je Ahac moral trpeti njegovo družbo. Kmalu pa se je pokazalo, da je bila Ložekarjeva tovarišija tudi zanj dragocena. Zabev se je delal, ko da mu ni vsa stvar popolnoma nič mar, in je stregel Ahacu z moštom, kakor je prej stregel Dvorniku. Mati je bila še bolj zbegana kakor zadnjič, ne vedoč, ali naj podpiše, kar je zahteval od nje sin, ali ne. Tedaj je Ložekar zavpil:
»Tri dni pa oleja ni ... Mati, le podpišite izjavo, Ahac je vendar vaš sin ...«

Ahac je spet dobil preklicno izjavo odpovedi, ki jo je Ložekar celo kot priča podpisal. In spet se je Ahac pomirjen vrnil v Dobrije. Nepristranski Zabev je zadevo seveda takoj sporočil Dvorniku, ki je bil spet v novi zagati. Toda vdal se ni kar tako. Petdeset tisoč je bilo petdeset tisoč ... In nekega dne se je spet odpravil na lov za njimi. To pot je namenoma šel mimo Ložekarja in ga vzel s seboj. Zabeva je lov spet veljal najmanj dvajset litrov mošta in dve klobasi. Dvornik tokrat ni zahteval od Permance hranilne knjižice, ampak novo izjavo, s katero naj bi starka preklicala izjavo, dano Ahacu. Knjižica bi šele potem prav prišla, kadar bi se videlo, kako stvari stoje. Toda Permanca je postala strašno nezaupljiva in Dvornik ni mogel drugače, kakor z Ložekarjem vred prespati noč na trdi klopi za Zabevovo pečjo in nadaljevati drugi dan tam, kjer je sinoči nehal. Šele drugi dan mu je uspel dobiti od starke potrebno izjavo, katero je prav tako podpisal tudi Ložekar.

Novih šest mesecev je preteklo med posojilnicama s predlaganjem preklicnih in novih preklicnih izjav, ki jih je stara Permanca vztrajno podpisovala tej in oni stranki. Druga drugi sta stranki odpovedovali vlogo, ki pa je še vedno ostala v prvi posojilnici. Čeprav je Ahac s polno paro deloval na strani Ladejeve posojilnice, se je drugi stranki vendarle posrečilo, da je nekega dne spravila v Dobrije samo Permanco, ki je od posojilnice odločno zahtevala izplačilo vloge, trdeč, da hoče imeti že mir. Tam so jo zaman skušali pomiriti, potem pa so ji rekli, da ji vloge ne morejo izplačati, ker so vezani na zakoniti odpovedni rok. Permanca, ki se na te stvari ni razumela, se je vrnila domov še bolj razburjena, kot je odšla.

Da bi posojilnici spravili stvar na čisto in bi se končno lahko mirno polastili vloge, sta poklicali na pomoč svoja pravna zastopnika. Nazadnje je stvar dobila v roke sodnija, ki je odločila, da je pravica na strani Dvornikove posojilnice. Tudi Permanco so hoteli spraviti na sodnijsko razpravo, vendar ona ni hotela o tem nič slišati in je zahtevala samo svoj denar. Knjižice pa ni hotela nikomur več izročati.

Ker Dvorniku ni pomagalo nobeno popivanje pri Zabevu, je moral poiskati še zadnjo pomoč. Čas, ko bo vloga v oni posojilnici dvigljiva, se je naglo bližal in bilo se je bati, da bo starka sama dvignila denar, ki ga potem nihče več ne bo videl. Ta zadnja pomoč je bil stari Munk.

In tako je stari Munk nekega dne nenadoma stopil v kamro stare Permance pri Zabevu. Preužitkar Munk je bil še vedno odbornik stare dobrijanske posojilnice, kjer so ga imeli za nekako hišno čast, saj je od vseh ustanoviteljev zavoda edino on bil še pri življenju. Njemu je bilo naloženo, da dobi od Permance hranilno knjižico.

Stari Munk ni hodil dolgo okrog vrele kaše, temveč je takoj prijel za stvar, zavedajoč se svojega vpliva na staro Permanco in svojega dobrega glasu pri starih ljudeh sploh.
»Permanca, slabo si napravila, ko si dala denar v ono hranilnico. Kaj te je zmešalo ...?«

Staro znanko, ki je bila njegova vrstnica, je tako prodirno pogledal, da bi vsakdo drug umaknil oči. A Permanca, ki je trepetala za svoj denar, jih ni.
»Že spet ta denar, ta prekleti denar ... Bolje bi bilo, ako bi ga nikdar ne imela,« je starka skoraj zapihala vanj.

Munk se je na videz začudil.
»Zakaj? Denar je vendar nedolžen. Ali vedeti bi morala, kam ga boš dala ...«
»Dala sem ga tja, kamor ga dajejo tudi drugi. Kaj me brigajo vaše stvari ...?«

Munk se ni mogel takoj iznebiti osuplosti nad starkino nepristopnostjo. Po kratkem razmišljanju pa je dejal:
»Zakaj ga nisi nesla tja, kjer veš, da sem tudi jaz ...?«

To je pri Permanci očividno zaleglo. Postala je negotova, navzlic temu pa mu je še drzno odgovorila:
»Pri oni drugi posojilnici je pa tvoj sin ...«

Munk je bil poparjen. Tega nikakor ni pričakoval od svoje stare znanke. Očitek ga je vidno zabolel. Najprej se je stresel, potem pa je začel govoriti z glasom, ki prejšnjemu ni bil več podoben:
»Eh, vidiš, Permanca. Tako je z otroki. Zgodi se, česar bi človek nikdar ne pričakoval. Ko jih izpustiš iz gnezda, se ti odtujijo, da sam ne veš, kdaj ... Nesreča nikdar ne počiva ... Kaj si hočemo? Vidiš, tudi ti nisi imela sreče s Permanom ... In nihče ne more trditi, da si tega kriva ti ... Moj sin se je pač pogospodil, v pravem pomenu besede pogospodil. Zdaj je tam, kjer bi ne smel biti ... To so druge stvari. Ali ti nisi storila prav, ko si one poslušala. Kmetica si in tvoj denar je trdo, krvavo prislužen ... Gotovo še nisi pozabila permanških odorov in tistih dolgih noči, ki si jih prečula na njih. Nisi jih pozabila, na tebi to vidim ... Ti bi morala dati svoj kmečki denar tja, kamor spada. Kmečki denar v kmečko posojilnico, krščanski denar v krščansko posojilnico ... Kaj bi mi druge podpirali, ko nihče noče podpirati nas? Ali ni tako, Permanca ...?«

Permanca se je zganila.
»Da, tako bi bilo prav ...« je vzdihnila čez čas. Munkove besede so jo omečile. V svesti si svoje zmage je Munk velikodušno dromljal po mizi in čakal.

»Kaj pa naj storim, Munk? Ti si v teh stvareh bolj izkušen kakor jaz ...«
»Nič. Meni menda zaupaš, jaz te ne bom varal. Ako nočeš sama, pa daj knjižico meni. Dvignil bom denar in ga nesel tja, kamor spada. Doma ga menda vendar ne boš tiščala v takih nevarnih časih, kaj ...? Kadar boš kaj potrebovala, boš pa dobila, ker vedno ne boš mogla ostati za gospodinjo. Postarala sva se, Permanca ...«
»Dobro, tako bom storila ...«

Tako se je tudi zgodilo: stari Munk je dobil od nje hranilno knjižico, odšel z njo v ono posojilnico, oblastno dvignil tam denar in ga naložil v svoji posojilnici. Niti najmanj ga ni motilo, da je v nasprotni posojilnici dobil svojega sina Ladeja, ki se je od zadrege zgrbil za mizo kakor pohojen črv. Potem je odnesel knjižico Permanci z besedami:
»Vidiš, Permanca, zdaj je stvar urejena ...«

Ahac je bil prepričan, da je igro z denarjem že izgubil. Jezilo ga je, da je mati imela več zaupanja do drugih ljudi kakor do njega, in že je videl tajno roko, ki sega po denarju, s katerim bi si mogoče kdaj tudi on lahko pomagal. Od žene jih je moral zaradi tega dosti preslišati. Pri vsej grenkobi, ki ga je navdajala, je bilo edino dobro to, da je žena prav zaradi tega denarja postala silno razborita in je začela Ahacove nasprotnike kar sovražiti.

Ko je Ahac mislil, da je že vse pri kraju, pa ga je na vsem lepem iznenadila mati. Nenadoma je prišla k njemu in mu prinesla novo hranilno knjižico, rekoč:
»Ahac, tu imaš hranilno knjižico. Jaz je nočem imeti doma. Hrani jo ti in je ne daj nikomur iz rok. Ako bom kaj potrebovala, bom prišla k tebi in boš ti zame jemal denar ven. Če bi me pa bog na vsem lepem poklical k sebi, pa dobro pazi, kaj ti povem: Iz tega denarja plačaj pogreb, oskrbi zame vsako leto eno mašo na dan moje smrti, pet tisoč daj Nežinemu sinu, ki ga je imela s Tumpeževim, da bo vedel za svojo babico, kar pa ostane, je tvoje ... Tako boš dobil vsaj nekaj iz Permanovega grunta ... Da, in še nekaj bi ti rada rekla ... Perman si je svoje nesreče sam kriv. Kdo ve, kje se potepa, toda moj sin je, tvoj brat je ... Če se bo kdaj zopet vrnil v Jamnico, bo gotovo prišel kot berač. Prosim te, ne zapusti ga, pomagaj mu, kakor veš in znaš, da mu ne bo treba kje za plotom poginiti ...«

Govorila je hitro, hlastno, kakor bi se bala, da bi se ji misli pretrgale in bi potem ne vedela dalje. Sin se je omehčal.
»Ah, mati, ne govorite tako. Krepki ste še in boste še dolgo živeli. Če bi pa kaj prišlo, se bo zgodilo tako, kakor želite. Jaz sem sploh že mislil, da se vam ne bi bilo treba mučiti pri Zabevu. K meni bi prišli, bomo že našli prostora ...«

Toda mati, ki še vedno ni obrnila oči od njega, ga očividno ni poslušala; kakor da ima še nekaj na jeziku.
»Ahac, še na nekaj sem pozabila,« je dodala hitro, »sedmina ne sme biti pri Lukaču. Z njim se je za našo hišo začela nesreča ...«
Potem je odšla tako naglo, kakor je bila prišla.

Permanca je ostala pri Zabevu; kakor je trdila, največ zaradi otroka, ki mu je takrat rešila življenje in ki ga je silno vzljubila. Toda njeno življenje se je prej izteklo, kot je mogel kdo pričakovati. Do pozne starosti trdna starka je začela naglo hirati in leto dni potem jo je stisnila zima. Sedmina ni bila pri Lukaču, ker jo je Zabev napravil doma, kakor bi mu umrla njegova lastna mati. Permanca ni dočakala, kar si je najbolj želela, da bi smrt še pred njo rešila Zabevko, ki je še vedno hirala v umobolnici.

Takoj po materini smrti je Ahac odpovedal v hranilnici materino vlogo. Takoj prvi uradni dan po preteku šestmesečnega odpovednega roka je šel dvignit denar. Precej je zapazil, da so se ga v posojilnici nekam ustrašili. Načelnik Dvornik se je v zadregi začel čohati za tilnikom.
»Kaj pa je, ali ni kaj prav?« je vprašal Ahac naglo.

»Vse je prav, foda povedati ti moram, da je vloga zamrznila ... Vse vloge so zamrznile in ne morem ti nič izplačati ...«
Ahac je zazijal in je komaj še slišal v zadregi izgovorjeno besedo:
»Kriza, gospodarska kriza ...«

Ta trenutek se je zaprla nevidna lovka sto in storokega polipa, ki se je iz glavnega mesta prilepila na Dobrije, na Jamnico. Zaprla pa se je samo za hip, dokler nevidne ustnice niso požrle kaplje, ki se je imenovala: petdeset tisoč dinarjev, po jamniško pa žulj permanške zemlje — potem se je lovka zopet odprla kakor nevidno brezdanje žrelo ...

Ahac je že drugič izgubil dediščino.

== ČETRTO POGLAVJE ==

Tukaj je dobesedno pretipkano besedilo, urejeno v pregledne odstavke. Pri prepisu sem ohranil vse posebnosti izvirnika (arhaične izraze, narečne oblike in ločila).

Bilo je že pozno ponoči, a v Munkovi bajti, ki je stala na koncu prostrane gorice, je še vedno brlela drobna lučka. Hiša na drugem koncu je bila že temna in tam je šlo že vse počivat. Nad Munkovo jamo je ležala hladna, a lepa suščeva noč. Polje nad hišo je bilo še pokrito s strjenim snegom, a pod hišo so bile že velike kopnače. Zadnji dnevi so bili jasni, polni sonca, in sneg se je naglo umikal proti gori. Po sončnih krajih so nekateri kmetje začeli že gnojiti. Jama je bila tiha, le od potoka se je slišalo enakomerno ropotanje mlina, ki je delal za Munke tudi ponoči.

Stara Munkinja je šla že v posteljo, njen mož pa je še vedno obračal v rokah čeljusti novih grabelj, ki jih je delal za svojo snaho Bunkinjo. Trudil se je, da bi napravil čim lepše in lažje orodje, in bilo je, kakor da bi v to delo polagal nekaj tiste svoje ljubezni, ki jo je vedno gojil do sinove žene. Bunkovo gospodarstvo mu je sicer delalo mnogo preglavic in skrbi, a za vse to je dolžil bolj sina kakor snaho. Če se je spomnil njenih devetih otrok, se mu je srce vsakikrat zmehčalo. Malo je bilo žensk v Jamnici, ki bi bile tako blagoslovljene, kakor je bila Bunkinja.

Mož se je zadnja leta zelo postaral. Postave je bil še vedno tršate, toda lasje so mu postali popoloma beli in, ker se zadnja leta tudi ni več bril, je nosil tudi čisto belo, bolj široko kakor dolgo brado, ki mu je pokrivala vse lice gori do oči. Iz tega zarastlega obraza je gledalo le smelo čelo, uporni, šilasti nos in iznad njega dvoje še vedno živih oči. To je bil zdaj stari Munk.

Ko je Munk nazadnje odložil čeljusti, ne vedoč, ali naj še nadaljuje z delom, ali pa naj gre spat tudi on, so se zunaj na pragu zaslišali težki koraki. Starčeve oči so se takoj čudno zabliskale in čez njegov obraz je švignila nemirna senca. Spoznal je korake in vedel, da prihaja v hišo njegov sin Bunk. Vedel je tudi, da je sin pijan. Oštro je prisluhnil poznemu ropotu. Koraki so se za hip ustavili, ko da bi tisti, ki hodi, ne vedel, ali naj vstopi, ali pa naj se obrne in nadaljuje pot v noč. Toda koj nato so noge znova zaropotale in v sobo je stopil Bunk.

»Dober večer, ali še ne spite?« je pozdravil sin, pogledal vznemirjeno po sobi ter se koj nato z vso svojo težo spustil na bližnji stol. Poznalo se mu je, da je precej pijan, a še nemirnejši kakor pijan. S trudnim obrazom je pogledal v kot na posteljo, kjer je ležala mati, ki je ob njegovem vstopu za hip odprla oči, a takoj spet zaspala. Stari je spet zgrabil za odložene čeljusti, toda dela se ni več lotil, temveč jih je prelagal iz ene roke v drugo, nato pa naravnost pobaral sina: »Kaj pa je?«

Prav tako naravnost in brez ovinkov mu je odgovoril Bunk: »Oče, grunt bo šel...«

Stari Munk je nepremično obsedel in njegov sivi obraz je kakor okamenel. Na postelji v kotu je nemirno zašumelo in stara Munkinja je s široko razprtimi očmi pogledala po sobi. V nizkem prostoru je zavladala mučna tesnoba, ki jo je cviljenje tlečega oglja v peči še večalo. Munk je obstal kakor kip, ko se mu je sredi obraza napravila luknja in je iz nje zažvižgal suh glas: »Ali si spet pil...?«

Toda sin ga ni slišal, ampak je z eno roko zgrabil za klobuk in ga zagnal po mizi, z drugo pa si je popravil s čela črne, kuštrave lase, potem pa je treščilo iz njega: »Da, grunt bo šel, vsega je konec ... Vse je izgubljeno ... Kaj veste vi? Lukač me goni, Tripalo me goni, Jelen me goni, Apat me goni, vsi me gonijo. A kje bom vzel denar? Kakor hitro me pritisne eden, bodo skočili tudi drugi in potem bo Bunkovine konec... slišite, Bunkovine bo konec ...«

Zadnje besede je Bunk skoraj kričal. Bilo je, ko da mu je počilo srce in mu je vsa velika žalost bruhnila iz prsi. Vedel je, da njegova kruta izpoved trga staršem srce, ali bilo mu je v veliko tolažbo, da je ravno pred njima mogel izkričati svoj obup kakor včasih, ko je bil še majhen in je pri njima iskal prvega zavetja. Ko se je izpraznil, je ves onemogel obsedel na stolu.

»Marija, še ti pomagaj!« je kriknila Munkinja prestrašeno in se dvignila na postelji. Iz njenih oči sta gledala strah in presenečenje. Stari Munk je še vedno nepremično sedel. Človek bi mislil, da je omrtvel, da je iz njega izginila zadnja troha življenja. Ali ni bilo tako, bil je kakor obzidana apnica, ki je od zunaj trda in mrtva, v njeni sredini pa gorijo najbolj žgoči plameni. Zadostovalo je samo nekaj trenutkov in vse njegovo življenje se je prekopicalo v njem.

Ta Bunk mu je bil od vseh otrok najbolj pri srcu, bil je zanj ne le sin, ampak tudi tisto bitje, ki naj bi nadaljevalo njegovo življenje, njegovo borbo s svetom. Ljubil je tudi Ladeja in Mojcko, Munkinjo. A Ladej je bil odtujen, daleč, in ni bil kmet. Mojcka je bila hči, da jo je bilo treba iskati, in tudi Munkovemu gospodarstvu ni bilo kdo ve kaj očitati. Hiša je rinila dalje. Ali njegov pravi potomec bi moral biti le Bunk. Zato mu je vsa leta garal ob velikih delih kakor hitreč in skušal pomagati, kjer koli in kadar koli je mogel. Ko so Bunka začeli pritiskati dolgovi, je priskočil in jih poskušal mašiti. To je storil doslej že trikrat. Z materjo sta porabila za rešitev Bunkovine ves svoj razpoložljivi denar. Sedaj razen preužitka nista imela ničesar več.

Munku je legla na oči debela megla in tedaj se je šele zganil: »Torej se boš ti za Permanom prvi sfretal... Jaz pa sem mislil, da se bo še Podpečnik pred teboj ...«

Mirni očetov glas je sina presenetil. V njem ni bilo niti pravega očitka, niti graje, niti sočutja, ampak sama grenka zaničljivost. On pa je pričakoval izbruha, viharja. Ko se je gredoč obotavljal, ali naj stopi v očetovo bajto ali ne, je bilo to zato, ker se je bal njegovega prehudega izbruha. Ker pa ga je bolečina kar gnala k pokori, je vendarle vstopil. Bunk je pogledal mater, ko da bi pri njej iskal zaščite, toda obraz, ki ga je videl na postelji, je bil prestrašen, malone spačen. Oči so bile podobne očem mrliča, a usta so bila široko odprta in spodnja ustnica je mlahavo visela na brado.

Hitro je umaknil pogled od matere, nato pa je iz njega spet planila bolečina: »Ne glejta me tako čudno, kar sem rekel, je gola resnica. Največ imam pri Jelenu, menda dvajset tisoč. Pri Lukaču imam blizu deset, pri Tripalu tudi nekaj takega, pri Apatu je čez pet, nekaj malega je pri Mudafu. Za pet tisoč se je vknjižila na grunt država. Razen Mudafa hočejo imeti vsi. Danes sem bil pri Jelenu, pri Tripalu, pri Lukaču in pri Apatu. Nobene milosti ni več.«

Njegov glas je bil krut in izzivajoč. Povedal je vse, kar je imel na jeziku, a še vedno je tiščalo iz njega. Tihota, ki je vladala po sobi, ga je morila in želel si je ropota, očitanja, kletev. Namesto tega pa se je po kratkem molku začul le materin nesrečni vzklik: »Kdaj bo Bunkinja spet ležala ...?« Ta vzklik ni imel z vsem tem nobene zveze, a je zato tem bolestneje odjeknil po sobi. Stari Munk je spet okamenel, a Bunku je bilo, kakor da bi ga nevidna sila pritisnila na sedež. Lotila se ga je čudna otrplost in, čeprav mu je bilo nadvse zoprno govoriti tudi še o tem, je čez nekaj časa s slabotnim glasom spravil iz sebe: »Čez dva meseca...«

»In to bo deseti otrok...?« Zdaj je bil Munk, ki je spregovoril. Bunk je spet začutil neznosen udarec. Spoznal je, da so kratki, odsotni in zamolkli stavki, ki jih izgovarjata oče in mati, najhujši očitek, ki ga je mogel zadeti, šiba, ki boli huje kakor bi mogel boleti vsak drug očitek njegove krivde. Pod njihovimi udarci se mu je polagoma razkadila pijanost v glavi. Vzdihnil je počasi in globoko: »Kriv sem jaz ...«

Toda komaj je njegov vzdih zamrl, se je znova stresel in zavpil: »Da, kriv sem, ali vsega tudi nisem kriv sam... Veliko so krivi tudi časi. Ali sem jaz kriv krize, ali sem jaz kriv, da mi je onega leta toča vse potolkla, ali sem jaz kriv, da sem vola, za katera sem dal šest tisoč, moral prodati za štiri, potem ko sem ju zredil za štiri metrske cente? Vsega tega nisem kriv jaz, ampak drugi...«

Ko je to izkričal, mu je bilo malo laže. Tudi očetu in materi je po tem sinovem izbruhu vidno odleglo; mati se je spet naslonila nazaj na vzglavje in stari Munk, ki se je medtem že nekoliko zbral, se je dvignil in začel korakati po sobi, kakor vedno, kadar se je kaj težkega zrušilo nanj. Izračunal je bil, da je sin dolžan okrog šestdeset tisoč, Bunkov grunt pa je cenil še vedno vsaj na dve sto tisoč. Slika, ki jo je gledal pred seboj, je navzlic tej razliki bila obupna. Obupna bi bila že, čeprav bi časi bili drugačni, zakaj Bunkovi gozdovi so bili izsekani in razen hmeljskih rant v njih ni bilo kaj sekati. Že obrestovanje teh dolgov je zahtevalo letno vsaj pet tisoč, ako bi bili to kaki drugi dolgovi in ne trgovski. Bunk jih nima kje vzeti.

In kje so druge stvari, kako prehraniti, kako obleči tako veliko družino v sedanjih časih? Poleg tega je cena zemlje še vedno padala. Lep grunt si dobil danes že za dve sto tisoč. Tudi on ni vedel nobenega izhoda več. Pogledal je na sina, ki je ves nebogljen sedel pred njim, nato je pogledal proti ženi, potem pa rekel z ubitim glasom: »Bunk, midva ti ne moreva pomagati...«
»Da, Bunk, midva ti ne moreva pomagati...« je ponovila za njim njegova žena z istim glasom.

»Tega tudi mislil nisem,« je spravil sin iz sebe, ne da bi se premaknil. Čez nekaj časa pa je dodal malodušno: »Mislil sem, če bi dobil denar pri posojilnici. Potem bi bil vsaj dolžan le enemu ...«
»Iz tega ne bo nič,« ga je presekal oče, ko da bi kaj takega že pričakoval. »Ako ti posojilnica da denar, potem bo grunt njen, ne pa tvoj. Ti boš le najemnik ...«
»Bom pa najemnik, kakor so drugi...« se je skušal braniti sin.
»To se pravi, da boš šel z grunta malo pozneje. Ali boš s tem kaj pridobil...?«
»Morda pridejo boljši časi. Medtem bodo tudi otroci dorastli in bilo bi laže ...«

Ali stari sina že ni več poslušal, ampak se je vedno bolj vdajal svojim mislim. Zdelo se je, ko da bi šele zdaj začel doumevati vso strahoto nesreče, ki se je zrušila na njegov rod. Vedno nemirneje je korakal po sobi. Naenkrat se je obrnil k sinu: »In kdo te najbolj goni?«
»Jelen. Rekel mi je, da mi da štirinajst dni odloga; ako mu do tega časa ne prinesem denarja, me bo izročil sodniji. Veste, kaj to pomeni...? In če bo zagnal eden, bodo isto storili tudi drugi. Potem pa zaustavite plaz, ako morete ...«
»Jelen, ta tudi, ta prvi!«

Jelen je bil v Dobrijah slovenski trgovec, katerega so poklicali v trg narodni krogi kot tekmeca proti tujerodcem, predvsem proti vsemogočnemu trgovcu Tripalu. Znano mu je bilo, da je ta Jelen obogatel predvsem s kmečkim denarjem. V duši starega Munka se je strahovito trgalo. Bilo bi že tedaj planilo iz njega vse, kar se mu je tam kopičilo, ako bi Bunk tedaj polglasno ne dejal: »Bil sem tudi pri Ladeju ...«
»Pri Ladeju!« sta se tedaj stara Munka oba hkrati zavzela.
»In kaj je rekel?« je vprašal oče.
»Ali ti je kaj očital...?« ga je prestrigla mati, ki se je spet dvignila na postelji.

»Nič mi ni očital. Toda pomagati mi ne more. Rekel mi je, da komaj toliko zasluži, da je za sproti. Tudi taka gospoda, kakršen je on, nima kdo ve kaj prida ...«
Starima je očividno odleglo. S sinom Ladejem sta se že davno zopet spoprijaznila, čeprav je med sinom učiteljem in med njima ter med domačijama še ležala senca nekdanje dediščine. Sin je kdaj pa kdaj prihajal k njima, zahajal pa je tudi v Munkovo in Bunkovo hišo. Z leti sta stara Munka začutila pred sinom Ladejem nekaj kakor nemirno vest, čeprav mu tega nobeden ni priznal. Oba sta dobro vedela, da sina še vedno grize, ker od vsega njunega nekdanjega velikega imetja razen šolske izobrazbe res ni dobil kaj prida. Vest sta si skušala zagovarjati s tem, da tega nista kriva onadva, pač pa razmere, te so denar, ki ga je Ladej dobil, tako nesramno razvrednotile. In ko sta slišala iz Bunkovih ust, da Ladej ni prišel na dan s kakimi starimi očitki, sta bila zadovoljna.

Stari Munk pa se ni mogel dolgo tolažiti s tem. Kmalu je v njem spet pričelo vreti. Vedno nagleje je korakal po sobi. Pred seboj je videl eno samo veliko podrtijo tega, kar je gradil in snoval vse življenje. Bunkovina je izgubljena. Deset vnukov in vnukinj je videl na cesti. Kam se bodo dejali...? Ali bodo šli za hlapce in dekle služit po tujih hišah? V tovarno, v tisto črno pošast, v kateri je vedno gledal nevarnost za kmečki stan... za stari človeški rod... Kaj bo iz vsega tega? Postali bodo berači, potepuhi; prosti ljudje, katerih je Jamnica že zdaj prepolna. Povečali bodo armado tiste odvečne žlote...

Obrisi Munkove hiše na drugem koncu gorice, ki jo je videl v duhu pred seboj in ki je še trdno stala na svojem starem mestu, ga niso mogli preveč potolažiti. To je bil le del njegovih sanj. Vsa ta podrtija se mu je rušila v nepojmljivih okoliščinah. Kje je država, kje je red? Kam bi človek dal vse te pojme? Sedaj goni Bunka Jelen, ta pijanec, prej ga je gonil Tripalo. Kje je tukaj razlika med enim in drugim? Ali je ni, ali je res vse skupaj prevara...? In vse to dere kakor plaz, ki ga ni mogoče zaustaviti.

Zdelo se mu je, da se pričenja tudi sam z Bunkom vred pogrezati v to podrtijo, in od strahu je pričel drhteti. Da bi se ubranil zlih slutenj in podob, je začel kričati: »Kaj sem zagrešil, kaj sem storil, da je vse to prišlo nadme? Ali nisem živel vse življenje, kakor se spodobi, ali nisem delal kakor črna živina, ali nisem dajal vbogajme, ali nisem molil in hodil v cerkev kakor kristjan... Ali nisem držal vedno s tistimi, ki zdaj vladajo, ali nisem pomagal tudi jaz ustvarjati naše nove države. Boril sem se zanjo, trpel sem zanjo, celo zaprt sem bil zanjo... In vse skupaj je en host. Vse skupaj ne pomaga. Za katere grehe se neki pokorim? To je, kar bi rad vedel, kar hočem vedeti...«

Starec je začel preklinjati, kar je bilo pri njem zelo redko. Ko je utihnil, je s stisnjenimi pestmi obstal sredi sobe in gledal okrog sebe, ko da bi iskal tisto strašansko silo, ki je kriva vsega tega, in bi jo hotel zgrabiti za roge. V njegove stare kosti je šinila moč in upornost. Nekaj časa je tako strmel v stene in v temna okna, za katerimi je slutil rogove sovražne sile. Toda ker se ni nič pokazalo, je njegov pogum jel spet upadati in pesti so se mu spet razkrečile. Z obupanim glasom je vzdihnila: »Ali naj napravim, kakor je storil moj brat Sečnjak? ... Ali naj grem k župniku Virniku pa rečem: Ničesar več ne verjamem. Vse je hudič vzel...«

Tedaj je rekla njegova žena s prestrašenim glasom: »Krišobari, ne preklinjaj, Munk!« Čeprav sta bila že dolgo let preužitkarja, sta se stara dva ob posebno važnih ali svečanih priložnostih še vedno imenovala po svojih včasnih opravilih. Starec se je ozrl k ženi, si globoko oddahnil in se vzravnal. Največjo bolečino, ki jo je kdaj v življenju občutil, je vrgel iz sebe ter s tem spet prišel v ravnotežje. S svetlimi očmi se je obrnil k še vedno molčečemu sinu.

»Bunk, vse je izgubljeno...« To je bilo vse, kar je tisti večer mogel povedati. Bunk se je počasi dvignil in, ne da bi voščil lahko noč, odšel iz bajte v temno noč ter pustil stara sama z nesrečo, katero jima je bil malo prej prinesel v hišo. Kmalu je v Munkovi bajti ugasnila luč, toda stari Munk navzlic temu tisto noč ni zatisnil očesa.

Osem dni se stari Munk ni ganil iz bajte. Nesreča z mladim Bunkom je bila neogibna in, ker sam ni mogel pomagati, je ostal rajši v samoti s svojimi mislimi. Tudi v cerkev ni šel, dasiravno sta pretekli že dve nedelji, kar se v njegovem življenju skoraj še ni zgodilo. Vedel je, da Jamnica že javno govori, da bo Bunk šel kmalu na kant, zato pa se je izogibal ljudi. Ni se bal toliko škodoželjnih obrazov, ker bi takih gotovo ne srečal veliko, huje se je bal pomilovanja in sočutja, tudi mladega Bunka tačas ni bilo blizu. Od mladih Munkov je medtem zvedel, da njegov sin obupan tava okoli in popiva, zraven pa povsod ponuja svoj grunt. Lukač mu je zadnjič ponujal za posestvo sto trideset tisoč. Nazadnje pa se je umaknil, trdeč, da bi utegnil predrago kupiti.

Stari Munk pa je medtem nekaj le napravil za svojega sina: poskusil je pregovoriti Mojcko in njenega moža, da bi rešila Bunkov grunt, ako že ne za sina Anzana, pa da bi ga vsaj kupila, da bi tako posestvo ostalo v domačih rokah. Toda poskus se mu ni posrečil. Munk je rekel, da si ne upa kupiti grunta, ker bi ne vedel kje vzeti toliko denarja. Moral bi posekati ves les do zadnje ostrvi, če bi ga sploh mogel prodati. Tudi njega so žulili hudi časi. In Munk je rekel še nekaj, kar bi nemara pred leti ne bil: »Tudi je vsa stvar zelo neprijetna, ker bi mogel kdo reči, da sem Bunku jaz otel grunt. Morebiti bi mi to kdaj celo sam Bunk očital, če ne on, pa njegovi otroci.«

Staremu Munku se je posebno prvi pomislek zdel tehten in je zato kmalu odnehal. Ali mlada Munka sta se pri tem zelo zanimala za Bunkovo dolgo njivo, ki je ležala tik za Munkovim lesom in je bila najrodovitnejša Bunkova zemlja. To njivo bi vsekakor odkupila, sta rekla. In naposled bi vzela tudi še travnik, ki leži ob njej. Starega Munka je ta želja zabolela huje kakor pa njegova odbita prošnja. To je pomenilo, da je čez Bunkovino že narejen križ in da se že pripravljajo jastrebi, ki bodo to nekdaj njegovo telo raztrgali in raznesli na vse vetrove. Spet se je umaknil v bajto in trpel sam s seboj. Potem mu je prišlo na uho, da je sin pri Lukaču barantal s Tumpežem za njivo, ki leži ob njegovi meji. Do kupčije ni prišlo.

Ko pa je slišal, da se celo Dovganoč poteguje za nekdanji, sedaj že na pol razpadli ovčji hlev pod gozdom, ki bi si ga rad preuredil v bajto, ni mogel več strpeti doma. S krvavečim srcem se je napotil k Bunku in, ko je stopil v hišo, odločno dejal: »Poglej, sin, naj bo kakor hoče, a bajt ne delaj iz Bunkovine!«
»Potem bo šlo pa na dražbo,« se je zagovarjal Bunk.
A oče je še enkrat ponovil z močnim poudarkom: »Naj bo, kakor koli hoče, a jaz ti rečem: Ne delaj bajt.«

Sin je molčal, stari Munk pa mu je začel na dolgo in široko razlagati škodljivost bajt, trdeč, da je na gruntu bajta uš, ki žre in žre. V starih časih so bile bajte nekaj drugega in niso bile tako nevarne. Takrat so morali bajtarji delati pri gospodarjih in pridelovati kruh, v današnjih časih pa bajta ni drugega kakor kotišče otrok, nezadovoljnosti in nesreče. Govoril je o tem s tako vnemo, ko da bi bil pozabil ne le na to, da sin ne more več odločati o usodi Bunkovega grunta, ampak tudi na to, kako je njegov sin z eno nogo že sam na bajtarskih tleh. »Če že mora biti, potem je vsekakor bolje in bolj pošteno, da prodaš grunt, kakršen je. Naj ostane skupaj; kar je že stoletja bilo skupaj,« je končal oče.

Bunk je nejeverno strmel vanj, ko da bi mu govoril v nekem nerazumljivem jeziku. Dobro vedoč, da je njegova usoda že zapečatena, ga grunt ni več zanimal ali vezal in bilo mu je vseeno, kakšno razvalino bo zapustil. Zanj je bilo poglavitno, da bi čim več izkupil in da bi mu od izkupička čim več ostalo. Očetova želja se mu je zdela tuja. Nekaj ga je sicer še spominjalo tudi očetovih nazorov, a to je bilo zelo oddaljeno in trpko. »Munk bi rad imel dolgo njivo in tisti travnik ob njej,« je dejal po kratkem razmišljanju.

»Ne daj!« je vzkliknil oče. »Kaj bo Bunkovina brez dolge njive, brez najboljše njive, lepo te prosim. Kdor bo kupil, naj ima in naj uživa vse skupaj. Ne daj...!« Bunk je izbuljil oči. Oče je govoril tako trdo in prepričevalno, skoraj proseče, kakor da bi govoril o kakem tujem kupcu, ne pa o hčeri in o zetu. Njegova vera in njegova ljubezen do zemlje ni poznala omahljivosti. Sin je lahko spoznal, kako velika je morala biti očetova bolečina zaradi izgube Bunkove kmetije. Tudi on ni maral dati Munku tistega sveta, vendar iz čisto druge sebičnosti kakor pa njegov oče. Čim slabše mu je namreč šlo, tem manj je maral za Munka, ki se je kljub slabim časom še krepko držal. Z zadoščenjem je dejal: »Oče, tu sem z vami istih misli. Munku ne dam za noben denar, rajši komu drugemu kakor njemu.«

Stari Munk se je zamislil. »Kaj pa pravi Mudaf?« se je nenadoma obrnil k sinu.
»Nič ne pravi. Zadnjič mi je rekel: Če bodo drugi dobili, kar jim gre, bom menda tudi jaz dobil.«
»A koliko si mu dolžan?«
»Blizu pet...«

Stari Munk ni dolgo strpel pri Bunku. Molče je zapustil hišo in se napotil proti domu. Bil je lep dan, Jamnica je bila polna vigrednega sonca in v Sončnem kraju ter na Drajni se je videlo že mnogo oračev po njivah. Na Hojah je bila zemlja še premrzla za obdelavo. Z bližnjega brega se je belila Mudafova hiša. Njen blesk je bil podoben vabljivemu smehljaju. Vso to lepoto je Munk občutil samo iz neke daljave, čeprav je bila razprostrta tesno okrog njega. Ko je prišel do razpotja, od koder je ena pot držala proti Munku, druga pa proti Mudafu, mu je noga kar sama od sebe stopila na Mudafovo pot.

Z Mudafi si Munki nikoli niso bili predobri sosedje. Med obema hišama sicer nikoli ni prišlo do prepira, ali dokler je gospodaril stari Munk, se to razmerje ni niti popravilo niti poslabšalo. Pri Munku je bila doma bogatija in hiša je imela svoj nedostopni ponos. Pri Mudafu te blaginje ni bilo in staremu Mudafu je včasih celo trda predla. Pred desetletji mu je Munk nekoč celo odbil prošnjo za poroštvo v posojilnici. Toda Mudafi so bili zelo delavni in so se držali. Potem so dorasli otroci, ki so bili pridni in so ostajali doma. Ukvarjali so se z vožnjami, razen tega pa je njegova žaga v letih cvetoče lesne trgovine mnogo zaslužila. Opomogli so si in, ko je prišla kriza, jim ni mogla tako do živega kakor sosedom.

Odkar je Bunka začelo prstenčiti, je stari Munk postal do Mudafov še nezaupljivejši; na tihem je sumil, da Mudaf preži na Bunkovo posestvo. Pravega vzroka za to sicer ni imel, toda kadar koli je zagledal pred seboj to široko, belo hišo, ga je začel ta sum vedno znova mučiti. Ko je prvič čul, da si je Bunk tudi pri Mudafu izposodil nekaj denarja, mu je bilo zelo neprijetno. Ker pa mu je sin vedno zatrjeval, da ga Mudaf za denar ne goni, ni mogel nič reči, čeravno se svojega suma ni mogel otresti.

Na pot proti Mudafu ga je spravil razgovor s sinom, iz katerega se je prepričal, da grozi Bunkovemu gruntu največja nesreča, ki se posestvu lahko pripeti, to je razkosanje. Naenkrat so mu prišli na um Mudafi. Bil je prepričan, da se na tihem zanimajo za grunt, čeprav tega nočejo pokazati. Sum, ki ga je mučil leta in leta, se mu je naenkrat zazdel kot nekaka rešitev. Bunk je bil po njegovem že tako in tako izgubljen, a kmetija bi se nemara še dala rešiti. Mudafi so pridni ljudje, čeravno niso preveč prijetni. Gotovo bodo njihovi otroci imeli pri Bunku več sreče, kakor jo je imel njegov rod.

Počasi je stopal stari Munk po brezni cesti proti hiši na polici. Bil je podoben človeku, kateremu so na noge priklenili težke uteži in ki si ne more pomagati dalje. Pod vrhom je obstal in se obrnil nazaj proti jami. Kakor na dlani je ležal pred njim razgrnjen Bunkov grunt. Videl je vse njive, kolikor jih je bilo pri hiši, vse travnike in loge. Čez vso to krasoto je dihala prva pomlad. Mali breg pod domačijo je bil posut s cvetočimi zvončki, katerih ni bilo nikjer toliko kakor pri Bunku. Pod hišo je njiva, ki je kakor nalašč za krompir. Ob njej je njiva, kjer rodi rž kakor nikjer drugod. Potem leži travnik, kjer se nakosi deset voz košenine. Za njim so spet njive, kjer plenja pšenica včasih tudi dvajsetkratno seme. Dalje se razprostira dolga njiva, največja pri Bunku, kjer raste žito, čeprav ne gnojijo vsako leto. In potem so travniki, ki jih namakajo studenci in se jim ni bati suše.

Kakor zamaknjen je strmel starec v to podobo. Razen v očeh na vsej njegovi postavi ni bilo zapaziti nobenega življenja. Dolgo, strastno in pohlepno so pile njegove oči, potem pa so se zaprle in, ko so se spet odprle, so bile vlažne. Prej trdo stisnjene ustnice so se odprle in zadrgetale. Nato se je mož stresel in naglo obrnil podobi hrbet...

Ti kratki trenutki so zadostovali, da se je stari Munk do dna duše prepričal, da je na pravi poti. Od tukaj so Mudafovi rodovi gledali na Bunkovo posestvo že bog ve koliko let; videli so ga, kadar so zjutraj vstajali, gledali so ga čez dan pri delu, gledali so ga, kadar so počivali Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost, pri čemer sem ohranil vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila.

... in kadar jim je med delom tekel znoj s čela, videli so ga od jutra do večera, ko so odhajali počivat. Ni moglo biti drugače, ko da so se jim te jame zarisale v kri in v možgane. Bunkovina je bila vse kaj drugega kakor njihovi robovi, na katerih je rastel največ le ovseni kruh. Kdo ve, ali bi z njegovim sinom ne bilo drugače, ako bi ga, preden mu je izročil posestvo, gnal na ta rob in mu ga od tukaj pokazal. Tako pa je Bunk živel sredi te lepote in ni vedel, kaj ima.

S krvavečim srcem, a vendar odločen je stari Munk vstopil pri Mudafu in brez pozdrava dejal svojemu nekdanjemu, skoraj dvajset let mlajšemu sosedu: »Mudaf, moj sin Bunk is izgubljen, a Bunkovino reši ti...!«

Mudaf svojim ušesom ni mogel verjeti. Vedel je, da mu starec ni naklonjen, dobro pa je tudi vedel, da njegovi nameni z Bunkovino niso popolnoma čisti. Videč, kako gredo stvari pri sosedu, je tudi on pristavil svoj lonček k ognju, ki je pričel tleti. Zadnja leta je Bunku kdaj pa kdaj posodil kak stotak, tako da se je sčasoma že precej nabralo, čeprav njegov delež ni bil velik in je prišel šele nazadnje k pojedini. Ves čas pa je upal, da bo svoj delež še povečal. Ker pa je konec Bunkovine prišel nepričakovano hitro, se je potuhnil in ostal previdno v zatišju, zavedajoč se svoje brezpomembnosti. Kar tako si Bunkovine ni upal kupiti. Bal pa se je tudi javnega mnenja, ki je bilo gotovo na Bunkovi strani, zavedajoč se, da bo tisti, ki se bo zdaj polastil grunta, vzel nase prekletstvo deveterih, v nekaj tednih pa deseterih Bunkovih otrok. Zato se je delal, ko da bi ga vse skupaj nič ne brigalo.

Daši je bilo vse to le navidezno in je na tihem bil na preži, ga je nenadni Munkov prihod hudo iznenadil in skoraj težko zadel. Poznal je svojega soseda in njegovo strast do Bunkovine in Bunkovega rodu, njegovo zakrknjeno ljubezen do zemlje in doslednost, s katero jo je vedno znal braniti. Zato je tudi vedel, koliko je starega Munka veljalo, da se je odločil za to pot. Začutil je neko pomilovanje, ki ga dotlej ni poznal. In pozabivši za trenutek na svoj delež onkraj globače, je vzkliknil s premehkim glasom: »Kaj pa govoriš, Munk? Saj vendar še ni tako hudo. Če Bunk hoče, se še vedno lahko izkoplje ...«

Munk ni mogel nikdar prenašati mehkih, sočutnih glasov, najmanj pa sedaj. Mudafova mehkoba se mu je zazdela prej porogljivost kakor sočutje. A tudi sočutja ni maral. S trdim glasom se je obrnil k Mudafu: »Ne mlati prazne slame, sosed. Kar je, je! Ti veš in jaz vem... Gotovo se ti čudno zdi, da sem prišel ravno k tebi, ki si v življenju sicer nisva bila pes in mačka, a se vendar nisva posebno marala. Ali ni tako? Toda zdaj gre zares in morava to pozabiti. Bunkovo bo prodano in meni ni vseeno, kako bo prodano in kdo bo kupil. Če kupi Jelen, ali če kupi Tripalo, ali če kupi tudi kateri izmed obeh jamniških pležihov,* je skoraj gotovo, da bo posestvo razparcelirano. Nobeden izmed naštetih ne bo kupil Bunkovine iz ljubezni, ampak zaradi dobička. Že zdaj se oglašajo razne kavke... Kupi ga ti, da bo grunt ostal skupaj, kakor je zdaj...«

Ob pogledu na Munkov otopeli, a strastni obraz, na katerem se ni zganila niti ena kocina, je Mudafa postalo skoraj groza. Zdelo se mu je, da ga že zdaj gleda deset takih obrazov, kakor je ta, in da jih bo moral gledati vse življenje. Kakor koli mu je bila misel na Bunkov grunt prijetna, se je vendar bal. Zato je dejal: »Ne upam si, ne bom kupil...«

Tedaj se je vtaknila vmes Mudafica, ki je medtem prišla zraven: »Naš bi kupil, ali kaj bodo rekli otroci, kaj bo rekla Jamnica? To so hude stvari, Munk...«

Munk je čul to, kar je slutil, in pri srcu je začutil bežen, skeleč mraz, ki pa ga je takoj pregnal, in znova dejal: »Mudaf, kupi Bunkovo...«

Mudaf se je dvignil. »Ne upam si. Ti bi me klel, Bunk bi me klel, otroci bi me kleli. Naj si kdo drug umaže dušo, jaz si je ne bom. Tudi brez Bunkovine bom živel...« Njegov glas je bil razdvojen, na pol zatajljiv, na pol bojazljiv.

Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Mudafa in njegovo ženo grozotno prijelo. Stari Munk je naenkrat pokleknil na gola tla, dvignil proti Mudafu sklenjene roke in zakričal z obupanim, prosečim glasom: »Če si človek, Mudaf, kupi grunt, reši grunt, zaradi mene ga reši...«

V sobi je postalo neizrečeno tesno in mučno. Munk je še vedno klečal na tleh in povzdigoval roke proti sosedu. Njegova raševinasta postava z belo glavo je bila podobna eni tistih nizkih, iz mahovine štrlečih skal, ki jih je po Bunkovih gozdovih bilo vse polno in ki so tam že od davnaj branile strma pobočja pred plazovi in usedlinami, tudi glas, ki je donel po sobi, je prihajal kakor iz skale. Mudafa sta se prestrašeno spogledala, potem je mož zastrmel pod strop, nato pa svečano rekel: »Dobro, zaradi tebe naj bo. Če me nihče ne bo klel, sem pa kupec...«

Omagan in strt, a vendar olajšan se je dvignil stari Munk. Mudafa sta takoj pristopila k njemu in ga posadila za mizo. O zadevi, ki je vsem do skrajnosti napela živce, niso več govorili. Mudafa sta bila na tihem vesela, ker sta dosegla nekaj, kar je bila njuna skrita, grešna želja, a dosegla tako, da jima Jamnica ne bo mogla oporekati. Miza je bila kmalu polna jedi in pijače in v hišo je prišla vsa Mudafova družina. Stari Munk je bil kakor spremenjen, jedel je in pil in govoril z vsemi, ko da bi bil član iste družine, in vsi so se veselili in kramljali z njim, kakor bi bili njegovi otroci.

Že prihodnji teden je Jamnica zvedela, da je Bunkovino kupil sosed Mudaf za sto osemdeset tisoč. Vsa Jamnica se je strinjala v sodbi, da je Mudaf poceni prišel do enega izmed najlepših posestev na Hojah, čeprav je v tako hudih časih bil to za kmeta presneto velik denar. Navzlic temu, da se je zvedelo, s kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah je prišlo do prodaje, je soseska vendar skomizgala z ramami: »Vrag vedi, če bo to prav prineslo. Devet otrok pri hiši, oziroma deset...«

Stari Munk je hotel tako pogodbo, da sin lahko ostane še eno leto na Bunkovem. Ta čas bi mu zadostoval, da bi si našel nov dom, kako bajto kje v strani, kjer bi lahko redil dve, tri kilave. Kupec se temu načrtu ni upiral, toda Bunk ni hotel o tem nič slišati. »Kar je šlo, je šlo,« je trdil, »in bolje bo zame in za nas, ako se čimprej izgubimo od tod. Bilo bi mi hudo živeti na zemlji, na kateri nisem imel sreče. Peklo bi me in hiša bi se mi zdela kakor rakev. Zato od tod...«

»Kakor hočeš,« se je naposled vdal oče ves zamišljen. Zdelo se mu je, da ima sin prav in da bi na njegovem mestu tudi sam tako ravnal.

Bunkova selitev pa se je vendar še precej zavlekla. Bil je že maj, ko so nekega jutra stali na Bunkovem dvorišču štirje vozovi, pripravljeni, da odpeljejo od hiše to, kar je ostalo Bunku po še ne petnajstletnem gospodarstvu. Munk je prišel z dvema vpregama, Mudaf z eno in Pernjak z eno. Imeli so lepo vreme. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedrega neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi izgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vigrednega dne. Na jugu je stražila gora, jamniška večna soseda. Zaradi neposredne bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor podoba oddaljenih gora na obzorju: njena glava je bila pokrita s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je zagomazelo po njenih korenikah, ki so se grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jamniško kadunjo in znova prihajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj...

Po Bunkovem polju je bliskala rosa in spomladni zelen je puhtela iz spočite zemlje, kamor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozelene barve; tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rasla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. Še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Po rasti trave in setve, po kipenju sadnega drevja se je obetalo bogato leto.

Bunk svojega očeta ni pozval k selitvi in se zato z ženo nista malo začudila, ko je stari Munk z zetom že navsezgodaj prišel k hiši. Mož sam ni vedel, kaj ga je gnalo tja. Žena mu je zjutraj branila, naj ne hodi k Bunku, ker je rahel in bi se lahko prevzdignil in zbolel. Te besede pa so bile le krinka njene skrbi, da bi staremu lahko škodovala žalost, ki jo bo občutil ob pogledu na zadnje dejanje Bunkove nesreče. Mož ji ni nič odgovoril, ampak je šel, kamor ga je vlekla čudna, nevidna moč. Tudi sam je čutil, da bi bilo bolje, ako bi ne hodil blizu, ako bi šel bog ve kam proč. Toda sili, ki ga je vlekla na prizorišče, se ni mogel upirati in se ji je vdal z nekim strastnim občutkom bolestne, trpinčene tolažbe.

Munk je bil prvi, ki je po kratkem, neodločnem postajanju voznikov zaklical: »No, ali bomo? Kaj pa še čakamo...?« Potem je čisto mirno in hladnokrvno pomagal pri nakladanju pohištva in pri tem vse videl, vse opazil in tako rekoč ukazoval. Bunk in vozniki so ga molče ubogali. Vsi so slutili, da v starčevem srcu gori strašna bolečina, ki jo skuša potlačiti, zato so bili do njega obzirni in skoraj otroško ubogljivi.

Vozovi so bili že skoraj naloženi in nakladali so še zadnje stvari. Bunk je hotel zgrabiti zibelko, ki je še čakala na tleh, in jo naložiti na enega izmed prvih voz, ki so stali v vrsti na dvorišču. Stari Munk je priskočil in zaklical: »Ne, zibelka pride na zadnji voz, vedno na zadnji voz...« Zgrabil je zibelko, jo iztrgal sinu iz rok in jo sam odnesel k zadnjemu vozu. Z neverjetno lahkoto jo je dvignil in položil vrh drugega pohištva, čeprav je bila dovolj težka. Na tem vozu so nato na njegovo zahtevo napravili tudi prostor za majhne otroke, ki ne bi mogli hoditi.

Dokler vozovi niso bili do vrha naloženi, stari Munk ni imel oči niti za Bunkinjo niti za otroke, čeravno so se vsi čez čas vrteli okrog njega. Ko pa je bilo že vse naloženo in so vozovi čakali na odhod, se je šele zavedel tudi teh. Ali tudi zdaj ni pokazal, da ga pogled na veliko družino boli, le njegove ustnice, ki so se naenkrat tako stisnile, da se mu je na čelu napravila globoka, siva zareza, so pričale, kaj se godi v njegovi duši.

Bunkinja je bila tisto jutro nenavadno tiha in mirna. Njenemu upadlemu obrazu in njeni hoji se je poznalo, da se njen deseti čas zelo hitro bliža in da že v nekaj dneh lahko leže. Kljub temu pa je pri selitvi pomagala. Sredi drosi otrok je bila njena prikazen še vse bolj materinska, širša in rodovitnejša. Njeno obnašanje je bilo tako prostodušno in domače, ko da bi ne doživljala tega, kar se je godilo okrog nje. Skrbno je pobirala kuhinjsko orodje po koteh in ga nosila k vozu in, ko je rinila lopar in omelo med drugo ropotijo, je bila podobna ženi, ki sredi gospodinjstva mirno vsaja kruh. Iz nje je dehtela ena sama velika moč, moč njenega materinstva, ki še ni bilo iztrošeno, kateremu je predvsem služila pri Bunku in kateremu bo lahko služila tudi kjer koli drugje.

Na dan selitve so Bunkovi otroci vstali z očetom in materjo vred. Celo najmlajši, ki še ni imel dveh let in je še težko racal, se je naglo skobalil iz že pretesne zibelke, v kateri je moral še vedno ležati. Vsak Bunkov otrok je ležal v zibelki tako dolgo, dokler ga od tam ni pregnal novi Bunk ali nova Bunkinja. Otrokom izpod desetih let je bila selitev prijeten doživljaj. Pod odnesenim pohištvom so odkrivali toliko zanimivih stvari, raznih izgubljenih čač,* da so jih imeli zdaj polne roke in so jih komaj utegnili spravljati na vozove. Otrokom, starim nad deset let, pa se je na obrazih vendar poznala neka temna iznenadenost, ki jih celo med smehom ni zapustila.

Mrtvo kvožnje je bilo že vse na vozovih in treba je bilo naložiti le še živo blago. Nanj je čakal zadnji voz, na katerem je med drugo ropotijo bila tudi zibelka in posteljne slamnjače. »Otroci, vkup, zdaj je prišel naš čas!« je zaklical Bunk z odsotnim glasom ter se postavil k vozu. Obstopilo ga je devet otrok in osemnajst vprašujočih oči se je uprlo v očeta. Mati je s povešenimi rokami stala poleg voza.

»Afriča, brž v zibelko!« je zavpil Bunk, dvignil najmlajšo bosopetko s tal in jo posadil visoko v zibelko. Otrok je zamahnil z ročicami in se veselo nasmehnil z roza. Bunk je pogledal po drosi, ko da bi iskal, koga naj zdaj prvega posadi na voz. »Ančka, zdaj prideš pa ti na vrsto,« je zaklical in pograbil ne osmega, ampak sedmega otroka ter ga dvignil v zibelko, rekoč: »Ti si že pametna in boš pazila na Afričo, da ne pade z voza.«

»Tonček!« je zaklical nato in posadil na slamnjačo osmega otroka. »Martin!« Šesti otrok se je zasmejal na slamnjači. »Mojcika!« Peti otrok je zavrisnil na vozu. Potem je rekel proti onim, ki so še stali v krogu: »Dovolj je, vi boste pa šli.« Toda še je mahalo troje parov rok proti njemu: »Ne, peljali se bomo, tudi mi se hočemo peljati...« »Naj pa bo, če je tako!« je dejal oče in že zgrabil najbližjega. »Pepa!« Na vozu je sedel četrti otrok. »Anza!« Na slamnjačo je zletel tretji otrok. Na tleh sta ostala še drugi in prvi otrok. Ko se je oče, zaverovan v svoj posel, obrnil tudi k njima, sta oba hkrati odstopila in rekla: »Ne, midva bova šla.« Lenčej, najstarejši sin, je dejal: »Jaz bom gnal Movro.« Poldrugo leto mlajša hči Lonca pa je rekla: »Jaz pa bičke.«*

Zdaj je bilo naloženo vse, kar je bilo Bunkovega. Treba je bilo iti še v hlev po živino. Tam sta čakali dve kravi, Movra in Bavha, ter tri ovce. Drugo živino je Bunk že prej prodal ali pa oddal v rejo. Bunk je prignal iz hleva kravo Bavho, sin Lenčej kravo Movro, hči Lonca pa dve ovci z jagnjetom. »Tako, zdaj pa naj bo v božjem imenu!« je dejal Bunk s kričečim glasom.

Toda vprege se še niso premaknile, ker je prvi voznik Mudaf še nekaj popravljal pri komatih svojih konj. Nastalo je kratko, mučno čakanje. Naenkrat pa ga je presekal presunljivi jok Bunkinje. Bila je ves čas mirna, čeprav se ji je srce trgalo od bolečine za izgubljenim domom in jo je bil strah pred neznano prihodnostjo. Ko je zadnjikrat pogledala proti prazni hiši, ni mogla več vzdržati; zajokala je tako bolestno kakor še nikoli v svojem življenju. Videč jokati mater, so naenkrat začeli jokati tudi otroci, najprej onadva v zibelki vrhu voza, potem oni na slamnjači, nazadnje še Lenčej in Lonca. Neutešljiva tožba je napolnila izpraznjeno, mrtvo dvorišče, je letela tja po polju, se odbijala v gozdu in se od tam spet vračala nazaj še obupnejša in bolestnejša. Tedaj sta začeli mukati tudi kravi...

Bunk je sprva otrpnil. Tudi njemu ni bilo lahko pri srcu in žalost, ki ga je celo jutro tiščala v grlu, je ves čas preganjal z navidezno ravnodušnostjo in s kričanjem pri nakladanju voz. Sedaj pa se je zdelo, da bo vrglo tudi njega. Oči so mu postale vlažne, tako da je za hip zgubil iz vida družino, vprege, dvorišče, potem pa je na ves glas zavpil: »Mudaf, kaj pa čakaš, poženi že vendar...!« In prvi voz je zaropotal...

Stari Munk se je umaknil v hišo že tedaj, ko je njegov sin odšel v hlev po živino. Vse jutro je bil trd in uporen in je sproti potlačil vse mehkobne, žalostne občutke, ki so mu vedno znova vreli iz srca. Tega pa, kako je sin nakladal otroke na voz, ni mogel več prenesti in se je odstranil. Hiša je bila prazna, same gole stene so strmele vanj, le v družinski izbi je po stari navadi ostala miza v kotu in križ nad njo. To dvoje se ni smelo nikdar seliti iz kmečkih hiš. V veži sta ležali navzkriž dve stari metli, ki jih je tja položila Bunkinja, da zadosti stari navadi in zaroti hudobne duhove, dokler ne bodo prišli v hišo novi stanovalci. Povsod je dišalo po prahu, po plesnobi in od nekod je zaudarjal še duh po otrocih, ki ga je starec globoko vdihaval. V vsaki sobi se je pomudil nekaj trenutkov, ošvignil z očmi gole stene, kakor bi iskal nekaj, kar je od njegove rodbine še moralo ostati pri hiši. Toda vse je bilo prazno in mrtvo.

Ko je obhodil spodnje prostore, so ga noge zanesle še na podstrešje. Hotel je ostati še sam. Mračno podstrešje mu je bolj ugajalo kakor pa svetle sobe v pritličju. Skozi lino v plankah so se usipali v prostor svetli sončni prameni, v katerih se je motovilil gosti prah. Tudi podstrešje je bilo izpraznjeno, vendar je ležalo po tleh in po kotih še mnogo stare, nerabne ropotije, ki so jo Bunki pustili. Stari Munk je strmel v to ropotijo. Naenkrat pa se je njegov pogled ustavil pri starem, zaprašenem kolovratu v kotu. Spoznal ga je. Bil je kolovrat njegovega rodu, star nemara že več stoletij, in so ga gospodinje podedovale od rodu do rodu. Njegova mati je še predla na ta kolovrat in tudi njegova žena ga je prejšnja leta še rabila, dasi bolj iz spoštovanja do njegove starosti kakor zaradi njegove priročnosti. Ob predaji posestev otrokom je Munk odnesel kolovrat k Bunku, hoteč s tem očitno poudariti, da prenaša staro izročilo svojega rodu od Munka k Bunku.

Tajna moč ga je vlekla k staremu orodju. Vse je bilo še kakor nekdaj, kolo, snovalka, čolnič, nogalnica in ovijalka, le s pajčevino je bilo vse zastrto in prepredeno. Stari Munk se je ves zamišljen zastrmel v prašno stojalo in naenkrat se mu je zazdelo, ko da bi med motno pajčevino videl nešteto obledelih, mladih in starih rok svojih prednic, mater, babic in prababic, ki so na tem stojalu predle križevnike in mrtvaške prte njegovega davnega rodu. Na tem stojalu se je pomagala tkati trdnost in moč Bunkov. Dokler je delal ta preprosti stroj, so bili vsi Bunki še dobro oblečeni, čim bolj pa je počival, tem slabše so bili oblečeni. Za starca je ta stroj predstavljal moč in slavo njegovega rodu. V svoji zakrknjenosti in zaupanju na stare, boljše čase ni mogel razumeti, da je zdaj le še njihov spomenik...

Nenadoma se je sklonil, zgrabil kolovrat in ga takšnega, kakršen je bil, zadel na rame ter ga odnesel s podstrešja. Bil je prepričan, da ga je Bunkinja pozabila na podstrešju in da ji ga mora dati. Toda že na stopnicah se mu je ustavil korak. Z dvorišča se je tisti hip razlegel obupen jok Bunkinje in njenih otrok. Zdaj ni bilo nobene priče, ki bi videla njegovo slabost, zato se je tudi on prepustil žalosti, se naslonil na stopnice in polglasno zaihtel.

Slonel je še dolgo tako, ko so se zunaj začeli klici voznikov in se je jok med ropotanjem voz začel polagoma oddaljevati in zamirati. Potem se je vzdramil in, ne da bi si otrl skope solze iz oči, jadrno stopil iz hiše in odhitel za selivci, ki so medtem že izginili za ovinkom. Mimogrede je zagledal Mudafico in njeno hčer, ki si nista upali priti k hiši, dokler sta v njej še slutili stare lastnike, in sta se ji šele zdaj kradoma bližali. Toda stari Munk se zanje ni menil, temveč je s kolovratom hitel za vozmi, kar so ga nesle noge. Na ovinku jih je zagledal in začel od daleč vpiti: »Hej, počakajte, to ste pozabili...!«

Na cesti pod njim so se začuli nerazumljivi glasovi odhajajoče družine, ki ga je očividno opazila. »Hej, čujete, kolovrat ste pozabili...!« je še z močnejšim glasom ponavljal stari Munk. Tedaj se je v globači zaslišal smeh, nato pa sinov skoraj porogljivi odgovor: »Oče, pustite tistega vraga, ker je za nič...!«

Zaradi ropotanja voz in šumenja globače pa starec ni slišal sinovega odgovora in je zato še dalje vpil: »Počakajte, počakajte, kolovrat ste pozabili...!« Vozovi so se naglo oddaljevali in stari Munk se je zaman poganjal za njimi. Z vsakim korakom se mu je trhlo in lahko orodje na plečih zdelo težje in čim bolj so se oddaljevali vozovi, tem teže je občutil breme. Bilo je, ko da bi Munk ne nosil trhlega kolovrata, temveč težak, kamniten spomenik preteklosti. Kmalu se je od slabosti pričel tresti, dokler ni popolnoma omagal in se zgrudil na zemljo ...

== PETO POGLAVJE ==

Tukaj je dobeseden prepis celotnega besedila, urejen v odstavke za boljšo preglednost. Ohranil sem vse izvirne arhaične oblike, narečne izraze in ločila, kot so zapisani v vašem viru.

Po Jamnici je šlo, ko da bi veter nosil divja pisma naokoli: »„Podjuna“ se je sprhala ...«

„Podjuna“, največja in najmočnejša tvrdka za lesno trgovino v vsej dolini, je ustavila plačila. Glas je udaril na prag Munkove hiše in iz nje je odjeknilo: »Pet in dvajset tisoč ...« Potem je udaril na prag Pernjakove hiše in iz nje je odjeknilo: »Dvajset tisoč ...«

Od tam je glas letel k Zabevu, k Ložekarju, h Kupljenu, k Stražniku, k Podečniku, k Obadu, h Gradišniku in še k mnogim drugim hišnim pragovom po Drajni, po Hojah, po Sončnem kraju in od vseh strani je odmevalo: »Pri meni je deset tisoč, pri meni je pet tisoč... pri meni je za pet voženj lesa, pri meni ga je za deset, pri meni ga je samo za tri...«

Odmev tega glasu pa ni trkal le na pragove kmečkih hiš, temveč tudi na okenca pokvečenih, samotnih bajtig, kjer so prebivali Dovganoči, Bajnanti, Coflovi Petri, Gačnikovi Cenci in drugi jamniški tesači. In od tam je odgovarjalo: »Jaz imam zasluženih tri sto kubikov . . . jaz štiri sto, jaz pet sto ...«

In ko je ta glas obletel vso Jamnico ter so se združili odgovori vseh prizadetih hiš in bajt, se je nad kadunjo razlegal začuden in bolesten krik: »Tri sto tisoč, morda štiri sto tisoč...« Podobno kakor v Jamnici je odmevalo tudi po vsej dolini, po vsem okraju, le da je odgovor, ki je prihajal od vseh strani, prestrašeno stokal: »Dva milijona, tri milijone, štiri milijone ...«

Novica, ki je spravila na noge vso Jamnico, je bila kar neverjetna. „Podjuna“ je bila podjetje, ki je po vojni imelo v lesni trgovini nekak monopol v vsej dolini; obratovalo je z milijonsko glavnico, zaposlovalo v časih gospodarskega razcveta nekaj sto delavcev, sproti hrustalo in uničevalo male lesne trgovce ali pa jih napravljalo za svoje prekupčevalce; držalo je v svojih nevidnih krempljih stotero kmetij in nobena globača mu ni bila preveč oddaljena, da bi vanjo ne segla njegova sekira. Nikdar se ni slišalo, da bi „Podjuni“ manjkało denarja, in kmet, ki je imel les, je vedno lahko dobil pri njej predujem. Zadnja leta, odkar je nastopila kriza, je res tudi to podjetje občutno skrčilo obrat in parna žaga je včasih po cele tedne počivala. Njeno obširno skladišče je bilo tako nabito z zalogami, da nisi mogel na njem niti praznega voza obrniti, toda to je bil splošen pojav, zaradi katerega nihče ni mogel kaj posebnega sumiti. Člani delniške družbe „Podjuna“ so bili sami znani veljaki, premožni posestniki in trgovci, ki so svoje obrti združili v močno, trdno podjetje. Navidezno je vladal v lesni trgovini velik zastoj, toda polom „Podjune“ je pokazal, da je promet navzlic vsemu vendarle migal, ker so se mogle nabrati take vsote že samo v Jamnici.

Mnogi Jamničani so zato glasno dvomili: »Ne more biti res, kaj pa Obertavc... kaj pa Koroš, kaj pa Žačen ...? Saj so sami bogataši! Ti so še vedno tu.«

In kakor da bi se bili zmenili, so se prizadeti Jamničani že drugo jutro napotili v Dobrije k „Podjuni“, hoteč zvedeti, kaj je prav za prav na stvari. Munk se je napotil po bližnjici čez Sončni kraj, toda že sredi poti je dohitel Zabeva. »Kam pa ti?« ga je pozdravil navidezno brebrižno. »Tja kamor ti...« mu je odgovoril ta. Pred trgom ju je dohitel še Obad in se jima pridružil. Molče so se vsi trije odpravili proti cilju. Bilo je še zgodaj in nad dolino je ležala mokrotna jutranja megla. Vreme je bilo pusto in dolgočasno in je neprijetne občutke še večalo. Na enem koncu trga je ležalo velikansko skladišče „Podjune“ z žago, ki je včasih noč in dan požirala dovoženi les in na drugi strani bruhala iz sebe velikanske stoge desk. Danes je bila žaga tiha in mrtva. Na drugi strani trga, kjer je stala v soteski črna tovarna, je nabijalo nekaj kladiv. To je bil edini glas, ki je tisto jutro oživljal dolino.

Pred „Podjuno“ je bila že cela kopa ljudi, ko so prišli prvi Jamničani. Bili so tam celo kmetje iz najoddaljenejših krajev, iz Koprivne, iz Tople, iz Javorja: ti so imeli od doma štiri, pet in še več ur hoda. Ob pogledu na to množico je bilo tudi vsakemu dvomljivcu jasno, pri čem je. Medtem ko je bila pisarna drugače odprta točno ob osmih, jo je danes knjigovodja odprl šele proti deveti uri. Ko je zagledal pred durmi zbrano množico, je nehote vzkliknil: »Kje pa vas je še več...?«

Njegov hladni glas je zarezal kot oster nož. Odgovoril ni nihče in vsa kopa ljudi je pritisnila v vežo. Čeprav je bila zelo prostorna, vendar ni mogla sprejeti vseh čakalcev in so se mnogi morali stiskati pred vhodom. Knjigovodja je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj naj počne s kmeti, ki so vedno glasneje rogovolili v veži in pred poslopjem. Prihajali so še vedno novi upniki. Bil je sicer pripravljen na vse mogoče težave, toda tako razdraženega navala takoj prve dni po nastali insolvenci podjetja ni pričakoval. Kmetje so bili kakor sršeni. Zdelo se mu je, da bi napravil najpametneje, ako bi odprl vrata in povedal kmetom, da njega vsa ta godlja popolnoma nič ne briga, potem pa kratko malo zaprl pisarno. Toda stanovska zavest mu tega ni dopustila. Moral je ostati na svojem mestu. Ves zbegan je strmel v pisarja, ki pa se ni hotel ganiti od svoje mize. V veži je vedno huje šumelo. Kakšna razlika med temi kmeti nekdaj in sedaj! Včasih so isti ljudje sedeli zunaj cele ure in mirno čakali, kdaj se jim bodo odprla vrata. Slišalo se je prerivanje in nekdo je nestrpno klical: »Kaj pa čakate tam notri? Jaz sem že vso noč na nogah ...«

To so bili Koprivci, ki so imeli do Dobrij pet ur hoda. Knjigovodja se je naposled moral odločiti za nekaj. Napravil je kolikor mogoče prijazen obraz, odprl vrata in stopil pred kmete, ko pa je hotel spregovoriti, naenkrat ni imel kaj na jeziku, zato se je takoj spet umaknil. Kmetje so pritisnili za njim ter napolnili pisarno. Tisti, ki so prej stali zunaj pred poslopjem, so se zdaj pririnili v vežo. Desetero obrazov se je uprlo v prepadenega uradnika, ki je čez nekaj časa dejal: »Moramo se zmeniti...« Ker mu nihče ni ugovarjal, je nadaljeval: »Ne razburjajte se, gospodje. Podjetje je sicer začasno ustavilo izplačevanje, vendar to še ne pomeni, da denarja, ki ga imate pri nas, ne boste dobili. Kriza...«

Knjigovodja je bil že prepričan, da bo kmete obvladal, toda tedaj je iz veže nekdo zaklical: »Nismo gospodje, mi smo kmetje!« »... kriza tudi nam ni prizanesla,« je skušal nadaljevati knjigovodja. »Denar hočemo, naš denar...!« »Izgubili smo milijone, drugače bi do tega ne bilo prišlo,« je naglo dopovedoval uradnik in preslišal medklic. »Toda sedanje stanje ne bo dolgo trajalo. Kakor hitro bodo stvari urejene, bomo obratovali dalje. Tako velikega podjetja ne bo kar tako konec. Tega ni treba misliti. Saj vidite, da je premoženje tukaj. Žaga, skladišče, polno zalog. Kmalu bodo prišli boljši časi...«

Kmetje so ga nekaj časa še dovolj mirno poslušali, v upanju, da bodo zvedeli to, kar jih je tiščalo. Ko pa so sprevideli, da govori knjigovodja bolj tjavendan z očitnim namenom, da bi jih zdaj pomiril in se jih zlepa iznebil, ga niso marali več poslušati; naenkrat je nastal pravi vihar. »To ni nič, vse skupaj nič! Povejte nam rajši, kako je... Kdaj bomo dobili svoj denar...? Ali ga bomo sploh dobili, ali pa je že izgubljen ...? Ali smo zato vstajali opolnoči in bili šestnajst ur na cesti, da bomo zdaj izgubili, kar je naše? Ali smo zato pobijali sebe in svojo živino?« so vpili planinci.

Knjigovodja se je zasopel. »Počakajte, z vsemi hkrati ne morem govoriti.. .« Njegove besede pa se iz hrušča skoraj niso slišale. Nekateri so začeli vpiti: »Kje pa je Obertavc?« »Kje je Koroš, Žačen in drugi?« »Z njimi hočemo govoriti, z delničarji...« »Ali boste zdaj že na ta način začeli...?« je vpil nekdo ves iz sebe. Oni iz veže so vedno nasilneje rinili v pisarno. Knjigovodja se je prepričal, da tako ne bo prišel nikamor, zato je stvar naglo zasukal: »Kaj hočete od mene? Jaz sem tukaj navaden uradnik. Vsi me dobro poznate. Ali sem že kdaj komu napravil kako škodo? Nikdar! Dajte mir, da se moremo pogovoriti, kakor se spodobi. Vse to nima smisla . . .«

»Denar, naš denar!« Bili so Jamničani, ki so ga znova prekinili. Knjigovodja je opazil skupino mož, ki ga je sovražno gledala. Jamničani so bili znani nemirneži in zato se je obrnil k njim: »Jamničani, vse to nima smisla. Tako se lahko sprekarjamo do večera, prišli pa ne bomo nikamor. Dajte si dopovedati. Vi niste sami, kaj bodo pa rekli Koprivci, Javorci, Selanci in drugi...?« »Dobro, če je tako, potem pa nam povejte, kako stoje stvari in kaj naj storimo, da bomo prišli do svojih pravic?« je vprašal Obad. Kmetje so obmolknili in vprašujoče strmeli v knjigovodjo.

»Kakor sem vam že povedal. Počakajte, da se stvari urede in da bomo videli, pri čem smo, potem vas bomo pa poklicali. Ako kriza danes preneha, bo vsak dobil svoje ...« Več uradnik ni mogel povedati. Že to pojasnilo ga je veljalo mnogo vročih potnih srag, ki so mu curkoma lile po napetem čelu. Odgovorilo mu je polglasno mrmranje, vendar je nastopilo neko pomirjenje. Večina se je pričela vdajati v usodo.

»Torej res ni denarja?« je vprašal Pernjak. »Niti groša ne!« je odgovoril uradnik. »Tudi tam notri ne...?« Kmetje so se po teh besedah obrnili v kot proti široki železni blagajni ter jo gledali kakor neznano, tujo čudest. Spomnili so se tistih časov, ko so prihajali v pisarno in se je ta čudest pred njimi odpirala s plahutajočim vzdihom, nakar so se pokazali polni predali denarja. Čez njihove obraze je planila senca nezaupanja in med molkom, ki je nato nastal, se je zdelo, ko da bi se čulo napeto vrtanje možganov, iz katerih je silila misel, ali bi ne kazalo razbiti to čudest in ji pregledati obisti...

Mučno napetost je presekalo vprašanje: »In kdaj bo to ...?« »Čez osem, čez štirinajst dni gotovo...« je hitel knjigovodja, čeprav je dobro vedel, da laže. »Dobro, če pa ne bo tako, bomo čez štirinajst dni zopet tukaj, a takrat bomo malo drugače govorili...« S to grožnjo so kmetje počasi zapustili pisarno in se razšli. Zaradi jeze pa niso odšli domov, čeprav je bil delavnik, temveč so se razpršili po dobrijanskih gostilnah in začeli piti. Tudi Jamničani so storili tako in so do poznega popoldneva pili v gostilni, kamor so po navadi zahajali. Potem so spet skupaj odšli proti Jamnici. Z njimi so bili še nekateri Selanci, ki so poplakovali isto nadlogo kakor Jamničani. Delal se je že mrak, ko so dospeli do Cernjakove krčme.

»Pojdimo še sem noter,« je predlagal Ložekar. »Sem noter pa ne grem!« je poudaril Pernjakov Tevžuli, ki je bil zdaj že za gospodarja. »Kaj se boš napravljal?« so ga takoj nahrulili nekateri sosedje. »Na te stvari je treba pozabiti. Ali misliš, da Cernjak že ni pozabil?« In res je vsa družba stopila v krčmo. Cernjak je sicer vidno osupnil, ko je prvič po dolgih letih zagledal v svoji hiši Pernjaka, toda njegov obraz ni kazal nobene sovražnosti. Ni trajalo dolgo in stara nasprotnika sta govorila. Pernjak je postal tako ganjen, da je na veliko dajal za pijačo, kričeč: »Danes je šlo po grmovju dvajset tisoč, naj gre pa še to ...« Kmetje so pri pijači skoraj pozabili na svoje skrbi s „Podjuno“ in pili na spravo dveh jamniških domačij in na pozabljenje starega, grdega greha, ki je že leta tlačil Jamnico. „Podjuna“ se je morala sprhati, da se bo stvar spravila s sveta ...«

Pernjak je med zadnjimi zapustil Cernjakovo krčmo, ob slovesu pa je objel starega Cernjaka in mu zatrobil na uho: »Mogoče bo Lukej še Pernjak ...« Bilo je res mogoče, kajti Tevžuh še vedno ni bil oženjen in tudi prave neveste še nihče ni poznal.

Polom „Podjune“ je povzročil v Jamnici splošno pobitost. Obljuba, ki jo je kmetom dal knjigovodja, seveda ni bila izpolnjena niti v štirinajstih dneh, niti v enem mesecu, niti v dveh. Prizadeti kmetje so hodili posamič ali v skupinah k podjetju in skušali zvedeti za pravo stanje, toda odgovor, ki so ga tam dobivali, je bil vedno isti: »Počakajte, stvari še niso urejene...« O denarju še vedno ni bilo ne duha ne sluha, namesto tega pa so govorili o neki poravnavi med podjetjem in med upniki, ki se bo skušala doseči, a govorilo se je tudi o konkurzu. Žaga je še vedno stala, a delničarji z Obertavcem na čelu so se delali, kakor da bi bili uničeni tudi oni, čeprav so svoja gospodarstva vodili kakor došihmal.

Bilo pa je tudi takih, katerim je polom „Podjune“ zelo prav prišel. Jamnica si je namreč pred leti ustanovila lastno gospodarsko zadrugo za vnovčevanje kmetijskih pridelkov. V prvi vrsti so ustanovitelji pri tem mislili na vnovčevanje lesa. Zadrugo so priklicali v življenje Dvornik in njegovi ožji pristaši na podlagi kmečke samopomoči, hoteč se s tem iznebiti raznih lesnih črvov. K zadrugi je pristopila skoraj večina jamniških kmetov. Toda stvar ni šla tako, kakor so si jo ustanovitelji zamislili, in zadruga je komaj mogla životariti. Brž ko je namreč zadruga začela poslovati in si je blizu kolodvora najela lastno skladišče, je „Podjuna“ takoj zvišala nakupne cene lesa. Isto so seveda storili tudi drugi trgovci v dolini. Plačevala je take cene, kakršnih zadruga nikakor ni zmogla. Zato se je zgodilo, da so člani in celo odborniki zadruge začeli znova oddajati les „Podjuni“. Zadruga, ki je komaj životarila, je bila prepričana, da delajo konkurenti izgubo. Jasno je bilo, da so lesni trgovci hoteli s tem uničiti zadrugo. Vodstvo zadruge je skušalo dopovedati članom, naj se držijo svoje lastne ustanove, govorilo jim je o duhu samopomoči, o zadružni zavesti, toda vse skupaj je bilo bob v steno: kmetje so skomizgali z ramami, poslušali nekaj časa, potem pa rekali: »Da, vse je lepo in prav, toda „Podjuna“ mi plača dinar več za kubični šolen in dinar ni pes v današnjih časih ...«

Sedaj so se jim seveda povesile glave. Poleg izgube so morali prenašati še hude očitke Dvornika in njegovih ožjih sodelavcev. »Poslušali nas bi bili, he...« Padi Apat in Lukač sta si z drugimi trgovci vred pridno brusila jezike, češ: »Zdaj pa imate vaše visoke cene. Ali vam nismo že prej pravili...?« „Podjuna“ je bila za male trgovčiče hud konkurent in jih je neusmiljeno pritiskala k tlom. Nekateri so komaj še životarili, a bili so tudi taki, ki so v borbi omagali in prenehali s trgovanjem. Kmetje so na tihem prenašali izgubo in očitke ter si mislili: »Kakor koli se kmet obrne, ima hrbet zadaj ...«

V Jamnici pa je bil nekdo, ki se je poloma „Podjune“ prav iz srca veselil. To je bil Sečnjak na Drajni. Z ženo sta se že zelo postarala in že dolgo nista bila več kos gospodarstvu. Zaželel si je počitka in si je postavil pri cesti bajto, kamor se je nameraval preseliti, posestvo pa je začel prodajati. Za grunt so se v prvi vrsti zanimali lesni trgovci, ker je bilo znano, da je zdaj Sečnjakov les najlepši v vsej Drajni, in so si kljub slabim časom iz njega obetali lepih zaslužkov. Po dolgem obotavljanju je Sečnjak prodal svoj grunt ne Apatu, ampak njegovemu sinu Žepu. Ob pogodbi je Sečnjak dobil nekaj deset tisoč na roko, ostali denar bi mu moral kupec šteti ob letu dni. Ker pa Apati, kakor je bilo znano, niso bili preveč denarni, je Žep še pred polomom prodal les „Podjuni“, da bi s tem prišel do potrebne gotovine. Do poloma pa sekira v Sečnjakovih lesovih še ni zapela. Že ob prodaji je vsa Jamnica govorila, da je Sečnjak prodal mnogo prepoceni in da bo Apatov Žep navzlic slabim časom s to kupčijo prišel do denarja. Vsekakor mu bo ostal v rokah čist grunt. Mnogi so bili na strani starega Sečnjaka in ga obžalovali, a večina je rekla: »Saj Sečnjak nima otrok. Ako on ni znal živeti, naj pa drugi živijo...«

Sečnjak je sicer kmalu spoznal, kakšno neumnost je napravil s prodajo grunta, in začel se je kesati, toda ker ga je pogodba vezala, si seveda ni mogel več pomagati. Ko pa je prišel polom „Podjune“, se mu je utrnilo novo upanje. Zaslutil je, da kupec pogodbe ne bo mogel pravočasno izpolniti in da je sploh nikakor ne bo mogel izpolniti. Apati so bili do vratu v godlji. Sečnjak je pričakoval, da ga bo Žep sam prišel prosit, da se pogodba razveljavi. V borbi za grunt je rastla njegova moč in kar na vsem lepem je spet začutil veselje do gospodarstva.

Polom „Podjune“ pa ni imel le gospodarskih posledic, temveč tudi politične. Obertavc in vsi člani družbe so bili obenem tudi veljaki kmečke stranke. Ta stranka sicer že dalje časa ni bila več na vladi, ampak v opoziciji, a v samem kraju se zaradi tega ni nič spremenilo in Obertavc je bil še vedno župan. Nekega dne se je Pernjak pri Lukaču napil, nato pa začel kričati proti župniku Vireju, ki je pil z Ložekarjem: »Ho, kaj pa je to...? Ali se človek še na lastne ljudi ne sme več zanesti? Lepa stranka, ki ima take voditelje, kakor so Obertavc, Koroš, Žačen ...« Obad, ki je bil že tudi okajen, je dodal: »Hudiča, naj pa reče kdo, da Permanov Ahac nima prav ...« Župnik Virej si ni znal drugače pomagati, kakor da je zapustil gostilno in se odpravil domov.

Jamniške zaupnike je začela stvar skrbeti. Začeli so se bati za pristaše. Opozicija, katere je bilo na vseh koncih in krajih polno, si je na vse pretege brusila jezike in soseska se je še bolj zbegala. Dvornik, ki je vodil domačo organizacijo, je napisal centrali dolgo pismo, v katerem je razložil vse kvarne posledice insolvence „Podjune“ in jo rotil, naj vendar ukrene, kar more, da bodo kmetje prišli do svojega denarja. Ker pa centrala ni vedela, kaj naj odgovori, so njeni jamniški pristaši zaman čakali odgovora. Molk tistih, od katerih so pričakovali pojasnila, rešitve, jih je še huje poparil.

Po dolgem čakanju pa se je vendar tudi s „Podjuno“ nekaj premaknilo. V Jamnico so jela prihajati pisma tistim kmetom, ki so imeli pri njej terjatve. Pozvali niso vseh naenkrat, temveč posamezno. Danes je dobil poziv Munk, jutri Pernjak, tretji dan Zabev... V pisarni jih ni več sprejemal knjigovodja, ampak so sedeli tam pravi lastniki družbe, delničarji Obertavc in drugi, ki so spet prišli iz svojih lukenj na beli dan. Razen njih pa je sedel v pisarni še — advokat.

Kmetom so predložili meni nič tebi nič predlog za štiridesetodstotno poravnavo. Ko so kmetje debelo pogledali in pričeli oporekati, je delničar umolknil, besedo pa je poprijel advokat, ki je poparjenim upnikom razložil, kako stvari stoje. Družba je žrtev krize, ki je niso krivi niti kmetje niti družba. Kriza je pač kriza in nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala. Družba lahko pristane na štiridesetodstotno prostovoljno poravnavo, ako pa bi do take poravnave po krivdi upnikov ne prišlo, grozi konkurz. Potem se lahko zgodi, da bodo upniki namesto tega odstotka dobili polovico manj ali pa tudi nič. Kmečki upniki so razlaganje poslušali, a podpisal ni nihče. Ljudje so se hoteli prej še posvetovati.

Upniki so bili v velikih škripcih in po Jamnici je znova zahrumelo. Zvedelo se je nekaj novega. Med upniki so bili tudi taki, ki še niso dobavili „Podjuni“ vsega, kar bi bili morali. Ti so se prej čutili presrečne, upajoč, da bodo na ta način zmanjšali izgubo. A večina izmed njih je s tvrdko imela podpisane pogodbe in družba jim je razložila, da je pogodba pogodba ter da bodo morali podpisane dobave izvršiti, za to pa bodo dobili plačilo po določilih poravnave. Med temi so bili Munk, Pernjak, Ložekar in še mnogi drugi. Le malo je bilo takih, ki niso imeli podpisane pogodbe in ki so se lahko izvili.

Kmetje so rohneli in zmerjali, kar se je dalo, saj bi že pripeljano blago dali na pol zastonj. Zavoženo podjetje jih je hotelo prisiliti celo k temu, da bi mu podarili tudi les, ki je še v njihovih gozdovih in ki morda še stoji. Med oškodovanimi je bil najhuje prizadet Munk. Po pogodbi bi bil moral „Podjuni“ dobaviti nekaj tisoč kubičnih šolnov prvovrstnega lesa, a doslej ga je zvozil v skladišče le majhen del, vse drugo je bilo še v gozdu, deloma že obdelano, deloma pa je še rastlo. Podjetje pa je imelo že vso dobavo vpisano. Munk se je skušal rešiti iz zagate s prošnjami in z grožnjami, vendar mu vse skupaj ni nič pomagalo. Potemtakem bi bil moral Munk še iz svojega plačati delavce, da bi mu pripravili in obdelali les, ki bi ga moral potem popolnoma zastonj zvoziti v tri ure oddaljeno skladišče „Podjune“. Ker si ni vedel pomagati, je z drugimi opeharjenci vred začel popivati.

Nekega dne je stari Munk pristopil k zetu in ga vprašal: »Kako si s „Podjuno“?« Gospodar se ni malo začudil. Odkar se je Bunk sprhal, se stari oče ni za nič več brigal. V kratkem času se je zelo postaral, izogibal se je ljudi in svoje bajte skoraj ni več zapuščal, le kadar se je sonce posebno močno uprlo vanjo, je prihajal na dan in se grel na soncu. Ker mu zet ni takoj odgovoril, je stari rekel: »Jaz bom šel nad Obertavca ...«

»Vi...?« V mladem je zasijalo rahlo upanje in čez nekaj časa je dodal: »Da, če vi ne boste nič opravili, potem nihče ne bo.« Do tega sklepa je prišel stari Munk, videč, da se godi njegovim naslednikom huda krivica. Že Bunkova nesreča ga je hudo potrla in postal je še malodušnejši in nezaupljivejši do mladih gospodarjev in do mladih ljudi sploh. Pri Munku sicer ni bilo mogoče vnaprej videti tega, kar se je zgodilo z njegovim sinom Bunkom; ali škoda, ki je grozila hiši s polomom „Podjune“, je bila taka, da bi mogla podreti enega izmed njenih štirih vogalov. Bilo je tem huje, ker se je izkazalo, da te nesreče njegov zet ne bo mogel prenesti in bo začel piti. Z Obertavcem, ki je bil slej ko prej duša vsega podjetja, sta bila stara prijatelja, dasiravno je bil ta mnogo mlajši od njega. Vezali so ju predvsem spomini na politične boje iz predvojnih časov, v katerih sta stala oba v istem taboru. Nekaj sence je sicer leglo na to prijateljstvo takrat, ko je njegov sin Bunk tako izpod cene prodal svoj les Obertavcu. Vendar stari Munk tega ni mogel zameriti niti njemu niti komu drugemu, ker so bili pač taki časi. Računajoč na svoje poznanstvo, še bolj pa na svoje sive lase, se je stari Munk odločil za posredovanje v prilog Munkove hiše.

Obertavčeva mogočna hiša je stala nekoliko stran od „Podjune“. Medtem ko je bilo tam vse spremenjeno in okrog obširnega skladišča ni bilo zapaziti nobenega življenja, je bilo pri Obertavcu še vse po starem. Za mogočno hišo so stala še mogočnejša gospodarska poslopja in že prvi pogled je moral vsakega opazovalca prepričati, da je tukaj blaginja doma. Povsod je vladal velik red in nad vso domačijo je bil razgrnjen prostran mir. Ta vtis se je še povečal ob pogledu na lepo zaokroženo polje, ki se je razprostiralo za hlevi in je segalo tja do reke, kjer je stala Obertavčeva, zdaj zapuščena žaga.

Munk je moral precej časa čakati, preden se je prikazal Obertavc. Brž ko je zagledal starega znanca, mu je takoj stisnil roke. »Hej, ti si, stara korenika! To me pa veseli, da si se vendar tudi ti izkopal izpod tiste tvoje gore. — Ne zameri, da si moral malo čakati. Ravnokar sem spremljal na postajo svojo hčer, ki se je odpeljala nazaj na Dunaj, kjer študira na visoki šoli za svetovno trgovino. Študentje — saj veš, kaj to pomeni. Sam si skusil...«

Potem je odvedel gosta v svojo sobo in dal prinesti vina in pogače. Tako je bilo vedno, kadar je prišel v hišo njegov stari znanec. Moža sta si sedela nasproti in se gledala: stari Munk je opazoval Obertavčev obraz, ki ga že nekaj let ni videl. Mož se medtem ni veliko spremenil, bil je še vedno enako rejen in gladek, le nekaj novih potez se mu je vtisnilo v lice in lasje na temenu so mu že začeli siveti. To pa starega Munka ni mnogo zanimalo. Iskal je na prijateljevem obrazu nekaj drugega. Rad bi bil na njem odkril senco tega, kar je zadnje čase vznemirjalo njegovega zeta ter toliko drugih kmetov v Jamnici in njeni okolici, rad bi bil odkril na njem strah in nemir zaradi poloma „Podjune“. Toda najsi je še tako napenjal oči, ni odkril tega, kar je iskal.

»To je več kakor čudno,« si je na tihem mislil stari Munk. »Kako more biti človek tako ravnodušen, ako se mu naenkrat zruši to, kar je vse življenje gradil in za kar je delal skoraj dvajset let. Jaz bi tega ne prenesel tako lahko ...« Tudi Obertavc je skušal razbrati z Munkovega obraza vzrok njegovega nenadnega obiska, dobro vedoč, da te stare korenike ni kar tako prineslo k njemu v hišo. Vzrok je na tihem sicer slutil, vendar ga na prijateljevem obrazu ni mogel odkriti, ker je bilo na njem razen dveh okroglih, še živahnih oči vse enako sivo in mrtvo.

»Pij, Munk, to ti ne bo škodovalo,« je čez nekaj časa spregovoril Obertavc. Munk si je znova poplaknil grlo, potem pa uprl oči v soseda. »Nesreča te je zadela, Obertavc ...« Munk ni bil nikdar vajen govoriti boječe ali prizanesljivo, ali to pot je bil njegov glas vendar nenavadno zadržan. Bal se je, da bi svoje težke naloge že vnaprej ne pokvaril. Prijaznost, s katero ga je Obertavc sprejel, mu je dajala veliko upanja.

Obertavc se je neprijetno zganil. »Da, ti misliš ta polom? To je hudič, ti rečem.. . Človek dela, se trudi, trudi noč in dan, leta in leta, nazadnje pa ti vse spodleti. Toda kaj si hočemo, tega je kriva kriza, ki nikomur ne prizanaša. Kam smo prišli, kaj ...?« Obertavc je umolknil in pogledal prijatelja z usmiljenja vrednimi očmi. Po kratkem molku je vzdihnil: »In nazadnje bi človek prišel še ob dobro ime...«

Stari Munk ni umaknil oči od Obertavca. Napeto je premišljeval, kaj naj stori, ali naj takoj pride z besedo na dan. Na tihem je sočustvoval s starim znancem, a se je vendar bal, da bi ga ta prehitro ne razorožil s svojim vzdihovanjem. Da bi nekaj rekel, je dejal kar tjavendan: »To gotovo niso bile mačje solze.« Ali nenadoma, ko Obertavc tega niti najmanj ni pričakoval, je stari Munk prišel s svojo stvarjo na dan. »Veš kaj, prišel sem k tebi v Munkovi zadevi..«

Obertavc ga je zmedeno pogledal, gost pa je hitro nadaljeval: »Zaradi Munkove stvari sem prišel. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem. Kar se je zgodilo, se je zgodilo, saj Munk ni sam... Nič bi ne bilo, ako bi izgubil le to, kar je zvozil; toda sedaj bi moral dati tudi tisti les, ki ga še ni in ki ga zanj veže pogodba. To je malo hudo in tudi malo čudno... Zato sem si mislil: stopil bom k tebi, ker se že od nekdaj poznava, in ti boš stvar gotovo uredil, kakor se spodobi, da ne bo prevelike škode...«

Obertavc je obsedel kakor pribit. Na njegovem obrazu se ni zganila niti ena poteza, ko je odgovoril:
»Vem za tisto stvar, vendar ti moram takoj povedati, da bo težko storiti drugače. To vse spada v maso ,Podjune‘. Ali misliš, da meni vse to ni zoprno? Še kako mi je sitno, dragi moj! Toda kaj si hočem? Nesreča se je zgodila in zdaj ni mogoče več pomagati. Drugače bi bilo, ako bi Munk ne bil vezan s pogodbo ...«

Munka prijateljev mrzli glas ni mogel razorožiti, čeprav ga ni pričakoval.
»Zakaj bi ne mogel pomagati?« je vprašal mirno, a vneto. »Ti si vendar glava pri ,Podjuni‘...«

»Glava! Motiš se, Munk. Bil sem... delali smo... toda veš, kdo je danes tam glava? Banka... Sam boš razumel, da toliko denarja, kolikor smo ga zadnja leta premetali, nismo mogli vzeti drugje kakor pri banki. Z banko smo delali, kakopak. In sedaj nam je banka zavila vrat, banka sedi sedaj na vsej zadevi in mi delničarji nimamo nobene besede. Ljudje pa mislijo, da smo kdo ve kakšni bogovi. Banka je bog... Jaz sem ravno tako kakor drugi izgubil šestdeset odstotkov od tega, kar sem vložil v podjetje ...«

Obertavc je le deloma govoril resnico. Tisto o banki je bilo res. Banka je s svojim posebnim komisarjem skušala odpraviti prezadolženost podjetja, predvsem na račun dobaviteljev kmetov. Delničarji so ji pri tem seveda šli na roko, kolikor je bilo mogoče. Ni pa povedal tega, da je s svojim razmeroma neznatnim deležem pri »Podjuni« dolga leta delal velikanske milijonske dobičke. Seveda je bil le del teh dobičkov skrivaj naložen v gotovini, del pa v dveh, treh dokupljenih gozdnih posestvih tam za planino z ogromnim letnim prirastkom. Velik del nabranega dobička se je sicer stopil v raznih kopališčih, kamor sta si Obertavca hodila zdravit revmatizem, včasih oba skupaj, največkrat pa vsak zase, ali pa so ga pozobali otroci, ki so študirali po raznih velemestih.

Obertavc se je zgrbil za mizo, kakor bi mu na tilniku sedela nevidna pijavka in mu sesala kri. Munka je za trenutek spreletela neka tuja groza. Zazdelo se mu je, da se je tudi tukaj, kjer tega ni pričakoval, srečal s tisto nevidno pošastjo, ki iz nekega strašnega ozadja sreblje trud dela, prihranke, kmečko premoženje. Beseda banka je votlo odmevala po prostrani sobi. Munk se je stresel.

»Čudne stvari so to, Obertavc, in moji možgani so gotovo že prestari, da bi jih mogel razumeti. Ti si gnal nas kmete, a kdo žene banko? Kdo stoji za vsem tem, čigavo bo nekoč vse to, kar izginja iz naših rok? Ne vem, koliko bi dal, ako bi mogel to zvedeti še pred smrtjo...«

Delničar »Podjune«, Obertavc, pa se je napravil, kakor da bi te besede preslišal. Videl je, da je njegov stari prijatelj v zadregi, pa jo je hotel takoj izkoristiti.
»Jaz kot delničar ne morem nič napraviti, nič odločevati, ne jaz, ne Koroš, ne Žačen in tudi drugi ne, ki so še zraven. Vsi imamo zvezane roke. Izgube se ne moremo več ubraniti. Najpametneje bi bilo, ako bi si kmetje dali dopovedati, ter pristali na to, kar jim ponujajo. Dobili bi vsaj to. Ako pa bi zaradi trdovratnosti nekaterih upnikov moralo priti do pravega konkurza, potem bomo izgubili morda vse. Ti imaš velik vpliv na Jamnico in, če bi ti rekel besedo, bi ljudem le dobro storil.«

Munk svojim ušesom ni mogel verjeti. Obertavc ni zahteval od njega nič drugega kakor to, da bi postal zastopnik zavoženega podjetja in šel nagovarjat kmete, naj popustijo in dajo, kar se od njih zahteva. V njegove stare kite je planil odpor, da se je znova visoko vzravnal na sedežu. Hotel je zavpiti: Ne, tega pa ne bom storil! — toda Obertavc ga je že prehitel:
»Sicer pa ti moram nekaj povedati. Ti mali upniki pri tem ne bodo odločevali. Ako pristanejo na tako poravnavo upniki, ki imajo nad polovico terjatev v rokah, drugih niti vprašali ne bodo. In ti so že dali svojo besedo ...«

Njegove besede so zvenele rezko in hladno. Ravno s takim glasom bi Obertavc lahko povedal tudi to, kar je čutil in na kar je mislil: ako se posreči mirna poravnava, bodo delnice sicer izgubile nekaj vrednosti, na drugi strani pa bo podjetje z odpisom velikega dela terjatev veliko pridobilo in nova bilanca bo mnogo ugodnejša zanj in za druge delničarje. Ostale bodo vse nepremičnine, vse zaloge v skladiščih in v gozdovih. Podjetje bo očiščeno in olajšano stopilo v nove, boljše čase, ki se, kakor vse kaže, že bližajo. Ostala bo le še banka, edina temna točka na obzorju. Toda z banko ne bo težko priti na kraj, za svoje življenje namreč potrebuje takega orodja, kakor je »Podjuna«...

Roka starega Munka je že ponovno segla po nalitem kozarcu na mizi, a vsakikrat se je znova umaknila. V grlu je čutil pekočo žejo, toda sproti se mu je vzbujal tudi gnus nad vinom. Obertavc je govoril kakor tujec, s katerim se je šele prvič v življenju srečal pri hladnem barantanju. Včasih se mu ni zdel tak, čeprav je bil poleg kmeta tudi trgovec, krčmar in kdo ve kaj še vse, on pa le kmet. Kje so tisti časi, ko sta se skupaj borila za isto stvar, za osvoboditev naroda in domovine. Bilo je abotno misliti zdaj na take stvari. Mož, ki mu je sedel nasproti, ni bil več isti kakor včasih in on ga ne bo predelal. Nekaj starega poštenja pa je vendar še moralo ostati v njem in nanj je zdaj z vso odločnostjo potrkal:

»Dobro, na vse te stvari, o katerih mi govoriš, se jaz ne spoznam. Ti si Obertavc, jaz sem pa Munk, kaj ne...? Mojemu zetu, ki ima danes že šest otrok, grozi škoda zaradi tega, ker se je zapletel v tvoje podjetje. Kaj pomeni to za grunt, sam dobro veš. Ako je s ,Podjuno‘ tako, kakor praviš, je pač križ. Toda tukaj si še vedno ti, si še vedno Obertavc. Kakor vidim, ti s svojim premoženjem ne boš trpel škode zaradi poloma. Ti boš še vedno ostal bogat.. Ali ne bi mogel storiti tega, česar družba noče ali ne more? Kaj bi se ti poznalo, ako bi priskočil na pomoč...?«

Obertavc je napravil smehljajoč obraz, potem pa dejal:
»Ti govoriš, kakor da bi ne bil od tega sveta. Kaj pa misliš? O tem sploh ne more biti govora. Ako bi napravil to enemu, bi moral tudi drugemu. Kaj bi rekli drugi? Ali že ni dovolj, da izgubim skoraj vse, kar sem svojčas vložil v podjetje? To so trgovske stvari. Na svetu je pač tako ...«

»Apat pa je to napravil,« je odgovoril Munk, ki se je hitro spomnil, da je nekoč pred vojno stari Apat zašel v krizo, a je kmetom v Jamnici njihove terjatve vendarle izplačal. »Takrat so govorili, da je Apat le Juda odrl.«

Obertavc je skomizgnil z rameni.
»Apat, praviš. On je to lahko napravil za tistih nekaj voženj lesa. Moj bog, koliko pa je to zneslo? Za tako betvo bi vsak napravil. Tu pri nas pa gre za velike vsote. Ali naj uničim še to, kar imam? Nikar ne misli, da so vsi tisti grunti tam za planino moji. Ti so zapisani na moje otroke ...«

»Ali to je prava goljufija, kar delate s ,Podjuno‘. Jaz bi si kaj takega ne upal storiti,« je bruhnilo iz starega Munka. Kakor glas, se mu je treslo tudi telo in kosmati obraz se mu je nasršil kakor jazbecu.

Delničar Obertavc ga je skušal pomiriti z raznimi izgovori o slabih časih, o trgovskih navadah in pravilih, o krizi, ki je kriva vsega tega, in mu ponujal vino. Toda v starem možu je zavrela taka strašna jeza, da vsega tega še slišati ni hotel. Srdil pa se ni toliko na samega Obertavca, kakor na vse tisto, kar je s tako brezobzirnostjo gazilo poštenje, red in pravico, kar je rušilo svet in vse skupaj postavljalo na glavo. Starec se je dvignil in umikajoč se korak za korakom proti vratom začel kričati:

»To je goljufija, kar uganjate, čisto navadna goljufija. Kmetje naj izgubijo, kar je njihovega, kar so si trdo pridelali. Zaradi tega morajo kmetje z gruntov, zaradi tega se je sprhal Perman, zaradi tega se je sprhal moj sin Bunk z desetimi otroki... Ali veste, kaj s tem delate? Samim sebi kopljete jamo. Ali ni čudno, da danes ljudje že bogu več ne verjamejo, da sploh ne verujejo več vanj...? Pomisli, moj sin Bunk. Deset otrok, deset bajt, deset ljudi na cesti... Dobro, le delajte tako, boste že videli, kam boste prišli ...«

Pri vratih je stari Munk za hip umolknil in neodločno obstal. Ko pa je videl, da se mu bliža Obertavc s svojim pomirljivim obrazom, je grozeče zavpil nad njim:
»Povem ti pa, da tistega lesa, ki ga še imate zapisanega pri Munku, ne boste dobili. Če ga kdo drug ne bo zažgal, ga bom pa jaz. Naj ga zlodej vzame, samo da ga vi ne boste požrli.. .«

Stari Munk je s tako silo treščil vrata za seboj, da se je stresla vsa hiša.

Če se je stari Sečnjak veselil, da bo s polomom »Podjune« dobil grunt nazaj, je delal račun brez krčmarja. Čakalo ga je vse kaj drugega. Kupec grunta, Apatov Žep, je imel s »Podjuno« pismeno pogodbo, s katero ji je prodal ves les v Sečnjakovem gozdu. Pravi lastnik grunta je bil Žep in, ker je bila pogodba pravnoveljavna, so vse njene obveznosti spadale v okvir poravnave. Naj se je lastnik še tako zvijal, konec je bil ta, da je »Podjuna« imela pravico, posekati prodani les in zanj plačati le kvoto, ki jo je z upniki dosegla pri poravnavi. Po tej poti bi Žep dobil za les le dobro tretjino vrednosti in toliko bi mogel od njega dobiti tudi Sečnjak.

Zadeva s Sečnjakovim gruntom je za nekaj časa potisnila v ozadje vse druge jamniške zanimivosti. Ljudje so trdili, da Žep odira Sečnjaka, »Podjuna« pa njega. Žep je bil še v večjih škripcih kakor Sečnjak. Kupil je grunt zato, da bi nekaj pribarantal, a izkazalo se je, da bo njemu ostal prazen, popolnoma zadolžen grunt, medtem ko bo dobiček ostal »Podjuni«. Stari Sečnjak je hodil okrog Žepa in stokal, grozil in moledoval, toda Žep mu ni mogel pomagati, ker še sam sebi ni mogel. Da bi rešila, kar se rešiti da, sta oba, Sečnjak in Žep, najela advokata in se pričela pravdati. Pravda je bila za Jamnico tem bolj zanimiva, ker nihče ni mogel reči, kdo ima prav. Nazadnje so ljudje dejali, da imata oba prav. Pri ugibanju, kako se bo iztekla pravda, pa so ljudje soglašali v tem, da bosta pravdo dobila advokata. V Sečnjakov grunt so se zasadili trije kljuni, ki so iz njega počasi, a neodjenljivo srkali tisti sok, ki ga je stari kmet z ženo, z deklami in hlapci skoraj petdeset let iz svojih kosti cedil v nenasitno zemljo. Prvi kljun je bila »Podjuna«, druga dva sta bila odvetnika.

Nekega zgodnjega vigrednega jutra pa so se v teh gozdovih pojavili Coflov Peter, Bajnant, Gačnikov Cene in še drugi tesači, ki jih je najela »Podjuna«, in pričeli vihteti sekire nad starimi, lepimi drevesi. Stari in novi lastnik pa sta morala brez moči prisluškovati tej pesmi neprestanega lomastenja dreves in žmokotanja sekir ...

Ko so se nekdanji Sečnjakovi gozdovi spremenili v žalostno puščavo, pokrito s steljo, s črnelom, vresjem, in s kupi belega, obtesanega lesa, je bila končana tudi pravda med Sečnjakom in Apatovim Žepom. Dobil jo je Sečnjak. Z njo vred je dobil nazaj grunt in tisto terjatev pri »Podjuni«, ki jo je njegov advokat pravočasno zaplenil. Tretjino tega denarja pa je moral dati za pravdne stroške. Sečnjak si je pulil iz glave tiste redke lase, ki jih je še imel. Še pred dobrim letom je bil bogat kmet, ki je svojo starost hotel preživeti v miru in v preužitkarski udobnosti svoje nove bajte, sedaj pa je bil lastnik praznega, golega posestva in, če je hotel živeti, si je moral znova zavihati rokave in prijeti za plug. Tega pa ni bil več zmožen, ker ga je nesreča tako potrla, da je pričel noreti. To se je pokazalo takrat, ko se je vračal domov z denarjem, ki ga je prejel od »Podjune«. Že to je bilo čudno, da ni šel kakor vedno naravnost domov, ampak je gredoč obiskal vseh devet gostiln, kar so jih Dobrije premogle. Povsod je dajal za pijačo in, če ni bilo drugih pivcev pri roki, je silil s pijačo krčmarje same. Ko se je v mraku vračal domov na Drajno, je srečal najprej Ložekarja, ki je šel na noč od doma pit. Vprašal ga je:

»Ložekar, ali potrebuješ denarja?«
»Denarja!« se je začudil Ložekar bolj pijanemu možu kakor pa čudnemu vprašanju.
Meni nič tebi nič je stari Sečnjak izvlekel iz žepa šop bankovcev in mu jih pomolil pod nos, rekoč:
»Na, vzemi, kolikor potrebuješ. Pri meni je tega kakor listja in trave ...«

Ložekar je že imel na jeziku svojo, dolgočasno trobilo: »Tri dni pa oleja ni...«, toda ob pogledu na Sečnjakov obraz ga je zgrabil čuden strah ter jo je urno odkuril.

Sečnjak je srečal potem še dva fužinarja, ki sta se vračala iz Jamnice, in je obema ponujal denar. Četrta oseba, ki mu je prišla naproti, je bila Ajta.
»Ajta, ali potrebuješ denarja?« jo je takoj pobaral.
»Daj sem, če ga imaš,« mu je odgovorila starka brez obotavljanja.
Sečnjak je pomolil starki šop stodinarskih bankovcev, ki so takoj izginili v brezdanjem žepu beračice.

Sečnjak se je nato zaril v svojo opustošeno puščavo in hirajoč čakal konca. O tem dogodku je govorila Jamnica tako dolgo, dokler se ni zgodilo nekaj, kar jo je spravilo v drugi tir.

Po izgubljeni pravdi s Sečnjakom je Apatov Žep skoraj popolnoma izgubil glavo. Domači so ga tolažili, kakor so vedeli in znali, a ves njihov trud, da bi ga spet spravili z vsakdanjim življenjem, je bil zaman. Hodil je okrog kakor izgubljen in pil. Česar ni vzdržal noben pijanec, niti Coflov Peter ne, to je zmogel on: ves teden je brez prenehanja popival z Ložekarjem ter prenašal njegovo naveličano trobljenje. Nenadoma pa je izginil in ga tri dni ni bilo na spregled. Vse tri dni je bil skrit pri svoji ljubici, mežnarici Trezi.
»Vsega sem se že naveličal, sedaj te bom pa vzel,« ji je zatrjeval z vso odločnostjo.
Potem je znova pohajkoval naokrog, dokler ni spet izginil za tri dni. Bil je skrit pri Kupljenu in tudi Rozi, svoji drugi ljubici, je za trdno obljubljal:
»Sedaj mi je že vseeno, odločil sem se, da te bom vzel.«
»Če bo le res tako?« je jokajoč dvomila njegova druga ljubica.
»Bo, bo, če ti rečem.«

Od Kupljena je Žep odšel k svojemu tovarišu in prijatelju podpeškemu basistu, ki je potem, ko je pognal svoje posestvo, gostačil v domači bajti. Brez kakega razlaganja je položil predenj tisočak in mu rekel:
»Dragi prijatelj, obesil se bom. Tukaj je moj zadnji denar. Za ta denar mi morate pri pogrebu dolgo, dolgo gosti...«

Njegov tovariš je bil prepričan, da se Žep šali in da je tega kriva njegova nesreča s Sečnjakovo kupčijo in s »Podjuno«; preden pa je utegnil kaj reči, Žepa že ni bilo več v bajti.

Prihodnje jutro so našli Žepa obešenega na domačem gumnu.
To je bil v Jamnici po dolgem času prvi samomor, kajti pri Černjakovi siroti se ni natanko vedelo, ali je šla sama v vodo, ali pa je vanjo zašla.

Ker je bil Žep sin ugledne družine, so ugotovili, da se mu je zmešalo, zato je imel cerkven pogreb. Med pogrebom mu je neprenehoma igrala domača jamniška godba, ki so jo pomnožili s sosednjimi godci. Godba mu je igrala še dolgo potem, ko je bil grob že zasut.. .

Ko pa so utihnili njeni zvoki, so se po Jamnici od Dobrij sem razlegnili novi glasovi. To je bila pesem podjunske žage, njenih polnojarmenikov, njenih cirkularjev. Kriza v lesni industriji je prenehala in žaga je bila spet v polnem obratu . . .

== ŠESTO POGLAVJE ==

Ajte že štirinajst dni ni bilo na spregled. Jamnica je bila sicer navajena, da je starka izginjala in da je včasih tudi po več tednov ni bilo videti. Prejšnje čase se zaradi tega nihče ni vznemirjal. Kdo je mogel vedeti za njene skrivne poti, za vse njene božje poti, po katerih je hodila?. Zdaj pa je sosesko le jelo skrbeti, kaj je s starko. Ajta je zadnje čase začela vidno slabeti. Tega ni bilo mogoče opaziti na njenem obrazu, ki je bil še vedno enako suh. zgrbljen in rumenkast, tudi njena postava je bila še zmerom zravnana, le njeni hoji se je poznalo, da tudi ona ne bo odnesla smrti peta. Te železne noge, ki so v dolgem življenju prehodile na deset tisoče kilometrov, s katerimi je stoinstokrat premerila pot od Jamnice na enem koncu do Svetih Arvišarij na drugem koncu dežele, so ji vidno začele pešati.

Grčava gabrova palica, ki ji je včasih rabila bolj za beraško in romarsko znamenje kakor pa za pomočnico pri hoji, ji je postala prava tretja noga, brez katere drugih dveh ni mogla več rabiti. Toda še s tremi nogami ni šlo več kakor nekdaj z dvema. Starka je med hojo vedno češče postajala in počivala. Med počivanjem ji je iz ust prihajalo nerazumljivo mrmranje in zdelo se je, ko da se prepira z nevidno silo, ki izpodjeda moč njenih nog in jo hoče oropati poglavitnega sredstva, s katerim se je preživljala morda že tri četrt stoletja.

Jamnica, ki je menila, da se je starki v njenem koščenem telesu duša zasušila, je začela mrmrati:
»He, tudi Ajta se ni oženila z vragom . ..«

Ker je ni bilo več videti na cesti, so se oči soseske sleherni dan obračale proti gori, proti Tumpeževemu hlevu, kjer si je Ajta iz starih ovčjih staj napravila bivališče, katerega se je držala že več desetletij. To je bilo tudi najvišje človeško bivališče v Jamnici, kajti od tam naprej je rastel le še macesen. Kadar se je iz obeh staj pokadil dim, je Jamnica vedela, da je Ajta doma. Polna slutenj se je Jamnica tudi zdaj obračala proti gori. Vsak dan proti poldnevu se je tam zgoraj pokazal bel dimič. V Jamnici gotovo ni bilo človeka, ki bi Ajto rad imel. To je veljalo tudi za družino Dovganočev, ki so bili z njo v sorodu. Bilo je ravno narobe. Ljudje so se je bali in so gledali nanjo kakor na strah. Navzlic temu pa se je vendar vse živo zanimalo zanjo. Njeno skrivno, samotarsko življenje je bilo premočno zraščeno z Jamnico, s prebivalci pod goro, z vsakim ognjiščem, z vsako mizo vseh njenih raztresenih streh. Ajta je bila živa vest jamniških rodov.

Štirinajst dni zaporedoma se je tam zgoraj vsak dan proti poldnevu prikazal bel dimič in vsakikrat si je Jamnica znova oddahnila: Tam gori je še življenje...
Nekega dne pa se ta dim ni pokazal, čeprav je bil zrak tako jasen in čist, da se je na gori razločil vsak grm. Jamnica je pričakovala, da se bo ta dan Ajta pokazala kje na cesti, ker pa je ni bilo na spregled ne tisti dan in tudi ne naslednji, dasi tudi drugi dan iz Tumpeževih staj ni bilo nobenega znamenja, se je pod goro spogledalo dva tisoč oči:
»Kaj je z Ajto...?«

Dima na gori tudi še tretji dan ni bilo ...

Ložekarica je že nekaj dni pričakovala beračico, ker ji je obljubila, da ji bo prinesla ščetk za kuhinjsko rabo. Ajta je že desetletja zalagala kmečke hiše pod goro z metlami in ščetkami, ki jih je napravljala iz trpežnega planinskega vresja. Nihče ni znal vezati takih ščetk kakor Ajta. Ker je bila beračica točna in je vedno držala besedo, je tudi Ložekarica pogrešala dim v gori. To ji je postalo sumljivo. Poklicala je Moškopleta, ki se je že nekaj dni valjal v hlevu, in mu rekla:
»Moškoplet, pojdi v goro in poglej, kaj je z Ajto.«

Moškoplet, ki Ajte ni mogel trpeti, je izbuljil oči ter osorno odvrnil:
»K tej stari coprnici pa že ne grem.«
»Če ne boš šel, pa ne boš dobil štrukljev. Tudi spat lahko greš kam drugam,« mu je zagrozila Ložekarica.

Moškoplet je z leti postal betežen in že vsega sit. Največ se je držal Ložekarja, kjer je sekal steljo, kadar se mu je ljubilo, kadar pa ga je napadla lenoba, je lahko mirno spal v hlevu. Pri hiši, kjer se je kuhalo za veliko družino, je vedno tudi zanj kaj ostalo. Čez vse na svetu pa je ljubil štruklje. Boječ se gospodinjine grožnje, se je nazadnje vdal.
»Bom pa šel, če že ni drugače.«

Ložekarica mu je napolnila cajno z jestvinami in Moškoplet se je mračnega obraza odpravil na pot. Tako težke naloge, kakor je bila ta, še menda v življenju nikdar ni imel. Že dolga in strma pot v goro ga je jezila, bolj nejevoljen pa je bil, ker je moral Ajti nositi jestvine. Še pred nekaj leti bi bil cajno gredoč kratko in malo zagnal v grmovje in pokazal Ložekarjevemu gradu roglje. Toda starost je tudi njega napravila mehkejšega. Če bi bila Ajta čula vse te kletve in psovke, ki jih je Moškoplet izustil na njen rovaš, bi jo bilo gotovo vrglo s postelje, na katero jo je slabost že tri dni priklepala.

Žleb, v katerem so stale Tumpeževe staje, je bil ob Moškopletovem prihodu tih in zapuščen kakor všekdar. V prazen planinski kot se je upiralo sonce, iz bližnjega gozda se je slišalo petje samotnih ptic, ki so rajši ostajale v planini kakor v dolini, a na dnu žleba je enakomerno šumel izvir potoka Jamnice, ki je tukaj gori začenjal svojo kratko pot. Na jasi okrog hleva, kjer so Tumpeži vsako leto nakosili za dober voz starine, so se, v rahlem vetriču zibale redke planinske rože.

Staje so bile zidano štirioglato, do polovice v breg potisnjeno poslopje s preširokimi vrati in majhnimi okenci, v katera so bili vzidani močni, železni križi. Zgradbi se je poznalo, da je nastala v časih, ko so se po planini klatili še volkovi, pred katerimi je morala braniti drobnico. Okrog zidu je slonelo nekaj suhljadi, a pred pragom je bil velik kup raznih smeti in drugih odpadkov. Steza, ki je bila izhojena iz gozda do vrat, in ta kup sta pričala, da je stari hlev človeško bivališče.

Moškoplet se je počasi bližal stajam, pri čemer je gledal bolj nazaj, od koder je prišel, kakor pa na svoj cilj. Neznansko zoprni sta mu bili mrka bajta in vsa tako pusta okolica. Pri vratih je neodločno obstal in začel premišljevati, kaj naj napravi, da bi se vse srečno končalo. Da bi odprl vrata, vstopil in pozdravil, mu še na misel ni prišlo. Zato je stopil okrog ogla, kjer je v zidu opazil okence. Z vso previdnostjo je pokukal v notranjščino. Zagledal je temačen prostor z nizkim stropom; v enem kotu je stalo začrnelo, nizko ognjišče, v drugem pa kravjim jaslim podobno ležišče. Po stenah so visele razne črne begute,* po goli zemlji pa so ležali kupi vresja in raznega drugega metličevja.

V jaslih Moškoplet najprej ni mogel ničesar razločiti; že si je oddahnil, misleč, da je našel bajto prazno in da je Ajta kdo ve kje. Ko pa je še dalje strmel skozi zamazano steklo, je v svojo grozo ugotovil, da se na ležišču pod plastjo begut bočijo obrisi suhljatega človeškega telesa. Ko je še dalje napenjal oči, je vrhu begut opazil dve suhljati roki, na vzglavju pa del na pol zastrtega obraza. Cunje, roke in lice so bile vse enake barve, tako da jih nevajeno oko res ni moglo takoj razločiti; vse je bilo enako zamazano in velo.

Odkritje je bilo za berača Moškopleta tako presenetljivo, da je za hip odmaknil obraz od okna in se sklonil za zid. Moral je iti po sapo. Ajta je bila doma in, kakor je vse kazalo, je bila zares bolna, kajti njeno telo se med njegovim precej dolgim opazovanjem ni premaknilo. Pogled na bolnico sredi te strašne revščine in zapuščenosti pa Moškopleta seveda ni ganil. Sočutje je bilo nekaj, česar ni poznal. Njegova naloga se mu je zdaj zazdela še neprijetnejša, ker je bilo videti, da bo res moral stopiti v prostor, katerega se je tako neznansko bal.

Po kratkem preudarjanju se je znova nagnil k okencu. Ajta je še vedno nepremično ležala v jaslih. Moškopletove oči, ki so se že navadile somraka v hlevu, so mogle zdaj že natančneje razločiti starkin obraz. Bil je podoben veliki, koščeni pesti kakega tesača. Moškoplet se je spomnil, da je take pesti imel orjak Bajnant, kadar jih je po težkem in napornem delu polagal po mizi.

* Cunje.

Sama kost in koža. V tej razorani grči sredi cunj ni bilo ničesar živega, ničesar odprtega; tam, kjer bi morala biti usta, ni bilo drugega kakor dolga, stisnjena reža, a kjer bi morale biti oči, sta bili dve z velo kožo pokriti jami. Moškopleta je oblil znoj in vsa strahotna domišljija, s katero se je prej bližal temu samotnemu bivališču, je zdaj znova zaplesala okrog njega. Vse življenje je bil prepričan, da je ta baba bila v zvezi z vragom. Pošast, ki je zdaj ležala pred njim, ga je v tem prepričanju še bolj utrdila. Zbal se je, da je morebiti Ajta že mrtva, in že je bil na tem, da plane od zidu in se v diru zažene, od koder je bil prišel. Ali na srečo je ugotovil, da se cunje, ki so pokrivale telo, enakomerno dvigajo in padajo. Ajta je torej še živela. Iz zadrege je pri oknu glasno zahrkal.

Ob njegovem raskavem glasu so se Ajtine roke, ki so prej negibno ležale na cunjah, nemirno zganile in kepa kosti in kože na vzglavju se je na treh krajih hipoma razkrečila. Tam, kjer bi morale biti usta in oči, je Moškoplet naenkrat zagledal tri strašne, votle luknje, ki so mu pognale vso kri v glavo. Kepa se je na mah spremenila v mrtvaško podobo. Ajtin obraz se je uprl v prikazen na oknu in tudi nanj je legel strah kakor na obraz pod oknom. Starka je spoznala, da je nekdo zunaj. Njene kožnate trepalnice so nekajkrat zakrile očesne votline, a so se vsakikrat še širše odprle ko prej. Potem so se Ajti skrčile roke v komolcih, glava se ji je dvignila iznad begut, hkrati pa je iz ust zahreščal nepopisno sovražen in na pol mrtvaški glas:
»Prekleti ded, kaj pa iščeš tu...«

Starkino telo je trepetalo, kljub temu pa je premagala slabost in se skušala še više dvigniti.

Moškopletu se je zdelo, da vidi pred seboj smrt in vraga v eni sami podobi. Njegova roka je takoj izpustila cajno na tla, da se je v njej žvenketajoč razbila steklenica z mlekom, sam pa je skočil od okna, planil čez travnik v gozd ter na pol iz uma zdirjal proti gozdu in dalje proti dolini. Pot od Tumpeževega hleva pa do Ložekarja je za dobrega pešca trajala eno uro, a Moškoplet jo je pretekel v pol ure. Zdelo se mu je, da ga še vedno preganja podoba v jaslih in da še vedno sliši njeno mrtvaško kletev za seboj.

Pri Ložekarju se je hotel zakopati in skriti v mrvo, toda sreča mu ta dan nikakor ni bila naklonjena. Na dvorišču ga je kakor nalašč prestregla Ložekarica, ki je komaj ustavila prepadlega berača.
»Ali si bil pri Ajti?«
»Bil,« je jeknil Moškoplet.
»Ali je doma?«
»Doma,« je spet jeknil berač ter se ozrl mimo gospodinje.
»Kaj pa je rekla?« je nadaljevala gospodinja.

Namesto odgovora pa jo je zadel prestrašen in proseč pogled. Bila je prepričana, da je Moškoplet našel starko mrtvo v staji. Zaman je silila vanj, Moškoplet ni bil več zmožen dati kakega pojasnila, temveč se je naglo zgubil nekam med hleve, kjer ga do prihodnjega dne ni bilo več mogoče iztakniti.

Še isti večer je prišel k Ložekarju Dovganoč na grčo mošta. Namesto ene mere je dobil ta večer tri. Več mu jih pa Ložekarica ni hotela dati, pač pa mu je povedala, da je poslala Moškopleta k Ajti in kako prestrašen se je siromak vrnil.

Dovganoč se je takoj napotil v goro k stajam. Njega Ajte ni bilo strah. Bila mu je nekaka teta, vendar je bil v njem vsak sorodniški čut že zdavnaj zatrt. Kakor drugih ljudi, Ajta tudi svojih edinih sorodnikov ni marala. Prejšnja leta jo je Dovganoč, sluteč, da ima starka denar, skušal včasih napetnajstiti za kak marjaš, kar pa mu seveda nikoli ni uspelo. Potem sta z Ajto živela, kakor bi se ne poznala; on je imel svoje lastne skrbi, ona pa je hodila svoja skrivnostna pota. Novica, ki jo je čul, ga ni iznenadila. Vsak človek mora nekoč umreti in tudi na Ajto bo menda prišla vrsta, saj je morala imeti že čez devetdeset let, kakor mu je pravila njegova mati, ki je bila najmlajša izmed vseh treh Ajt. Ko je korakal po samotni poti, se je spet spomnil na njen skrivni denar, ki bo zdaj gotovo prišel na dan. O tem, da ga ima, je bil trdno prepričan. Ta misel ga je poživila; naglo se je poganjal proti samotnemu žlebu.

Najprijetneje bi mu bilo, ako bi starko našel že mrtvo. Nekoliko trpko mu je bilo pri misli, da bi starka umrla brez zadnje luči in tudi brez duhovnika. Toda če teta ni hotela živeti drugače, kaj je mogel on za to? Nekoč ji je rekel, da bi šla stanovat k njemu, a mu je žaljivo odgovorila. Razen tega pa tak človek lahko umre tudi brez zadnje tolažbe, saj gotovo ni imela kaj posebnega na vesti, če je pa že kaj imela, si je s svojim trdim življenjem ter z večnimi božjimi potmi gotovo že davno odkupila vse grehe.

Tem večje pa je bilo Dovganočevo iznenadenje, ko je našel Ajto še živo v stajah. Takoj je spoznal, da se bliža njen zadnji čas. Ob pogledu na to izžeto, staro telo pa je začutil veliko usmiljenje in je svoje prejšnje misli nasiloma potisnil v stran. Ostal je skoraj vso noč na nogah, skuhal starki kave, ki jo je našel v bajti, zmetal raz jasli zamazane begute in pokril starko s čistimi odejami, ki jih je našel v skrinji. Iz hleva je pometel vso nesnago in tako napravil iz prejšnjega brloga nekoliko prijaznejše bivališče.

Po tem, kako ga je Ajta sprejela, je bil Dovganoč prepričan, da so ji ure štete. Bila je zelo slaba; že nekaj dni ni zaužila nobene hrane in niti žeje si ni mogla pogasiti, ker se ni mogla premakniti s postelje. Poznal je njeno skopost in njen strah, da bi kdo stikal po njenem bornem imetju. Dokler je bila zdrava, bi ga bila spričo takega obnašanja gotovo spodila. Sedaj pa je mirno ležala in ga vse ubogala. Dovganoč je bil tega skoraj otroško vesel ter se je sukal okrog tete z vso ljubeznivostjo. Navzlic svoji revščini je bil Dovganoč vendar dober in usmiljen človek.

Prihodnje jutro jo je pustil samo in tekel domov po ženo, od doma pa je šel po duhovnika, ne da bi bil Ajti o tem kaj povedal. Kakor vsa fara je vedel tudi on, da Ajta morda že dolgo ni bila pri spovedi, saj se je zadnje čase domače cerkve skoraj izogibala in je prihajala tja le tedaj, kadar je bilo kako darovanje za reveže. Dovganoča so v Jamnici sicer imeli za brezverca in v resnici že sam ni več pomnil, kdaj je bil zadnjikrat pri spovedi. Ali mislil si je, da je za popotnico na oni svet sprava z bogom le dobra. Če že ne koristi, škodovati nikakor ne more.

Ajti je bolezen vzela marnje in župnik Virej je z njeno spovedjo hitro opravil. Ali starka se je smrti še vedno trdovratno upirala. Živela je še tri dni ob sami vodi. Čeravno ni mogla govoriti, je bila vendar do zadnjega diha pri zavesti. Oči so ji gorele in opazovale ljudi, ki so prihajali v stajo. Ker starka ni takoj umrla, je Dovganoč spet začel misliti na njen denar, posebno pa njegova žena, ki je starki stregla. Na skrivaj sta skušala stikati za njim, toda Ajta ju je vedno pregnala z očmi, ki so se takoj odprle, ako je začelo šuriti* v kakem kotu.

Tretji dan je nastopila smrt. V staji sta bila oba Dovganoča in stara Munkinja, ki je prišla z vnukinjo in s polno cajno okrepčil. Naenkrat so Ajti stopile na čelo potne srage.
»Zdaj bo pa smrt, kje imate svečo?« je mirno pobarala Munkinja.

Dovganoč je prižgal svečo, ki je bila že vse tri dni pripravljena na okencu pred Ajtino posteljo, tako da jo je starka vedno imela pred seboj, kadar je odprla oči, ter jo dal umirajoči teti v roko. Šega je bila, da je moral umirajočemu zadnjo luč prižgati najbližji sorodnik. Ajta je krepko stisnila svečo s svojimi suhimi prsti in nekaj trenutkov topo strmela v plamenček, ki ji je gorel na prsih. Potem so ji debele kožnate trepalnice počasi zakrile oči. Vse štiri priče njene smrti so pokleknile na tla in stara Munkinja je začela glasno moliti molitev za umirajoče.

Molila je žalostni del rožnega venca. Izmolila ga je že do polovice, ali Ajta je še vedno dihala. Dihanje je bilo sicer neenakomerno, sunkovito in vsakikrat se je pričam zdelo, da slišijo zadnji dih. Ali naenkrat so se starkine prsi znova dvignile. Že tako kratka sveča je dogorela skoraj do polovice in plamenček se je vedno bolj bližal velikemu kupu belega loja, ki je zalival starkine koščene roke in jih spreminjal v strjeno grudo.

* Šumeti, ropotati.

Žalostni del rožnega venca je bil že končan in Munkinja je morala začeti z drugim, veselim delom molitve. Sveča je dogorevala in Dovganoč je bil že v skrbeh, kaj bo, ako Ajta ne umre, kajti druge sveče ni bilo pri bajti. Starka je še vedno dihala.

Naenkrat pa so se ji srage na čelu posušile in barva njenega lica je postala svetlejša. Podoba je bila, da je mrtvaški krč popustil, kajti njeno dihanje je postalo naglejše in enakomernejše. Plamenček je gorel le še iz raztopljene lojeve kepe. Tedaj so se Ajtine oči za hip odprle in priče njene smrti so zagledale v njih žareč, mladosten žar, ki ga še nikoli niso videle. Vse je pretresla neka sveta groza. Ta neznani pogled pa je trajal le nekaj trenutkov. Kmalu so se oči začele zapirati, počasi in trudno, a tisti žar, ki je bil poprej razlit v njih, se je začel izpod vek razširjati okrog oči in je naenkrat pokril ves grdi, stari obraz z lepim, presrečnim sijajem. Potem so se Ajtina stisnjena usta počasi odprla in smrtne priče so začule rahlo mrmranje:

»Poglejte, kočija ... kočija ... Tri pare belih konj ... Njo peljejo... k meni jo peljejo... po mene jo peljejo ...«

Usta so se spet zaprla, Ajta je prenehala dihati in je mrtva obležala na jaslih, a njen obraz je bil še vedno svetal in poln sreče... Na svojo zadnjo uro je zagledala svojo izgubljeno hčer, o kateri je sanjala morda petdeset let.

Klečeče priče te smrti je prevzela skrivnostna groza, da so nekaj časa kakor otrple občepele na tleh. Stari Munkinji je molitev obtičala v grlu in po stajah je zacvilil slaboten jok, ki je namesto molitve prišel iz njenih ust. Ali kmalu so se molivci streznili. Prvi je vstal Dovganoč, se nagnil nad Ajtino mrtvo truplo in upihnil plamen, ki je plahutal že izmed mrtvih prstov. Za njim se je dvignila tudi stara Munkinja, pristopila k Ajti ter jo prekrižala na čelu, na ustih in na prsih, rekoč:
»Umrla je ...«
Za njo so jo pokrižali tudi ostali trije.

Brž ko se je Ajta ohladila, sta jo Dovganočka in Munkinja slekli in umili, potem pa naglo položili na pare. V skrinji, ki je bila polna starih, a dobro ohranjenih oblačil, so izbrali najboljšo obleko iz črne žide, ki je na Ajti niso videli niti najstarejši ljudje v Jamnici, ter jo oblekli vanjo. Na glavo so ji zavezali najlepšo židano aderco, ki so jo našli med kupom lepo zloženih robcev. Niti Dovganoč niti Munkinja nista slutila, da je bila to aderca, ki jo je nekdanja Zabevova dekla Male vrgla ženinu Zabevu v lice takrat, ko so bile v Jamnici tri poroke hkrati, in ki jo je vso pohojeno pobrala in shranila beračica Ajta.

Munkinja je z vnukinjo takoj zapustila staje, brž ko je bila Ajta na parah. Kakor hitro sta Dovganoča ostala sama v bajti, sta začela krčevito stikati za denarjem. Prevrnila sta skrinjo, pretipala vse žepe Ajtinih ohlapnih oblek, pretaknila vse uborno pohištvo in vse kote; seno, na katerem je Ajta umrla, pa sta znesla ven na travnik ter ga na drobno pretresla. Toda denarja ni bilo nikjer. Edino, kar sta našla, je bilo nekaj drobiža v glinastem piskrcu na polici. Med iskanjem sta se pošteno spotila, a ko sta morala ugotoviti, da je bil ves trud zaman, in sta presenečena strmela drug v drugega, ju je začelo skoraj zebsti. Nikjer skrivnega zaklada, o katerem je z njima vred sanjarila vsa Jamnica. Ali je bila Ajta res prava beračica, živeča iz rok v usta?

Sonce je bilo že visoko nad goro, ko sta Dovganoča nehala iskati skrivni zaklad. Če so hoteli Ajti zvoniti že opoldne, je bil zadnji čas oditi v Jamnico, sporočiti starkino smrt ter naročiti zvonjenje in krsto.
»Ali boš šla ti ali jaz?« je Dovganoč neodločno pobarala ženo.
»Jaz bom šla,« je odločila žena vsa srdita, ker nista ničesar našla. Ni hotela ostati sama z mrličem, ki jo je tako grdo napetnajstil. Njeno staro sovraštvo do Ajte se je spet prebudilo.
»Dobro, bom pa jaz ostal tukaj. Mene ni strah,« je kakor v opravičilo dejal Dovganoč, dobro vedoč, kake misli obhajajo ženo. Potem ji je naročil:
»Toda povej, da bo zvonjenje, pogreb in vse drugo morala plačati občina. Reci, da smo našli le nekaj drobiža, drugega pa nič. Prinesi nekaj sveč od Lukača.«
Dovganočka je odšla.

Dovganoč je ostal sam z mrličem. Sedaj pri bajti ni bilo kaj početi, le seno je bilo treba še zažgati na travniku. Dovganoč je odšel ven, a preden je kup zažgal, ga je še enkrat vsega pretresel. Delo pa je bilo seveda zaman in ves zamišljen je mož zanetil kup. Visok dim je naznanil Jamnici in vsej okolici, da je v samotnem žlebu pod goro umrla Ajta.

Dovganoč pa še ni imel miru. Nikakor ni mogel verjeti, da bi njegova teta res ne imela kakega večjega denarja. Saj vse življenje ni delala drugega kakor zbirala krajcarje, zraven pa skoparila na mile viže. Skrinja z oblekami je bila premajhna tolažba, posebno zanj. Vse, kar je bilo v njej, se bo prijelo žene in otrok, a zanj ne bo ostalo niti za klobaso tobaka. Še enkrat se je lotil iskanja in znova pretaknil vso bajto. Preiskal je vsako špranjo v zidu in šel tudi na podstrešje, kjer je vrtal po podu in za tramovi, toda našel ni nič.

Ves zasopljen in razburjen se je usedel na visoki prag ter si nažgal pipo. Nekaj časa je zamišljeno vlekel dim. Mir, ki je vladal v žlebu, mu je sicer dobro storil, toda skrbi mu le ni mogel pregnati. Iz globače za travnikom je šumela planinska voda in nekaj ptic je priletelo celo na streho staj. Kakor slep je nekaj časa strmel v jamniško dolino pod seboj, potem pa mu je srce zalila grenkoba in oči so se mu same od sebe povesile v prag, na katerem je sedel. Nekaj časa je odsotno strmel v tla. Naenkrat pa so njegove oči obtičale na majhni luknji, ki jo je zapazil pod seboj. Tisti, ki je za ovcami prvi prišel stanovat v to puščavo, je zaradi visokega lesenega praga zavalil pred vhod široko, ploščato skalo, da bi mu ne bilo treba nog tako visoko vzdigovati, kadar je prestopal prag. Med skalo in lesenim pragom je zijala precejšna špranja.

Dovganoča je prešinila skrivna misel na denar. Kaj, če bi bil tukaj notri skrit? Sklonil se je in skušal potisniti roko skozi odprtino. Šlo je samo do komolca, a v luknji, kamor je tipal, roka še ni prišla do dna. Takoj si je znal pomagati. Vzel je lahek drog, ki je slonel ob zidu, ga vtaknil v špranjo in z lahkoto odrinil skalo od lesenega praga. Pod njim se je zdaj pokazala mala skrivalnica. Dovganoč se je sklonil in porinil glavo vanjo. Naenkrat ga je pogrelo po vsem telesu. Med kamenjem temeljnega zidovja je zagledal obrise črne, štirioglate škatle. Zgrabil jo je in jo potegnil na svetlo; bila je majhna, dve pedi dolga, ped široka in ravno tako globoka škatla iz železne pločevine. Po njeni teži je Dovganoč takoj spoznal, da ni prazna, še bolj pa se je o Tukaj je dobeseden in urejen prepis preostalega dela besedila, ki vključuje vse narečne oblike, izvirna ločila in specifičen slog zapisa:

tem prepričal, ko jo je stresel. V škatli je šumelo in škrabljalo.

Tesač je bil prepričan, da je našel, kar je iskal, na kar je čakal pol življenja. Bil je tako srečen, tako iznenaden, da je na pol otrpel obsedel na pragu. Nehote mu je prišla na misel prebrisanost mrliča, ki je mrzel ležal na nizkih parah korak za njegovim hrbtom. Boljšega skrivališča starka gotovo ni mogla najti. Tu notri je bil njen zaklad varen pred tatovi in pred ognjem. Njegova teta je bila včasih po cele tedne zdoma ter je na vse mislila.

Preteklo je že nekaj minut, a Dovganoč je še vedno sedel na pragu. Zdaj pa zdaj je dvignil škatlo h glavi, jo stresel ter ves omamljen prisluškoval šumenju in škrabljanju v njej, potem pa jo je deval nazaj na skalo pod seboj ter zamaknjen strmel vanjo. Pri tem je pozabil, da mu je pipa že davno ugasnila. Pozabil je tudi na to, da sedi pred mrtvaškim odrom svoje tete. Bil je tako srečen, da so se mu njegove trde tesaške kosti omehčale kakor testo. Po glavi so mu hodile preblažene misli; vse življenje je bil velik siromak, čeprav je delal od zore do mraka. Dokler je bil na višku svojih telesnih moči, je precej zaslužil — tudi časi so bili boljši — a moral je rediti številno družino ter se je komaj prebijal. Pozneje so se starejši otroci že razpršili po svetu in bilo je treba nasititi manj ust, toda zadnje čase je začel pešati in ni mogel več toliko zaslužiti kakor nekdaj. Razen tega so bili tudi časi mnogo slabši. Vse življenje mu je šla trda za tisti tobak, ki ga je čikal in kadil. In če si je včasih gasil žejo pri Apatu ali pri Lukaču, je morala zaradi tega njegova družina stradati. Zdaj pa se je pred njim nenadoma odprlo novo življenje.

V škatli je škrabljal in šumel denar. Njegovo življenje se bo zdaj spremenilo in, če kdaj ne bo prijel za sekiro, lonci na ognjišču kljub temu ne bodo prazni. Vse življenje je tolkel polento in črepal prežganko in krompirjevo juho. Če si je hotel privoščiti mesa, se je moral lotiti psov in mačk. Sedaj bo lahko tudi kaj drugega dal v lonec. In kadar bo zunaj deževalo ali pa bo zmrzoval sneg, mu ne bo treba zapuščati kapa, lahko bo ostal v bajti in čakal boljšega vremena. Zaradi tistih nekaj grč mošta mu ne bo treba hoditi okrog kmečkih miz in se prilizovati raznim Ložekarjem, Mudafom in drugim kmetom, ampak si bo sam lahko privoščil pijačo. In kadar ga bodo moči že popolnoma zapustile, se niti njemu niti njegovi ženi ne bo več treba bati grenkega občinskega kruha, ki ga je zadnja leta vedno bolj strašil. In vedno znova je privzdigoval železno škatlo k ušesom, jo tresel in zamaknjen prisluškoval njenemu skrivnostnemu šumenju, zraven pa polglasno mrmral:
»Da huda je, huda ...«

Šele ko si je od prvega presenečenja nekoliko opomogel, je začel misliti na to, da bi zaklad odprl. Škatla je bila zaklenjena. Skušal jo je odpreti, toda mali zapah je trdno držal. Moral bi biti ključ, toda Dovganoč se je spomnil, da kakega podobnega ključa ni videl nikjer, čeprav je pretaknil vso bajto. Navzlic temu je znova pričel stikati za ključem. Noseč škatlo s seboj, je dolgo iskal, še enkrat pretaknil vse Ajtine obleke in se lotil celo tiste, ki jo je mrtva starka imela na sebi. Toda njegov trud je bil zaman, ključa ni bilo nikjer. Ves omamljen je obstal pred mrtvaškim odrom in skoraj proseče pogledal na vzglavje, kjer se je pod belim prtom risala Ajtina glava, kakor bi hotel reči:
»Teta, povej vendar, kje je ključ? Zdaj ti je vendar že vseeno ...«

Starka pa se ni zmenila zanj in tesač je moral poiskati na polici majhno dleto. Znova se je usedel na prag in pričel škatlo s silo odpirati. Dovganoč se je pošteno oznojil, preden se mu je posrečilo na enem koncu spraviti dleto pod pokrov. Potem ga je začel na vso moč privzdigovati. Tedaj ga je vzdramil hreščeč glas:
»He, Dovganoč, ali zaklad odpiraš...?«

Tesaču so otrpnile roke in le malo je manjkalo, da mu škatla ni zaropotala po tleh. Pred njim sta stala njegova tovariša Bajnant in Coflov Peter ter z režečimi usti strmela vanj. Bil je tako zaverovan v svoj posel, da ju ni opazil, ko sta prihajala čez jaso. Bajnant in Coflov Peter sta tesačila onstran globače visoko gori v Mudafovem lesu, od koder se je videlo v žleb kakor v odprto dlan. Vedela sta, da leži Ajta na smrtni postelji; ko sta zapazila, da gori na travniku starkino ležišče, sta tudi že vedela, da je v staje prišla smrt. Iz starega drvarskega spoštovanja do svojega tovariša Dovganoča sta takoj odložila sekire in odšla v žleb, da pomolita pri Ajtinem odru.

Dovganoč bi se v tem trenutku gotovo rajši srečal z divjo jago, ki je v črnih, viharnih nočeh hrumela čez jamniške jame in bregove, kakor pa s svojima tovarišema. Nehote mu je roka, v kateri je držal škatlo, ušla za hrbet. Takoj pa se je zavedel svoje smešnosti in jo je spet položil na kolena. Njegov ukanjeni obraz se je prišlecema prisiljeno nasmehnil. Ta dva pa očividno nista bila v taki zadregi kakor on in Coflov Peter je prostodušno dejal:
»Ali se ne da odpreti ta vrag?«

»Ne, ker ne morem najti ključa,« je odgovoril Dovganoč v zadregi.
Škatla v tovariševih rokah je imela zanju veliko privlačno silo; takoj sta pozabila, da sta prav za prav prišla kropit mrliča. Odkritje zaklada, o katerem je sanjala vsa Jamnica, ju nikakor ni presenetilo.
»Čakaj, ti bova pomagala,« je rekel Coflov Peter in že zgrabil s svojimi smolnatimi rokami za škatlo ter jo položil na kamnitni prag. Dovganoč je pogoltnil zadrego in se znova začel z vso močjo upirati v dleto. Ker je Peter škatlo trdo pritiskal na skalo, se je zdaj pokrov vdal in škatla se je odprla.

Tri kosmate glave so se sklonile, strmele nekaj časa vanjo, potem pa sta se glavi Petra in Bajnanta počasi dvignili in videti je bilo dva čudno se režeča obraza. Nato se je obema hkrati izvil iz ust zategli: »Ah...!«

Dovganočeva glava pa je bila še vedno sklonjena nad škatlo, zdelo se je celo, da se vedno niže sklanja nad odprtino. Pred Dovganočevimi očmi se je smejal kup denarja. Na vrhu so ležali pisani papirji stotakov in tisočakov. Dolgo je strmel vanje, preden so njegovi prsti segli v pisane papirje in jih na enem koncu privzdignili. Izpod papirjev se je zabliskalo zlato in srebro. Dovganoč je bil tako presenečen, da je le s težavo mogel dvigniti glavo; čez njegove oči se je potegnila bleščeča megla in, ko je pogledal predse, ni videl ničesar. Dolgo je sedel kakor kip. Tišina v stajah in okrog njih je postala še globlja in skoraj je bilo čuti hrstajoči plamenček v mali leščerbi, ki je namesto sveče brlela ob mrtvaškem odru. Podoba je bila nenavadna: za široko odprtim vhodom je bil nizek mrtvaški oder z belim prtom, v katerega so bili vtisnjeni obrisi mrliča, komaj dober korak pred odrom je na pragu sedel Dovganoč s široko razkrečenimi koleni, pred njim pa sta stala dva tesača s širokima, smolnatima, usnjenima predpasnikoma in režeče strmela v sedečega moža. V tem trenutku ni bilo tej trojici nič bolj tuje kakor smrt.

Tišino je presekal skoraj tihi glas Coflovega Petra:
»Dovganoč, zdaj si bogat človek...«

Tesač na pragu se je vzdramil iz svoje otopelosti. Z blaženim nasmehom je pogledal tovariša, potem pa se je sklonil k škatli. Z levico je vzel iz nje pest papirjev, z desnico pa je segel na njeno dno, kamor so se mu počasi zarili okorni prsti, začeli broditi po bleščeči vsebini, jo dvigati in spuščati... Bili so zlatniki in srebrniki še iz avstrijskih časov. Tišino je napolnilo rahlo, zveneče rožljanje denarja. Bilo je, ko da bi iz trde skale curljali biseri čudnega, neznanega studenca ...

Iz zamaknjenosti jih je vzdramil jamniški veliki zvon, ki je zazvonil poldan. Njegov mogočni glas je počasi priplaval do gore, se oprijel žleba in ga napolnil z lepim, močnim odmevom. Coflov Peter je mahoma snel svoj pokvečeni klobuk in začel na glas moliti kratko molitev. Čeravno je bil Dovganoč še vedno globoko zamišljen, so se mu roke vendar kar same od sebe sklenile in začel je moliti tudi on.

Z zvonom vred je utihnila tudi molitev. Možje so se spogledali in Dovganoč se je dvignil; zdelo se mu je, da ga bolijo noge in da ga tlači neko doslej nepoznano breme. Težka utrujenost ga je za nekaj trenutkov prikovala na prag. Tedaj pa je v Jamnici spet zazvonilo. To pot pa je zvonilo rajni Ajti. Najprej se je oglasil najmanjši, že stoletja stari zvon s svojim čistim glasom; šele ko je ta oznanil soseski, da je novi mrlič ženska, so zazvonili tudi drugi zvonovi.

Mrtvaško zvonjenje je Dovganoča spet priklenilo na ta svet. Ob prisluškovanju zvonov se je spomnil, da bodo zvonili Ajti le kratko, kakor zvonijo navadno beračem, morda samo pet minut. Občina stiska na vseh koncih in krajih. Polastilo se ga je veliko čustvo hvaležnosti, z njim pa se je oglasil tudi doslej neznani mu ponos. Zastrmel je v pare, potem pa se naglo obrnil k tovarišema.
»Peter, veš kaj, ali ne bi tekel v Jamnico in naročil, naj mrliču zvonijo dolgo, kakor se spodobi? — Celo uro naj zvonijo, da bo tako, kakor bi umrl kak Dvornik ali Munk. Sedaj imam denar in ne bo treba občini plačati pogreba. Teci, Peter, teci, kar se da ... Ne bo ti zastonj . ..«

Peter mu je prikimal in se takoj spustil v dir proti gozdu in dalje v dolino. Tekel je z isto divjo naglico kakor pred dnevi Moškoplet. Do fare je bilo dobro uro hoda; če je hotel, da bodo Ajti zvonili še opoldne, kakor je to Dovganoč želel, se je moral podvizati. Razen tega pa ga je priganjalo še odkritje skrivnega Ajtinega zaklada, ki ga je hotel on prvi razglasiti po Jamnici. Pri Tumpežu, mimo katerega ga je vodila pot, je našel na gorici družino, ki se je spravljala h kosilu.
»Denar smo našli!« je zavpil že od daleč in dirjal dalje mimo začudenih ljudi.
Od Tumpeža do Munka je potreboval polovico manj kakor navadno.
»Denar smo našli!« je zavpil proti staremu Munku, ki se je pred bajto grel na soncu, in tekel dalje, da mu je ohlapni predpasnik kar mahal v vetru. In povsod, kamor je prišel, k Dvorniku, k Ložekarju, k Zabevu, je vpil:
»Denar smo našli...!«

Zvonjenje jamniških zvonov je že potihnilo, ko je Peter pritekel do Tumpeža. Farani so po zvonjenju takoj sodili, da je umrla Ajta. Razen beračem niso nikomur zvonili tako kratko.
Ko je Peter ves zasopel pridirjal v vas, je na sejmišču zagledal mežnarico Trezo, ki se je čez potok razgovarjala z Rudafico. Že od daleč je začel kričati:
»Treza, zvoniti, zvoniti, našli smo denar . . . Zvoniti moraš, celo uro!«

Ali komaj ji je Peter dopovedal, kaj se je zgodilo, je Treza takoj poklicala nekoliko otrok z bližnjih dvorišč in kmalu se je iz jamniških lin razlegalo ubrano petje farnih zvonov. Odzvanjalo je celo uro; ljudje so postajali po dvoriščih in po poljih in se čudili, kaj se je pripetilo, da so spet začeli zvoniti z vsemi zvonovi. Nepoučeni so bili prepričani, da je spet umrla neka ženska, čudno pa se jim je zdelo, ker ni bil nihče bolan. Toda še tisti popoldan je novica, da so našli Ajtin skrivni zaklad, prodrla do zadnjega jamniškega praga in še mnogo dalje po okolici ter razvozlala uganko tako čudnega odzvanjanja.

Po Petrovem odhodu sta Dovganoč in Bajnant preštela najdeni denar. V papirju sta našla nekaj nad dvajset tisoč dinarjev in med njimi tudi tisti šop bankovcev, ki jih je Ajti dal Sečnjak. V zlatu in srebru pa sta našla še večje bogastvo, vsaj za oči. Do svetovne vojne je Ajta zbirala ter dajala na stran le zlatnike in srebrne tolarje. Vrednosti zlatnine in srebrnine sicer nista mogla preceniti, toda bilo je tega toliko, da jima je jemalo vid. Ko sta končala in je vse skupaj bilo spet zloženo v železni škatli, je Bajnant zmedeno pogledal svojega prijatelja, potem pa vzdihnil:
»Dovganoč, zdaj ko si naenkrat obogatel, boš gotovo pozabil na nas ... Ha-ha!«

Te besede so Dovganoča zabolele in skoraj hlastno je odgovoril:
»Motiš se, Bajnant, nikdar vas ne bom pozabil. Jaz nisem tak ...«
Bajnant pa ni hotel verjeti.
»Ha-ha — boš, boš, saj vem, kaj so bogatinci...«

Dovganoč je napravil teti dostojen pogreb. Najprej je kupil pri Tumpežu sod mošta za kropilce, ki so v velikih trumah hodili Ajto kropit z vodo, ki jo je Dovganoč natočil v lonček iz bližnjega studenca, ker pri bajti ob Ajtini smrti ni našel blagoslovljene. Naročil je pri Ropratu lepo rakev, a pri župniku Vireju veliko opravilo. Na pogreb je povabil vse jamniške tesače in še mnogo drugih prostih ljudi, svojih nekdanjih tovarišev in prijateljev, za katere je pri Lukaču naročil mastno sedmino, rekoč:
»Naj Jamnica ve, kdaj je Ajta umrla.«

Ajto so nosili Bajnant, Gačnikov Cene, Coflov Peter in Tehant. Ob pogrebu je bilo vse črno ljudi, ki so privreli od blizu in daleč, nekaj zaradi tesne povezanosti z Ajtinim življenjem, nekaj pa zaradi skrivnostnega zaklada, o katerem so se po Jamnici govorile nemogoče stvari. Ljudje so trdili, da so našli celo premoženje in da je bil zbran denar kdo ve koliko cesarjev in kraljev. Mnogi so zavistno gledali na Dovganoča in mahoma je vse pozabilo na razne dogodke v njegovem življenju, na njegovo pijanstvo, na Dovganočkino početje in na razne prestopke njegovih otrok.--

Na tem svetu pa so vedno ljudje, ki nimajo sreče, in med te je menda spadal tudi nesrečni Dovganoč. Tri dni po Ajtini smrti je ravno stal pred Apatovo krčmo in se prepiral z Mvačnikom iz Hoj za ceno stare, na pol podrte bajte, ki jo je nameraval kupiti. Že celo popoldne sta pri Apatu barantala zanjo, ali vselej, kadar sta se že skoraj pogodila, se je Mvačnik umaknil.
»Dovganoč, kaj ti bo bajta, ko si tako bogat. Grunt mi rajši odkupi.«
Dovganoč pa mu je odgovarjal:
»Za mene je dobra bajta, kaj bom z gruntom.«
Na cesti pred hišo se je spet zgodilo isto. Pijani Mvačnik je vpil:
»Grunt mi odkupi, bajte ti ne dam!«
Dovganoč se je razjezil in zakričal:
»Dobro, koliko pa hočeš zanj?«

Preden je Mvačnik utegnil odgovoriti, ju je zmotil ropot voza, ki je prihajal po cesti. Na njem je sedel Dvornik. Voznik je obstal pred Apatovo krčmo. Dovganoč in Mvačnik sta se obrnila k vozu, iz katerega se je pričel kobacati Dvornik. Na kmečkem vozu sta zagledala še neko na pol ležečo, na pol sedečo tujo postavo, vso zavito v konjske odeje, iz katerih je gledal zabuhel, starikav ženski obraz. Vprašujoče sta se ozrla v voznika. Dvornik se je našmehnil, potem pa obrnjen proti Dovganoču dejal:
»Novo Ajto sem pripeljal!«

Dovganoč je skoraj okamenel. Obraza na vozu še nikdar ni videl, toda kljub temu ga je navdala strašna slutnja ...
Za resnico pa je le prekmalu zvedel: Dvornik je pripeljal iz trga Ajtino hčer, ki je še na pol otrok izginila iz Jamnice in ki je potem celih petdeset let nihče več ni videl v domačem kraju. Teh petdeset let je Ajtina hči preživela v Trstu in po drugih obmorskih krajih. Živela je pač, kakor je mogla; dokler je bila še lepa, je živela lahko in udobno, ko se je začela starati, je bilo življenje težje, a ko je popolnoma omagala, so jo iz sosednje države kratko in malo poslali čez mejo, ker so ugotovili, da ne pripada njim, ampak Jamnici nekje v Karavankah. Tista svetla kočija, o kateri je Ajta sanjarila celo življenje in še na svoji smrtni postelji, je stala zdaj sredi Jamnice ...

»Moj bog,..!« je kriknil Dovganoč in se ves onemogel naslonil na plot. Tisti zabuhli, tuji obraz, ki ga je videl na vozu, je rastel in se širil in nazadnje mož ni videl drugega kakor en sam ogromen, spačen in režeč obraz . ..

»Kaj bomo pa z njo?« je vprašal Apat, ki je medtem prišel iz hiše in čul vso zadevo.
»Ne bo tako hudo,« je odgovoril Dvornik s poudarkom. »Starka je sicer hroma, ali po hišah je ne bo treba voziti. Njena mati je zapustila toliko, da jo bomo lahko dali v hiralnico ...«

Mvačnik, ki je imel glavo še težko od vina, ki ga je popil na Dovganočev račun, je postal mahoma treznejši. Začutil je neko prijetno slast in obrnjen proti tesaču Dovganoču, ki je še vedno kakor omamljen slonel ob plotu, je začel vpiti:
»Ho, Dovganoč, zdaj kupi bajto ... kupi jo, le kupi jo .. .«

== SEDMO POGLAVJE ==

Kar so po Jamnici že dolgo govorili in o čemer so pisali vsi časniki, ki so prihajali vanjo, o čemer so govorili razni politični agitatorji ter zastopniki raznih kmetijskih ustanov, ki so kdaj pa kdaj zašli tudi v Jamnico, se je zgodilo: razglašena je bila kmečka zaščita. Kmečki dolgovi so zadnja leta zaradi krize tako narasli, da se sami dolžniki že niso več spoznali, pri čem so. In ker je kmetom postalo že vse preneumno, so prenehali celo s plačevanjem obresti, hkrati pa tudi davkov, a na odplačevanje samih dolgov nihče več ni mislil.

Zakon je kmete osvobodil polovice vseh dolgov pri posojilnicah, trgovcih, obrtnikih in zasebnih upnikih. Drugo polovico dolgov pa so po novi postavi morali kmetje odplačevati v obrokih in natančno določenih rokih. Že pretekli teden so listi prinesli besedilo tega odrešilnega zakona, ki so si ga potem kmetje ob večernih urah vbijali v glavo. Od vsega, kar je bilo tam napisano, so razumeli predvsem to, da jim je z določenimi pogoji odpisanih polovica dolgov. To pa je bilo tudi dovolj in zaenkrat vse druge določbe niso bile važne. Politično ravnotežje, ki je bilo med kmetskim ljudstvom popolnoma porušeno, se je spet začelo izravnavati. Iz večinskega tabora so se spet čuli spodbudni glasovi:
»Glejte, to smo napravili mi...«

V nedeljo pa je tudi župnik Virej na leči skušal vernikom dopovedati, da ni tako, kakor nekateri ljudje trdijo, ampak da se oblast le briga za kmeta, da ji je kmečka blaginja le pri srcu. Potem je zapel alelujo kmečkemu stanu, ki ves svet pokonci drži in, ko je izrazil svoje prepričanje, da bo tudi delavstvo dobilo, kar mu gre, je pozval farane, naj ostanejo zvesti starim načelom in svojim preizkušenim voditeljem. Faranom se je sicer zdelo, da je to nekako kovanje železa, dokler je še vroče, toda ker je bilo res nekaj storjenega, kar se je lahko otipalo, ni župniku Vireju pridige nihče zameril.

Po maši je bilo v Lukačevi gostilni toliko ljudi, kakor že dolgo ne. Odkar se je pri Apatu zgodila tista nesreča s sinom Žepom, so ljudje sploh rajši zahajali k Lukaču, čeprav ga niso imeli za prijatelja. Ali imel je trafiko, tudi trgovino, nekaj je barantal tudi še z lesom in vrhu tega je imel na izbiro več vrst pijače. Vse je govorilo o kmečki zaščiti. Dvorniku, mlademu Munku, Pernjaku in še nekaterim drugim so goreli obrazi od velikega zadovoljstva.

Bajtar Kozjek je pil pri eni mizi skupaj z Dovganočem in Tehantom. Tesača sta pila vsak svoj frakelj žganja, Kozjek pa si je naročil vina. Ko so se nekaj časa molče gledali, je Kozjek dejal s pikrim glasom:
»Poglejta mene, jaz lahko vino pijem, ker bo zame plačala država ...«

Tesača, ki sta vedela, da ima Kozjek v Lukačevi knjigi precejšne litanije, med katerimi je bil tu in tam zapisan tudi kak požirek pijače, sta ga razumela in se grdo držala. Kozjeku bo zdaj ta dolg do polovice odpisan, medtem ko bodo njune litanije ostale. Za kmete res skrbe, za delavce, ki še teže živijo, pa se nihče ne briga.

Pri drugi mizi je Ložekar na ves glas vpil:
»Lukač, danes ne bom pil mošta, ampak pivo. Ko bi bil vedel, da bo res prišla kmečka zaščita, bi sploh nikdar ne pil mošta.«

Lukač je skušal delati ravnodušen obraz, v resnici pa ga je na tihem grizlo. Kmetje so prej pili pri njem na upanje, zdaj pa so se iz njega še norca delali.

Nekdanji Bunk, sedaj Pernjakov bajtar, kateremu pa so še vedno pravili Bunk, je žalostno sklanjal glavo nad mizo. Pijača, ki je stala pred njim, mu ni dišala. Njegovi sopivci so vedeli, kaj ga grize, ter so na tihem čustvovali z njim, le Ardev ni mogel strpeti, da ga ne bi pičil:
»Bunk, zakaj pa si tako hitel s prodajo. Malo bi bil še počakal, pa bi bil še danes pravi Bunk.«
»Tiho bodi, kaj me spominjaš,« je vzrojil Bunk nad njim in zvrnil vase, kar je bilo v steklenici. Ko se je tako okrepčal, je dodal: »Ne boj se, še bodo prišli časi, ko bodo vse krivice popravljene ...«
»Ali misliš?« je menil Ardev z dvomljivim glasom.
»Tako gotovo, kakor tukaj sedim!«
»Kaj pa bo potem Mudaf dejal?«
Mudaf je sedel pri drugi mizi in se delal, kakor da bi bil gluh.

Rudaf, ki je sedel v kotu, je že tretjič glasno vprašal:
»Meni pa se le čudno zdi, kdo bo to izgubo plačal?«
Zdelo se je, da ga sosedje nočejo slišati in da jim je neprijetno, če nekdo tako vztrajno vrta v to zadevo, na katero v tem času ni nihče hotel misliti. Nazadnje mu je Zabev le odgovoril:
»Tiho bodi, nekdo jo bo že plačal.«
»Toda kdo, bi rad vedel?«
»Država!« je glasno zaklical Munk.
Rudaf se je popraskal za ušesi.
»Država ...? Dobro, a država smo tudi mi...«
»Zdaj torej veš, kdo bo plačal ...«

Pivci so se spogledali; na nekaterih obrazih je ležala skrb, na drugih pa se je zrcalila čudna hudomušnost. Po sobi je nehalo vreti. Mlatej, ki je sedel pred Dvornikom, je spet vprašal:
»Vrag vedi, zakaj so to napravili...?«
»Zakaj vprašuješ? Zato vendar, da pomagajo kmetskemu stanu,« je odgovoril Dvornik s poudarkom.
»A tako!« je zinilo nekaj skoraj nejevernih glasov.
»E, kaj pa mislite...?«

Nejeverneži pa še niso mirovali in so se še dalje porogljivo spogledovali. Obad, ki je pil skupaj z Ložekarjem, je dejal:
»Zakaj so to napravili? Zato, da bo kolo spet teklo.«
»Kako misliš to?«
»E, kako ...? Kdo pa je zdaj sploh plačeval dolgove? Jaz jih nisem, Ložekar jih tudi ni, Rudaf jih tudi ni in drugi jih tudi niso. Pa so si mislili: napravimo nekaj, da bodo ljudje znova dobili veselje in se spet spomnili svojih dolgov. Še vol ti ne spelje s klanca, ako mu ne daš oddiha...«

Skupina nezaupljivcev je spet postala glasnejša, oni pa, ki so bili brez pomisleka navdušeni za stvar, so molčali.
»Da, da, tudi vol si mora oddahniti...«
»Kakopa... Tako je moralo priti. Dolgov nismo plačevali, ker nismo imeli s čim. In kjer nič ni, ne moreš ničesar vzeti... Recimo, da nas bi začeli rubiti, da bi zarubili vso Jamnico. Od tega bi noben host nič ne imel. Če bi nas pognali z zemlje, kdo bi potem delal...? Če mi ne moremo živeti, bi na našem mestu tudi kdo drug ne mogel. In čemu potem zemlja, kmetijstvo? Nekdo pa mora delati na njej, sicer ni nič-vredna... Ali ni tako?«
»Tako je!« so pritrdili razni glasovi.
»Na ta način bomo pa le nekaj plačali, kaj ...?« se je režal Rudaf.

Kozjek je malo pomislil, potem pa rekel:
»Ali nekdo bo moral le plačati, kar manjka. Posojilnice se bodo zaporedoma sprhale, če bodo naenkrat polovico izgubile. Mene sicer to ne boli, toda nekje bo to manjkalo . ..«
Tedaj pa je zavpil Zabev:
»Izguba je že plačana, ne bojte se. Plačali so jo tisti, ki so izgubili denar. Plačal je Permanov Ahac, ki ne more dobiti denarja iz posojilnice, ki ga je tja zanesla stara Pernjica, plačal je Sečnjak, ki se mu prav tako godi, in plačali so še mnogi drugi. Saj vendar vsi vemo, kako je ...«
Pri tem je Zabev lepo zamolčal, da je tudi nekaj njegovega denarja zamrznjenega obležalo v posojilnici.
»A trgovci?« je bleknil nekdo.
»Trgovci naj pa izgubijo, saj so nas dovolj žrli. Ali ni že dovolj gruntov zadnja leta prešlo v nekmetske roke?« je odgovoril Zabev, ne meneč se za Lukača, ki je to čul.

Po sobi je bilo nekaj časa tiho, dokler ni Ložekar zaklical Lukaču:
»Novo mero... tri dni pa oleja ni!«
Munk se je dvignil izza mize, iztegnil roke in se zadrl:
»Naj bo, kakor hoče, toda jaz pravim: živio kmečka zaščita...«
»Živio kmečka zaščita!« je ponovila za njim skoraj vsa soba.

Navzlic vsem pomislekom, ki so se porajali, in vsej nezaupljivosti, ki je pri tem navdajala nekatere, so kmetje nove postave bili vendarle veseli. Jarma, ki jih je tlačil, se sicer niso iznebili, ali breme je vendar bilo preloženo na neko drugo ojnico, ki zaenkrat še ni tako tiščala. Zdaj je bilo poglavitno to, da je bilo plačevanje dolgov ustavljeno in da se ni bilo treba vsak čas bati biriča v hišo. Kaj bo potem, tega nemara še Bog ne ve, toda to je bilo zaenkrat tudi popolnoma vseeno. Nekaj bo že... Kaj prida pa kmet in delavec tako nimata pričakovati.

Razburkanost, ki je že dolga leta pretresala Jamnico, se je po uzakonitvi kmečke zaščite vidno polegla. Ljudje so spet dobili zaupanje v neko pravico in s tem tudi vase, kar jim je spet pomagalo nekoliko dalje. In to je bilo v teh časih že zelo veliko. Virej, Dvornik, Munk in drugi, ki so že sami obupavali nad Jamnico in nad seboj, so imeli spet dovolj vzroka, da so bili samozavestnejši in polnejši upanja.

Kmalu pa so se mogli prepričati, da je njihova trdnost bila postavljena na zelo majava tla. Preteklo je komaj nekaj mesecev, ko je nad Jamnico prihrumela nova nesreča. Nekega dne se je po njej raznesla razburljiva vest:
»Občino nam bodo vzeli...«

Jamnici je bilo kakor onkrat Dovganoču, ko mu je Ajtin zaklad nenadoma zdrknil iz rok. Bilo je že precej dolgo tega, kar so nastale prve take govorice, katerih noben Jamničan ni vzel zares. Jamnica je imela svojo lastno občino že od davnaj. Trdilo se je, da je jamniška srenja ena najstarejših daleč naokrog. O tem so pričala tudi razna jamniška imena. Neka hiša v Sončnem kraju se je imenovala pri županu in tak priimek je imelo več družin. Občina in fara sta bili lepo zaokroženi celoti, in narava sama, ki je ustvarila jamniško kadunjo in potegnila okrog nje jasno in čisto hribovito mejo, ji je vtisnila pečat svoje posebnosti in svoje samostojnosti. Še celo tam, kjer se je jamniška kadunja stikala s sosednjo dolino, kjer so ležale Dobrije, jo je od nje delila stisnjena soteska, skozi katero si je jamniški potok s tisočletnim izjedanjem Drajne in Sončnega kraja moral napraviti pot v svet.

Za to stvar se je zlasti gnala dobrijanska ovsena gospoda, kateri je stal na čelu Munkov son, nadučitelj Ladej; ta je imel z Jamnico še stare neporavnane račune, pa jih je hotel menda na ta način poravnati. Morebiti je oblast imela nekaj povoda za mačehovsko ravnanje z Jamnico. Zadnja leta namreč občinsko gospodarstvo v vasi ni šlo čisto gladko in brez težav. Zaradi krize je bil občinski proračun vedno v zadregi. Občinski odborniki so do upravljanja občine izgubili vse veselje in veliko jih sploh ni hotelo prihajati na seje, hoteč se s tem predvsem iznebiti vsake odgovornosti. Župan je prečestokrat moral sam reševati občinske zadeve. Toda kolikor se je vedelo, tudi po drugih občinah ni bilo veliko bolje, ako ni bilo še slabše.

Nekega dne so poklicali župana na okrajno glavarstvo in mu kratko malo sporočili, da so dnevi njegovega županovanja šteti in da bo jamniška občina v celoti priključena Dobrijam. Ko se je župan hotel nekaj upirati, sklicujoč se na ljudsko voljo, so mu povedali, da je priključitev sklenjena še za prejšnje vlade in da se bo zdaj to samo izvršilo.
»Upravno je to edino pametna rešitev,« je dejal okrajni glavar s poudarkom. »Jamnica je popolnoma pasivna občina in take majhne enote niso sposobne življenja. Nove, velike občine bodo povsem kaj drugega.«
»Toda naša občina je starejša kakor dobrijanska,« je ugovarjal župan.
»To nič ne pomeni. Dobrije so danes važno gospodarsko središče...«
»Ali kolikor vem, so tudi Dobrije pasivne, še celo pasivnejše kakor Jamnica. Če vržemo dva siromaka skupaj, bo iz tega nastal en sam še večji siromak. S tem gospodarstvu ne bo nič pomagano ...«

Ker je župan Dvornik okrajnemu glavarju pobil sleherno dokazovanje, se je ta razjezil ter mu osorno dejal:
»Dobro, če vas drugače ne morem prepričati, vam moram povedati, da se vse to dela zaradi višjih koristi. Ali ste razumeli...?«
»Razumel sem, toda prepričan nisem o pravilnosti tega, kar trdite,« je odvrnil Dvornik prav tako rezko in odšel.

V prebivalcih starodavne kadunje se je zbudil stari ponos in vsa Jamnica se je kakor en mož uprla nameravani priključitvi njihove občine sosednjim Dobrijam. Po Jamnici je zavladala taka enodušnost, kakršne še niso poznali.
»Nak, pod Dobrije pa nočemo, naj se zgodi, kar koli hoče!« je bilo splošno geslo.

Od združitve obeh občin si Jamnica ni mogla obetati kakih posebnih koristi, čeravno se ji tudi kake posebne škode ni bilo bati. Ali kar jo je tako vnelo, je bil užaljeni ponos in strah pred neko manjvrednostjo. Ljudem se je za malo zdelo, da bi jim kdor koli kratil njihove stare pravice. Kaj komu mar, ali ima Jamnica svojo občino ali ne. Govorilo se je o višjih koristih.
»Kakšne višje koristi so to...?« je klela Jamnica.

Tisti, ki so imeli zveze s fužinami, so zvedeli, da hočejo oblasti Jamnico zaradi tega pritegniti k Dobrijam, da bi onemogočili delavsko večino pri novih občinskih volitvah. To je bila tudi skrivna želja dobrijanske gospode, ki sama nikamor ni mogla priti.
»Hoho, iz te moke ne bo kruha. Delavcev se torej boje. Če nas bodo res dali v Dobrije, bomo vsi rdeče volili,« so se rotili ljudje.

Župan je sklical občinsko sejo in dal na dnevni red ugovor proti nameravani ukinitvi jamniške občine. Medtem ko je Roprat za sklepčnost seje moral včasih odbornike loviti po hišah, so se na to sejo zbrali vsi odborniki že veliko pred njenim začetkom. Sklenili so oster ugovor proti razpustu občine in ga poslali raznim uradom. Vse je bilo prepričano, da bo to zaleglo, toda uspeh vsega tega je bil, da so župana poklicali na glavarstvo, kjer so mu očitali razdiralno delovanje.
»Vaš trud je zaman, ker na višjih mestih tako želijo. Povejte to Jamnici,« je Dvorniku naročeval glavar. »Vi ste vendar mož in ne boste delali nekaj, kar je proti našim koristim.«

Župan se je vrnil v Jamnico s tako glavo, kakršno je imel takrat, kadar se je malo preveč napil Lukačevega vina. Ko bi ga ne bolela, bi ne vedel, da jo nosi med rameni. Zadeva je postajala zelo zamotana. Nikakor si ni mogel predstavljati, da bi ravno neke višje koristi zahtevale opustitev jamniške občine. Strankine koristi so v Jamnici najbolj poznali on, župnik Virej in tisti, ki so se že leta in leta borili zanjo proti toliko očitnim in skrivnim nasprotnikom. Za tem vragom je po njegovem mnenju moralo tičati nekaj drugega, česar pa ni bilo mogoče zvedeti.

Prebivalci kadunje pa se oblastnemu pritisku niso hoteli vdati. Borbenost je bila vedno hujša. Jamničani so začeli mrziti Dobrijance in po dolgem času se je nekaj Jamničanov spet steplo z Dobrijanci v neki trški gostilni, rjoveč, da se je čulo po vsem trgu:
»Počakajte, vam bomo že dali občino...!«
Trška gospoda si skoraj ni upala v Jamnico.

Župnik Virej je prišel spet v veliko zadrego, ker so se farani takoj začeli obregovati vanj, brž ko se je prikazal v kaki gostilni. Če drugega ne, je moral odgovarjati na pikra vprašanja:
»Gospod župnik, ali nam bodo res vzeli občino?«
Resnici na ljubo je treba priznati, da tudi župnik Virej ni razumel višje vneme za varjenje novih velikih občin. V dolgih letih, ki jih je preživel v Jamnici, je precej zrastel z njo in z njenim življenjem. Razen tega je bil že star in so mu tako vse novotarije bile zoprne. Zato je bil zdaj na strani svojega ljudstva.

Jamniški voditelji so posegli še po nekem sredstvu. Sklicali so kratko malo shod, na katerega so iz mesta povabili svojega poslanca. Pri zadnjih volitvah so se Jamničani volitev skoraj ogibali, akoravno jim je stranka postavila svojega kandidata, ki je propadel. Izvoljeni poslanec je kandidiral pri neki drugi stranki, toda ko se je izmenjala vlada, se je izmenjal tudi on in postal njihov poslanec, čeprav v Jamnici ni dobil niti enega glasu.

Lukačevi prostori so bili premajhni za vse zborovalce. Na shod je prišlo mlado in staro. Celo stari Munk je prišel, manjkalo ni niti Moškopleta. Župan Dvornik je pred shodom povedal poslancu, zakaj pravzaprav gre in kako naj govori, da bodo zborovalci zadovoljni. Poslanec mu je velikodušno prikimal, govoril pa je na dolgo in široko o raznih državnih vprašanjih, o notranji in zunanji politiki. Ko je že vse to izčrpal, je začel govoriti o kmečki zaščiti in jo hvaliti. Tedaj je potrpežljivost zborovalcev bila izčrpana in stari Munk se je glasno zadrl:
»To že tako vemo. Povejte nam rajši kaj o občini.«
»O občini hočemo slišati. Ali nam jo boste res požrli?« so vpili nekateri.

Hočeš nočeš je poslanec moral ugrizniti v lesniko ter pričeti govoriti o komasaciji občin, za katero je v parlamentu tudi on glasoval. Razlagal je Jamničanom pravi smisel tega zakona in jim skušal dokazati, da majhne občine niso zmožne življenja. Jamnica ima žal samo tisoč prebivalcev. Razen tega hoče vlada s tem doseči, da bo v novih občinah prišlo do besede samo ljudstvo, ljudstvo, na katero se je mogoče v vsakem pogledu zanesti. Tu je očividno meril na take občine, kakor so bile Dobrije, ki so jih hoteli s pomočjo Jamnice ukrotiti. Srditi obrazi, ki so od vseh strani gledali v govornika, so ga podučili, da je zašel predaleč; zato je začel govoriti o morebitnih izjemah, med katerimi je lahko tudi Jamnica, ter obljubljati, da bo pri oblasteh zastavil ves svoj vpliv za ohranitev samostojnosti jamniške občine.

Jamničanom ni bilo težko spoznati, da se poslanec mota in da ni na njihovi strani, zato je po njegovem govoru nastal v sobi velik hrušč. Vse vprek so vpili:
»Občina je naša! Ne damo je, vse drugo je bosa...«
Poslanec se je ves zavzet obrnil k Dvorniku, predsedniku shoda:
»Dragi prijatelj, kakšni ljudje pa so to? Jamnica je vendar zmerom bila v našem taboru, kolikor vem... Saj to so boljševiki...«

Na shodu je bilo tudi precej fužinarjev; domačini so prišli tako vsi, a prišlo je tudi nekaj delavcev iz Dobrij. Shodi so bili v tistih časih zelo redki in so bili večinoma pri zaprtih vratih, v Jamnici pa je bil shod za vse. Prišel je tudi Permanov Ahac. Včasih je Jamnica njegovo prisotnost na shodih imela za vtikanje v jamniške razmere, sedaj pa jim je njegova navzočnost bila prijetna.
»Kdo želi besedo?« je vprašal predsednik Dvornik.
»Ahac, ti se oglasi,« so mu klicali zborovalci od vseh strani.

Ahac se je dvignil izza mize. Čeprav je imel šele čez štirideset let, je bil videti mnogo starejši. Njegov obraz je že davno izgubil tiste poteze, ki sta mu jih v mladosti vtisnila jamniška zemlja in njeno sonce, namesto njih pa so bile na njem zarisane brazde, ki so nastale od ognja in železnega pepela. Oči je imel globoke in izgorele, navzlic temu pa domače in skoraj tople. Lopataste in osmojene roke je imel nenaravno dolge, zato pa so bile njegove rame mnogo ožje in nižje kakor včasih. Kolikor je bilo njegovih rok preveč, toliko je manjkalo ram. Čeprav je bil bolj suhljat kakor rejen, je imel vendar prevelik, nekako ohlapen trebuh, kateremu se je poznalo, da ga hrani s koruzo, kavo in juhami. Taki so bili večinoma vsi kovači, ki so zdaj v osmih urah storili prav toliko kakor pred leti v dvanajstih in še več urah.

Ahacu se je poznalo, da je razburjen. Razpoloženje, ki je vrelo okrog njega, ga je zmedlo. Kaka razlika med nekdaj in sedaj! Ni bilo prvič, da je skušal v svojem rojstnem kraju spregovoriti besedo kot fužinar. Ali doslej je vedno videl okrog sebe le mračne ali celo sovražne obraze svojih rojakov, ki so ga motili z medklici:
»Kaj nam boš ti pridigal? Tvoje življenje je drugačno kakor naše. Ne vtikaj se v naše stvari, jih bomo že sami uredili...!« Danes pa je po prostorih zavladala globoka tišina, brž ko se je dvignil, in povsod je videl le napete, pričakovanja polne obraze. Ta sprememba ga je tako presunila, da se je moral nekoliko odkašljati, preden je začel govoriti. Ali je res tako, kakor vidi? Da, preteklo je več kakor petnajst let, odkar je stopil iz kroga svojih rojakov ter stopil v krog drugega življenja, in ta čas se je tudi Jamnica spremenila...

»Jamničani, naj pa bo! Hoteli ste slišati, kaj mislimo mi delavci o tej zadevi, o zadevi vaše občine. Čuli ste govornika, ki vam je jasno povedal, iz kakšnih namenov vas hočejo pridružiti Dobrijam. Potrebujejo vas za to, da bi nadvladali nas, ki jih nočemo ubogati. Mi pa pravimo: Naj ima Jamnica svojo lastno občino, kakršno je imela dosihmal. Dobrijam jamniška občina ni potrebna, mi se vas ne bojimo, a tudi nočemo, da bi vam zaradi nas jemali vaše stare pravice ...«

Ahac ni mogel dalje, ker je sobo napolnil pritrjujoč vihar navdušenja. Zborovalci so ropotali in vpili:
»Tako je! Ali slišite, delavci so z nami? Živio, Ahac!«

Poslanec je postal zelen od jeze. Z župnikom Virejem, kateremu je tudi začelo biti neprijetno, sta si pošepetala nekaj besedi, potem pa se je poslanec obrnil k predsedniku Dvorniku in mu rekel:
»Vzemite mu vendar besedo, saj govori kot kak prekucuh...«
Dvornik se je vgriznil v ustnico, potem pa je zacingljal po stekleniči.
»Mir, Ahac ima besedo...!«

Ahac je nadaljeval:
»Govorijo vam o višjih koristih. Kakšne so te višje koristi? Ne le, da vam hočejo vzeti občino, hočejo nam vzeti občine sploh, njihovo dosedanjo samostojnost, njihovo neodvisnost v upravi. Po novi postavi ne bodo več občine nastavljale tajnikov, temveč jih bo nastavljala višja sila. Župani in občinski odborniki bodo le hlapci. Takšna je resnica. Ali tega se moramo braniti vsi skupaj. Včasih se nismo razumeli in si nismo zaupali. Ti časi so hvala bogu menda za nami. Kaj bi tudi. Mi nismo in ne moremo biti vaši sovražniki. Ali nismo vsi iz iste krvi, ali nismo vsi delavci prišli iz kmečkega stanu?.,. Če ne iz prvega kolena, pa iz drugega, iz tretjega. Tudi mene je rodila kmečka mati ... Le kruh si služimo vsak po svoje, ali vedno le kruh, in to nas veže. Zato pravim: naše občine naj pustijo pri miru, naj rajši razpišejo občinske volitve...«

Ahac je končal in viharno odobravanje je streslo Lukačevo hišo. Trajalo je nekaj minut, preden je bilo spet mogoče slišati svojo besedo. Poslanec je vstal in jezno rekel predsedniku:
»Tu zame ni mesta, to je revolucionaren shod!«

Dvorniku, ki mu je potek shoda ugajal in si je mislil, da je čisto prav, ako poslanec čuje pravi jamniški glas, ga je skušal pomiriti:
»Počakajte, saj imate zdaj vi besedo.«

Preden pa se je govornik utegnil spet zbrati, so ljudje začeli trumoma odhajati. Predsednik jih je zaman klical nazaj, a ko je videl, kako je, je zaklical:
»Skleniti moramo resolucijo!«
To je ljudstvo spet nekoliko zadržalo. Dvornik je prebral že napisano resolucijo, s katero je jamniško ljudstvo protestiralo proti razpustu svoje občine in njeni pripojitvi Dobrijam. Besedilo je bilo dokaj ostro, zato seveda ni bilo nobenega zborovalca, ki ne bi bil vpil:
»Tako je, kar pošljite jo, kamor treba!«
Iz ozadja pa so nekateri celo vpili:
»Zdaj branimo našo občino še s papirjem, toda gorje, kadar jo bomo branili s pestmi...«

Odpor Jamničanov, da bi si ohranili lastno občino, pa je bil seveda zaman. Kmalu nato je prišel na občino končni odlok, s katerim je bilo delovanje jamniške občine ustavljeno. Komisar okrajnega glavarstva je prišel in pobral vse knjige in arhive ter jih odnesel v Dobrije. Do prihodnjih občinskih volitev bi morali jamniški občinski odborniki delovati dalje v novi, veliki občini, toda kakor en mož so vsi odborniki z županom Dvornikom vred odložili funkcije in se niso hoteli za nič več brigati, kar koli je smrdelo po občini. Vtis, ki ga je napravila kmečka zaščita, je bil mahoma pozabljen in župnik Virej je moral spet doma preživljati svoje dolgočasne popoldneve, ker mu ni kazalo nikamor hoditi.

In da bi bili zmeda in ljudska jeza še večji, je nekega dne po Jamnici planila vest:
»Permanovega Ahaca so gnali žandarji...«

== OSMO POGLAVJE ==

Munkinji se je spet bližal njen čas. V petnajstih letih je rodila že šest otrok in zdaj je bil sedmi na potu. Otroci in trpljenje na gruntu sta jo pošteno zdelali, tako da je bilo v njeni drobni, suhljati postavi komaj spoznati nekdanjo lepo in pično Munkovo Mojcko. Bilo ji je šele nekaj čez trideset let, videti pa je bila, kakor da jih ima že čez štirideset. Bilo je pravo čudo, Mojcka je bila drobna in nežna — njeni otroci pa so bili nenavadno močni in razviti. Kadar so jo ljudje videli sredi njenih otrok, samih debeloglavcev in močnih kostežev, so se nehote zamislili, kje se je neki vzel ves ta krepki rod. Zdelo se je, da je podobna klobčiču na kolovratu, ki se neprenehoma odvija, iz katerega nastajajo novi, prenarejeni klobčiči, večji od same matice, ki se odvija, dokler je docela ne zmanjka.

Bila je pravo nasprotje svoje svakinje, nekdanje Bunkinje. Ta je rodila še enkrat toliko otrok kakor ona, a bila je še vedno čvrsta ženska, v kateri materinstvo še ni bilo izčrpano. Drugače je njeno življenje teklo brez kakih posebnih ovir. Svojega moža je ljubila in mu je bila še vedno vdana kakor takrat, ko sta se spoznala za križem ob cesti. Njen takratni ogenj se je z leti polegel v rahločutno vdanost, ki je ni nehala opajati in ji je vse življenjske težave blažila ter spreminjala v neogibno poslanstvo usode, kateri se je bilo treba pokoriti.

Nesreče svojega brata Bunka ni prenesla lahko, čeravno ni tega nikomur pokazala. V njenem skritem življenju je bilo polno starega ponosa Munkov in Bunkov. Ko je propadel brat, je skušala nadaljevati poslanstvo svojega rodu na zemlji pod goro s tem, da se je še trdneje oklenila družine in se še močneje posvetila molitvi. Bratu Bunka in njegovi veliki družini je pomagala, kakor je vedela in znala. Česar iz strahu pred možem ni smela storiti očitno, je delala skrito. Ljudje so vedeli, da pri Munku ni bilo peke kruha, od katere bi vsaj pol hleba ne šlo k Pernjakovi bajti. Očetu in materi, ki sta še vedno živela, je stregla, kolikor je mogla, ter tako skušala starima olajšati njune tegobe. Neprenehoma se je tudi trudila, da bi se poglobile zveze s sinom Ladejem in postale takšne, kakršne so bile včasih, ko se še niso sprli zaradi grunta. Blažila je politična nasprotstva med njim in med hišo s svojo nežno nepristranostjo in, ko ji je uspelo, da je Ladej spet začel prihajati v hišo, je bila vsa srečna.

Že pri šestem porodu ji je šla trda za življenje; priti je moral zdravnik, da ji je rešil življenje. Takrat ji je bil zabičil, naj se v bodoče varuje otrok, ako hoče še živeti. Potem so minula tri leta brez otrok, toda četrto leto je spet prišlo nadnjo. Brž ko je stvar razodela možu, jo je pričel naganjati k zdravniku, spominjajoč jo na njegove nekdanje besede. Med njima je prišlo zaradi tega celo do prepira, toda Munkinja se za kaj takega ni mogla odločiti. Vsa njena materinska čud se ji je uprla, da bi si šiloma dala vzeti plod. Prevzeta od svojega prirodnega poslanstva nikakor ni mogla verjeti, da bi njena naloga morala biti zvezana s smrtjo. Prav tako močno kakor svoje poslanstvo pa je ljubila tudi življenje.

V svoji razdvojenosti se je zatekla k župniku Vireju po nasvet, a mu je takoj tudi razodela, za kaj se je odločila. Pri njem je iskala le duševnega miru. Virej je bil v zadregi; z ene strani mu je odločnost Munkinje ugajala. Bela kuga, kakor je imenoval odpravljanje plodu in proti kateremu se ni nehal boriti z leče, je že tako začela okuževati tudi njegovo faro in, če bi ji podlegle zdaj tudi take matere, kakor je bila Munkinja, bi bilo to konec vsega. Z druge strani mu je sicer pamet narekovala, da njegovo stališče ni pravilno in da bi ji moral povedati to, kar ji je dejal že zdravnik. Toda namen zakona mu je branil izreči odločne besede. Če bi potegnil z zdravnikom, bi morda Munkinjo prepričal, da je to potrebno. A tega poguma ni imel, zato ji je rajši govoril o božji previdnosti in ji priporočal molitev, trdeč, da tudi zdravniki vsega ne vedo. To mu je bilo tem laže, ker je videl, da se kmetica tega sama najbolj boji.

Njena ura se je približala sredi pšenične žetve. Munkinja se je že od zore mučila v kamri, da bi spravila na svet sedmega Munka. Vsakikrat, kadar so bolečine popustile in se je spet zavedela, je zagledala pred seboj veliko, svetlo okno, skozi katero je v kamro svetil lep, sončen dan. Sredi te svetlobe se je v sončnem svitu zibalo vejevje stare jablane, ki je rastla ob hišnem zidu. Spomladi je drevo lepo odcvetelo in sedaj je med listjem viselo vse polno že debelih sadežev, ki so se pričeli že na lahno rdečiti. To staro drevo je pri Munku najprej dozorevalo. Bilo je, ko da bi njegove veje mahale Munkinji v pozdrav. Z dvorišča je odmeval razposajen in brezskrben krik otrok. Vsakikrat, kadar je porodnica odprla oči, jih je potopila v to razkošno svetlobo pred oknom in prisluhnila temu mlademu, omamljivemu vpitju. Potem se ji je vse to znova odmaknilo...

Po južini je prišel v kamro Munk. Mojca si je ravnokar spet opomogla in je mirna in zardela ležala na belih blazinah.
»Kako pa je?« je vprašal skoraj boječe.
»Še ni,« je odgovorila stara Munkinja, ki se ni ganila od hčerine postelje.
Porodnica se je zganila in pogledala možu naravnost v oči.
»Kako pa gre žetev, Tonač? Ali boste danes s pšenico končali...«
»Bomo, če bo prav. Žanjice žanjejo, kakor že dolgo ne,« je odgovoril mož hitro in navdušeno, ves vesel, da je žena začela govoriti o žetvi. V njem je že od jutra plapolala strast kmeta, ki žanje, in ga vsega prevzemala. Žito je bilo to leto lepo in pred njegovimi očmi so se zibali težki, rumeni klasi, njihov šum pa mu je opajal kri. Njegovo žetveno razpoloženje je motila le ura njegove žene in ga vsak čas trgala od njegovih sladkih občutkov. Zdaj pa, ko se je žena sama spomnila pšenice, ga je prevzelo do nje globoko čustvo nežnosti in ljubezni. Stopil je k postelji in jo prijel za potno roko. Rad bi ji rekel lepo, tolažilno besedo, namesto tega pa mu je prišlo iz ust:
»Če bo prav, je bo trideset birnov...«
»Trideset birnov!« se je zavzela porodnica vsa vzradoščena. Pričakovala je, da ji bo mož rekel lepo besedo, s katero bo ta trenutek povezal njeno usodo s svojo. Rekel je besedi »trideset birnov« in že te dve besedi sta bili lepi. Toda izrekel jih je še z mnogo lepšim, značilnim glasom, v katerem je slišala to, kar je njena bit v tem hipu želela. Dolgo sta ostala tako, zatopljena v iste misli. Pred njima so se ozke stene kamre širile, odmikale v nevidnost in naenkrat sta stala sredi čudno lepega, dobrega sveta.
Munkinja je možu počasi izvila roko in mu rekla:
»Zdaj pa pojdi in glej, da bo vse lepo opravljeno.«
Munk je šel in duša se mu je spet vsa pomirjena prepustila žetvi.

Popoldne pa je prišel na njivo stari Munk. Stopal je nenavadno naglo, ne brigajoč se niti za žanjice, niti za lepo pšenico. Ko je prišel do zeta, je suho dejal:
»Pojdi, moral boš iti po zdravnika...«
Obraz mladega Munka je pokrila huda skrb. Stal je visoko na lestvi in zlagal snopje, ki mu ga je z voza podajal sin, petnajstletni Jožej. Oči so mu za hip ušle po njivi in po snopju, ki je v visokih kupih ležalo za žanjicami. Stari Munk je razumel ta pogled ter hitro dejal:
»Kar pojdi, bom pa jaz zlagal.«
Munk je izginil z njive in čez nekaj minut so ga žanjice že videle, kako je dirjal čez sosedno polje proti Dobrijam. Na njivo je legla moreča tesnoba; žanjice so postale tihe in, če je katera spregovorila, je bil njen glas tuj in zaskrbljen. Stari Munk je kakor žolna čepel na lestvi in molče zlagal kopo za kopo. Njegov kosmati obraz se je kmalu pokril z resami, za katere pa se starec ni zmenil; skoraj je sam postal podoben majhni kopi.

V dobrih dveh urah je bil zdravnik že pri Munku. Ko so zvečer prišle žanjice k večerji, je pristopil k mizi Munk in jim rekel:
»Ne zamerite, nocoj je večerja bolj ofrknjena ...«
Dalje ni mogel, a žanjice so vedele, zakaj je tako. Še tista jed, ki so jo dobile, jim ni dišala, ko so videle domače vse zamišljene in zaskrbljene. Opolnoči je zdravnik prišel v kuhinjo, kjer je bedel Munk, ter mu dejal:
»Otroka smo rešili, toda z materjo ne vem, kako bo... Svetoval bi vam, da jo takoj jutri zjutraj prepeljete v bolnišnico.«
»Ali je tako hudo?« je z raskavim glasom vprašal Munk.
»Hudo je... S temi stvarmi se ni šaliti. Že pred tremi leti sem vas opozarjal...«

Sedmi Munkov otrok je bil sin. Po porodu je mati obležala v trdem, nezavestnem spanju, ki je trajalo še tja v novo jutro. Munk se je hotel ravnati po zdravnikovem nasvetu in je nestrpno čakal, da bi se žena prebudila. Bal se je prevažati nezavestno ženo. Ta dan so nameravali žeti jaro rž in zjutraj so prišle k hiši žanjice. Munk pa jih je odslovil:
»Pojte domov, danes pri nas nihče ne bo žel.«
Žetvena strast, ki ga je še dan poprej vsega zajela, ga je po zdravnikovih besedah temeljito minila. Namesto žita je gledal pred seboj negotove strahove, ki so bili vse bolj črni, čim dlje je žena ležala v nezavesti. Poleg tega si je na tihem očital, zakaj se ni tačas še odločneje uprl ženi. Mojcko je imel rad, za svojo ljubezen mu je sicer zaženila pol Munkovega grunta, ali na to plačilo v tem trenutku ni mislil. Bila je dobra žena in dobra mati, zato se je bal nesreče.

Sonce je že s polno jutranjo močjo sijalo v porodniško sobo, ko se je Munkinja naposled prebudila. Bila je takoj pri polni zavesti in, če bi ne bilo njenih nenavadno sijočih oči in njenega tako čudno spremenjenega obraza, bi si človek mislil, da je prespala navadno porodniško omotico. Munk ji je začel s prizanesljivim glasom dopovedovati, kaj je dejal zdravnik. Komaj pa je to čula, se je trudno nasmehnila, potem pa rekla s slabotnim, a treznim glasom:
»Tonač, iz tega ne bo nič... Vem, kaj je z menoj, v meni je vse prazno in kmalu me ne bo več. Zato se ne izplača...«
Munku so se skalile oči.
»Ah, Mojcka, saj ni tako hudo. Zdravnik je mislil, da bi bilo v bolnišnici bolje, ker imajo vse pri rokah. Tam bi hitreje ozdravela kakor doma ...«
»Ne, ne, v bolnišnico ne grem,« se je branila Munkinja. »Meni tam ne morejo pomagati, umrjem pa lahko tudi doma. Nočem umirati med tujimi ljudmi, ampak sredi vas ... poleg tebe in poleg otrok ...«
Videč ženino izgorelo, slabotno telo, je bil Munk zdaj še bolj prepričan o resnosti zdravnikovih besedi. Zato še ni mogel odnehati.
»Dobili bi avto in v dveh urah bi bila tam. Še vedela ne bi, da se voziš ...«
Ženin obraz je za hip otrpnil. Zdelo se je, da jo grabi nova bolečina. Potem pa je dejala krčevito in s težavo:
»Nočem ... pusti me, da umrem na Munkovem ... Prosim te ...«
Mož si ni znal več pomagati in tudi kazalo ni, da bi še dalje silil vanjo. Odšel je iz hiše in poiskal v bajti stara Munka.
»Vidva jo pregovorita, da se bo dala prepeljati. Vaju bo gotovo ubogala.«
Stari Munk ga je nekaj časa nemo gledal, potem pa odločno dejal:
»Pusti jo, če hoče umreti doma ...«
Njegov glas je bil težak, skoraj očitajoč.
Stara Munkinja, ki jo je prečuta noč vrgla na posteljo, se je oglasila z zaprtimi očmi:
»Pusti ga, saj ni on kriv.«
Munk je kakor pijan odtaval iz bajte. Vedel je, da sta stara že napravila križ čez Mojcko, medtem ko je on še vedno upal.

Dopoldne je Munkinja spet preležala v kvarni.* K hiši so jeli prihajati sosedje in proti poldnevu sta prišla nekdanja Bunka. Vest o Munkinjinem stanju se je naglo širila po Jamnici. Vsi, ki so jo videli, so se zamislili, vendar so tolažili moža in domače, da stvar ne bo tako huda, kakor je videti. Toda hišo je že zagrnil smrtni strah. Prihod župnika Vireja, po katerega so poslali, je tesnobo še povečal. Duhovnik je bil v zadregi in, ko je stopil v bolniško sobo, je ves drgetal. Vest mu je očitala, da ni storil prav, ker ni hotel Munkinje odvrniti od prevelike vdanosti v njeno poslanstvo. Zdelo se mu je, da ga vsi domači gledajo z očitajočimi očmi. Munkinja se ni zavedela, zato je ni mogel spovedati.
»Saj ta otrok tako nima greha,« je dejal, ko da bi se hotel opravičiti.
»Tudi jaz tako mislim,« mu je odgovoril stari Munk.
Župnik je naglo zapustil Munkovino.

Popoldne se je Munkinja spet zavedela, a bila je mnogo slabejša kakor zjutraj. V bele zavese se je upiralo popoldansko sonce in v sobi je bilo za bolnika skoraj presvetlo. Navzlic temu pa je bolnica rekla:
»Odgrnite zavese, da bom videla sonce...«
Ko so razkrili okno, je dolgo strmela skozenj. Pred njim je komaj vidno trepetalo listje stare jablane in njeni svetli sadeži so kimali v soncu. Zunaj je bilo tiho, le žuborenje tatrmana se je razločno čulo. Za jablano se je videl orjaški vrh gore, čudno ponižan in svetal, nad njo pa je bila razpeta modrina neba. Ta mali kos sveta pred oknom je žejnim očem Munkinje razodeval vso širno lepoto tistega dne, ko se je poslavljala od življenja. Čez nekaj časa se je rahlo zganila ter rekla možu:
»Pokliči otroke ...«
Munk jo je proseče pogledal, toda njene oči so ga takoj prepričale, da ne sme odlašati. Preden pa je zapustil kamro, ga je žena še enkrat poklicala:
»Pa očeta in mater in vse ...«
Kamra se je kmalu napolnila z Munkovo družino. Otroke so postavili k bolniški postelji, k vzglavju manjše, k vznožju večje, da je bilo, kakor bi šle žive stopnice od matere do očeta, ki je stal za najstarejšim Jožejem. Za njim so stali drugi. Oglasilo se je prvo rahlo ihtenje. Nato je bolnica rekla:
»Kje pa imate njega...?«
Tedaj so se vsi spomnili najmlajšega, komaj rojenega otroka, ki je ležal v zibelki. Stara Munkinja ga je dvignila z blazino vred iz nje in ga odkrila, da se je pokazal droben, rožnat obrazek. Vsem je šlo na jok, toda trenutki so bili tako tesni, da so celo najmlajši otroci zadrževali solze. Vse oči so bile uprte v Munkinjin mirni, a goreči obraz. Njene globoke oči so dolgo božale žive stopnice ob postelji ter se sedemkrat odprle in spet zaprle. Potem je strepetala, kakor bi jo nekaj streslo, in šele nato je začela govoriti:
»Otroci moji, jaz bom umrla... vi boste pa živeli... Ne jokajte, ker ni pomoči... Glejte, da boste živeli, kakor se ljudem spodobi. Mi smo živeli tako, kakor smo znali... morda boste vi znali drugače, bolje živeti... In to bo dobro...«
Obšla jo je slabost in morala je prenehati. Sobo je napolnil jok. Iz tesnega prostora se je zagnal skozi okno ter se razlegel po dvorišču in po polju. Celo staremu Munku so stopile solze v oči in moral se je oprijeti postelje, da se od slabosti ni zrušil na tla.
Munkinja je spet odprla oči; bile pa niso tako jasne kakor še malo prej, in tudi njen glas je bil slabotnejši, ko je spregovorila:
»Tonač...«
Hotela je govoriti še z možem; morda mu je hotela na zadnjo uro povedati, da ga je imela rada, ali pa mu je hotela priporočiti otroke, toda preden je mogla nadaljevati, se ji je od slabosti zmedlo; zaslišal se je le njen zadnji vzdih, ki ga je z vso močjo sunila iz sebe:
»Oh ... kako rada bi še živela ...«
Nato je znova omedlela. Ko se je storila noč, je umrla.

Jamnica je Munkinji izkazala čast, katere more biti deležna le mati, ki svoje življenje da za novo življenje. Ko je ležala na parah, je bila hiša polna kropilcev; oba večera so morali zunaj na gorici zanje postaviti klopi, ker v hiši ni bilo dovolj prostora. Iz kleti je šel poldrug polovnjak mošta, v hiši pa so izmolili več sto rožnih vencev. Veličasten je bil tudi pogreb, ki ga je župnik Virej vodil vse od Munkove hiše pa do pokopališča. Vendar so ljudje trdili, da se mu še pri nobenem pogrebu glas ni tako tresel kakor pri tem ...

Osem dni po smrti Munkinje je bila pri fari zanjo osmina z velikim opravilom in z obdarovanjem revežev. Po maši je Munk pred cerkvijo razdeljeval kruh. Ali bilo je čudno: čeprav so bili časi slabi in je vsepovsod mrgolelo postopačev in brezposelnih, se je le majhno število revežev udeležilo obdarovanja. Bilo je, ko da bi se sramovali tako očitne milosti. Od starih revežev, ki so bili pred mnogimi leti od Munkov obdarovani za dober namen Mojckine in Munkove hišne sreče, je bil le še stari Moškoplet. Vsi drugi so bili novinci. Med njimi je bila tudi nekdanja Zabevova dekla Male, ki je šele pred kratkim morala prijeti za beraško palico, ker je zaradi oslabelosti nihče več ni hotel v službo. Munk je računal na večji obisk in je mislil vsakega obdariti s polovico hleba, ker pa se jih je premalo odzvalo, je prišel na vsakega cel hleb. Prva je pristopila Male brez sramu in tako samozavestno, kakor da bi vse življenje ne delala nič drugega kakor prosila.
»Na, pa moli za Munkinjo,« je rekel Munk in ji porinil hleb v naročje.
»Bom,« je kratko obljubila nova beračica in izginila z darilom okrog cerkve.
Za njo je pristopila Apatova dekla, Dovganočeva Marička.
»Kaj bi pa ti rada?« se je začudil Munk.
»Prišla sem za našo teto,« je reklo dekle sramežljivo. Apat je namreč iz Trsta vrnivšo se Ajtino hčer vzel od občine v rejo, da je ni bilo treba pošiljati v hiralnico.
»Toda teta je vendar denarna,« je pomislil Munk glasno.
»Bo pa za nas več ostalo,« mu je odgovorilo dekle pomenljivo.
»A tako!« se je zasmejal Munk in izročil dekletu kruh.

Vsi siromaki so bili že odpravljeni, le Moškoplet je še stal ob strani ter se delal, ko da bi ga vse to nič ne brigalo. Bil je še vedno stari oholi Moškoplet, akoravno je komaj še vlačil noge za seboj in so že vsi slutili, da ga bodo skoraj odnesli iz Ložekarjevega hleva k Sveti Marjeti. Čakal je, dokler ga Munk ni poklical:
»No, Moškoplet, kaj pa je s teboj?«
Berač se je počasi približal in skoraj malomarno vzel darilo.
»Ali nimaš nič drugega, kruha nam pri Ložekarju tudi ne manjka.«
»Lej ga, lej ga, kaj bi pa še rad?« se je jezil Munk; potem pa se hitro nečesa domislil in dodal: »Ali bi potem molil, če bi dobil denar?«
»Ne, tega bi pa ne storil,« je trdovratno odgovoril stari bogotajec.
Čeprav je Munk poznal njegovo bogotajstvo, ga je vendar osuplo pogledal. Zaradi ženine smrti je bil še ves rahločuten. Moškoplet pa se ni umaknil, temveč je predrzno strmel v kmeta. Naenkrat je na njegovem obrazu zaigral zloben nasmeh, nato pa s še zlobnejšim glasom dejal:
»Munk, kjer kobile pogosto žrebijo in kjer gospodinje pogosto mrjejo, je bogatija v hiši...«
Po teh besedah se je počasi obrnil in kakor demon odkorakal s sejmišča. Munk je bil globoko užaljen in je s pestjo požugal za njim:
»Počakaj, ded, tudi nate bo prišla vrsta...«
Toda Moškoplet ga že ni več slišal.

Tedaj sta se na stezi za pokopališkim zidom prikazala tesač Bajnant in Coflov Peter. Šla sta mirno in počasi, ko da bi bila namenjena od Lukača k Apatu. Prav tako je pred davnimi leti, ko je stari Munk delil kruh med občinske reveže, stopal po isti poti nekdanji Prežvek. Munk je zagledal starca, ki sta bila že nekoliko upognjena in sta že težko hodila. Delala sta se, kakor da bi ga ne videla. Munk je malo pomislil, potem pa zaklical:
»Ho, ho, kod pa vidva hodita? Ravno prav sta mi prišla. Ali se vama ne bi zdelo za malo, ako bi vama ponudil kruha. Ostalo ga bo... Prekleto se še ljudem dobro godi, ker jim niti za kruh ni.«
Bajnant in Peter sta se ustavila in se delala osupla.
»Ha-hahama...« je zinil Bajnant. Peter pa je odgovoril:
»Berdiga, to sva se pa ravno prav nastavila. Pri jelu mora biti človek uren, pri delu pa počasen. Kar sem z njim, taka stvar vedno prav pride.«
Počasi sta se približala in Munk je vsakemu dal hleb kruha. Poznalo se jima je, da ne bi rada pokazala veselja, vendar sta se njuna obraza kar sama od sebe razlezla. Odstranila sta se brez zahvale, kajti zahvaljujejo se le berači. Ko sta bila že onstran mostu, je Munk zaklical za njima:
»Pa molita za Munkinjo...!«
Odgovoril mu ni nobeden, toda obraza, ki sta se od daleč ozrla vanj, sta se mu zdela ponižana in užaljena. Munk se je zavedel, da je storil napako, in bilo mu je neprijetno. Saj vendar še nista prava reveža, ki bi molila za vbogajime. To šele pride ...

Zadnja je prišla iz cerkve mežnarica Treza. Poslednjih petnajst let se je tudi njej poznalo; korak ji ni bil več tako prožen in lahak kakor nekoč, na obrazu pa se ji je poznala dolgoletna bitka za moža, ki jo je nazadnje tako žalostno izgubila. Bila pa je še vedno lepa ženska in, ker se je končno iznebila Žepa, je Jamnica zdaj upravičeno upala, da bo prišla do lastnega mežnarja.
»Treza, ti si pa zadnja!« je vzkliknil Munk in ji pomolil poslednji hleb kruha v roke.
Nekaj časa sta si gledala v oči, potem pa, ko da bi se zalotila pri nedovoljenih mislih, sta se naglo razšla.

== DEVETO POGLAVJE ==

Tukaj je celoten in natančno urejen prepis besedila, ki vključuje vse narečne oblike, izvirna ločila in specifičen slog zapisa:

V Jamnici je bila spet vigred. Prišla je zelo zgodaj v deželo in že marca meseca so skopneli bregovi Drajne in Sončnega kraja, šele za njimi je skopnelo dno jamniške kadunje. To je pomenilo, da bo vigred držala, zakaj kadar se je zgodilo narobe in je najprej skopnela jamniška dolina, čelo Sončnega kraja pa je bilo še zasneženo, prave vigredi kljub lepemu vremenu ni bilo. Sonce je počasi, a vztrajno lizalo sneg iz doline in ga gonilo proti gori, da so nastali dolgi, beli jeziki, ki so na nekaterih mestih segali še čez Hoje do doline. Ali tudi ti jeziki so postajali vsak dan krajši, umikali so se v gozdove, v nižino, dokler se niso umaknili izpred pragov človeških bivališč in se naposled še za nekaj časa utrdili v globačah in čereh gore.

Prvo znamenje za vigredno delo je dal, kakor vsako leto tudi letos, Sečnjak v Sončnem kraju. Nekega jutra ga je Jamnica zagledala, kako je golorok oral v beli srajci. Njegov močni glas, s katerim je kričal nad volmi in ki se je razlegal čez vso kadunjo tja do gore, je napovedal Jamničanom začetek novega spopada njihove večne borbe z zemljo.

»Da, zdaj je zares tu, Sečnjak že orje,« so rekali Jamničani in drug za drugim jeli prihajati na polje. Kmalu so bregovi Sončnega kraja in Drajne porjaveli od preorane zemlje, za njimi je prišla na vrsto kadunja okrog vasi, nazadnje pa prostrane in zložne police Hoj. Jamnica bi bila podobna svoji včasni sliki iz prejšnjih časov, ako bi je ne motilo nekaj širokih leh, ki so iz te rjavine polj osamelo strmele po okolici. To so bile kmetije, na katerih nihče ni ne oral ne sejal. Na Drajni je zevala čudna praznota s Sečnjakovih, Permanovih in Kupljenovih polj, na Hojah z Mvačnikovih in Podpeških, ki so se zadnja leta pridružile praznotam nekaterih opuščenih gruntov; le-ti so bili že prej last nekmetov, raznih mogotcev iz bližnje jamniške okolice ter so njihovim lastnikom rabili le za lesni zaklad in za košenine. Le majhne zaplate okrog teh propadlih domačij so pričale, da stanujejo v njih gostači, ki sadijo le nekaj krompirja, medtem ko si drugi živež nosijo od drugod. Mvačnik je navzlic kmečki zaščiti obupal in je grunt prodal, Kupljenova Roza pa je po očetovi smrti in po izgubljenem boju za Apatovega Žepa zapustila grunt in se poročila z nekim denarja željnim uradnikom iz trga.

Še dvajset let ni bilo treba za to, da se je posestno stanje v Jamnici že vidno premaknilo v škodo kmetskega stanu. Na osmih kmetijah se že ni več prideloval kmečki kruh. Srečo je imel le Bunkov grunt, ker je zamenjal starega posestnika z novim, ki je bil tudi kmet. Če bi šlo tako dalje, bi v nekaj desetletjih postala Jamnica ledinska in gozdnata, toda razvoj zadnjih dveh desetletij je kazal še nekaj drugega. Medtem ko je na polja nekaterih kmetij silila praprot in jih je pričelo zaraščati vresje, so po globačah rastle vedno nove bajte. Prebivalstvo se navzlic propadlim kmetijam, navzlic temu, da so mladi ljudje odhajali v mesta, od koder se skoraj niso več vračali, ni krčilo. Že sam pogled na vas sredi kadunje je bil drugačen kakor pred dobrimi desetimi leti. Okrog nje je nastalo nekaj novih hišic, ki so s svojimi cementnimi strehami kazile staro podobo mirnega zatišja. Svojo lastno hišico si je sezidal tudi mizar Roprat; od Rudafa je kupil njivo Mudafov sin in si na njej postavil bajto. Nove bajte so zrastle tudi v globači, skozi katero je jamniški potok tekel proti Dobrijam. Sečnjakov grunt je imel pri cesti že dve bajti. Nekaj novih bajt je bilo skritih tudi v stranskih globačah. Tudi na Hojah je bilo stesanih nekaj novih kajž. Ena je zrastla pri Dvornikovi žagi, ena pri Ložekarjevem mlinu. Po Jamnici je krožila živa, čudna statistika zadnjih let.

»Pet gruntov je propadlo, a Jamnica je narastla za šestnajst novih hišnih številk ...«
»Pred dvajsetimi leti nas še ni bilo tisoč, sedaj nas je že mnogo več ...«
»Po vojni skoraj nihče ni bil zadolžen — sedaj skoraj nihče ni nezadolžen ...«
»Pred vojno je bilo slabo za posle, a bilo jih je v Jamnici še zmerom čez petdeset — sedaj jih je polovico manj ...«
»Pred dvajsetimi leti je bilo v Jamnici dobrih dvajset fužinarjev in morda toliko tesačev, a ljudi brez poklica ni bilo. Vsak je imel kak opravek in, ako ni delal drugega kakor cokle, opravek je le imel. — Danes se je število ljudi, ki so vse, fužinarji, tesači, coklarji, metlarji, brezposelni, obenem pa nič — podvojilo, potrojilo.«
»Pred petdesetimi leti je bilo v Jamnici še okrog tisoč ovc — danes jih ni niti sto... Pred toliko leti je Jamnica redila šest sto glav goveje živine, danes je redi nemara le še kakih štiri sto ...«
»Pred tridesetimi, štiridesetimi leti je bilo več kruha kakor dandanašnji... .«
»Kaj je to... kaj bo to...?«

Iz sosednje doline, koder je tekla železnica in kjer je bil trg, je odgovarjalo:
»Kaj, ali ste neumni...? Ali ne veste, da je včasih bila tu le stara kovačnica, danes pa sta dve tovarni. Ali ne veste, da stoji poleg ‚Podjune‘ lepa, velika vila...? Ali ne veste, da je včasih bila v trgu ena sama branjarija, danes pa je pet velikih trgovin? Ali ne veste, da nekoč tukaj ni bilo nobene posojilnice, danes pa sta dve? Včasih je bila davkarija le v Dobrli vesi, sedaj pa so od Jamnice do Dobrle vesi tri... Ali ne veste...?«

Iz Jamnice pa se je znova glasilo:
»Kdo je to... zakaj je tako...?«

S prihodom novih, toplih sap je Jamničane napolnila nova moč; zamižali so, zavihali so si rokave, stisnili pesti in se lotili dela. Kot sinovi svoje zemlje niso mogli obupati. Zadnja leta so bila sicer trda ter so v življenjskem boju izgubljali bitko za bitko, vendar navzlic temu niso omagali; na tihem so vedno upali, da bodo tudi za Jamnico napočili novi, boljši časi. Nekje v daljavi se je celo bliskala zarja upanja na končno zmago . .. Odložili so vse težave, ki so jih trle, in so se zarili v zemljo. Jamnica je pozabila na nevšečnosti vsakdanjega življenja, na zadevo s Černjakovo siroto, na nesrečo Zabevke, na Apatovega Žepa in njegovo smolo ter na mnoge druge stvari. Vse se je zlilo v neko skupnost in Jamnica je šla na novo delo spet takšna, kakršna je bila, ne dobra ne slaba, temveč čisto vsakdanja, dobra in slaba, velika in majhna, potuhnjena in razborita, takšna, kakršno je pač oblikovalo življenje, ki ga je živela.

Vigred je bila lepa in je obetala dobro leto. Jeseni je Jamnico čakal prvi obrok odplačevanja kmečkih dolgov. S temi rečmi se ni bilo šaliti, kajti kdor se plačevanja obrokov ne bi držal, ga bi odnesel veter. Razen tega so nanjo vplivala tudi različna znamenja boljših časov. Tovarna v Dobrijah je spet začela redneje hropeti in njena kladiva so spet noč in dan razbijala. Oživljenje tovarne je bilo sicer zvezano z neprijetnimi občutki in slutnjami, katerih se ni bilo mogoče iznebiti — tovarna je dobila velika vojaška naročila... »Podjuna« je spet pognala v tek vse svoje polnojarmenike in cirkularje. Cene lesa se niso še kdo ve kako zboljšale, vendar so se dvigale, a kar je bilo poglavitno, les je šel v denar. Tista pošast, ki je pet let davila Jamnico in ki se je imenovala kriza, se je začela kar sama od sebe umikati. Ljudje so pričeli dvigati glave in so bili spet polni upanja.. .

Na ljudi, ki so spet s plugi, merjasci,* motikami in z golimi rokami rili okrog njenih vznožij, je gora strmela s svojimi večnimi čermi. Čeprav so bile oči večine Jamničanov obrnjene v zemljo, so vendar videli tudi goro ter mislili nanjo, polni nekih skritih želj in daljnega upanja.

Gora, gora .. .
Že pred leti si lahko slišal govoriti o gori čudne reči. Jamnica je merila kakih tri tisoč hektarov zemlje, ki je imela skoraj sto lastnikov. Približno ravno toliko zemlje pa je obsegala tudi gora z vsemi svojimi vrhovi, pobočji in globačami, ki so jo obdajale od vseh strani in segale daleč v njeno temno ozadje. A vsa ta ogromna zemlja je imela enega samega lastnika in ta je bil grad nad Dobrijami. O tej ogromni zemlji so že pred leti govorili, da bo prišla pod agrarno reformo. Govorice so takrat zaskominaje tudi Jamnico. Nekaj najemnikov, ki so živeli za goro, je sanjalo o tem, da bo naposled zemlja, ki jo obdelujejo, postala njihova last. Jamniški bajtarji in drugi sosedje so sanjali o tem, da bodo zdaj prišli do gozdov, ki jim manjkajo. Vsa Jamnica pa je upala, da bo po agrarni reformi prišla do obširnih pašnikov, raztegnjenih okrog gore, in teh je bila soseska tako nujno potrebna, ako je hotela dvigniti propadajočo živinorejo. Na teh pašnikih so se dotlej pasli jeleni, srne in divje koze.

Potem pa je vsa reč nekam zaspala ter je spala do pretekle zime, ko se je spet začelo govoriti o izvedbi agrarne reforme. Zdaj niso bili le prazni glasovi raznih želj, temveč je stvar postala resna. Zvedelo se je, da bosta dve tretjini te velike planine lastniku odvzeti na podlagi zakona o izvedbi agrarne reforme. .

Jamnica, ki še ni prebolela izgube svoje občine, se je oklenila te stvari z velikim navdušenjem. Ne da bi pozabila občino, bi ji pridobitev planine bila vendar v veliko tolažbo. Zato je to spomlad vsa Jamnica z žejnimi očmi gledala proti gori. Tja so strmeli kmetje, strmeli pa so v planino tudi tesači, dninarji, na pol brezposelni kmečki sinovi in kajžarji, ki so že leta in leta životarili brez pravega zaslužka. V gori je bilo kruha za vse.

Zdaj se je šele pokazalo, kaj je Jamnica izgubila z občino. Ako bi jo še imela, bi lahko kot taka priglasila potrebe svoje soseske in jih zastopala. To bi po mnenju Jamničanov imelo gotovo večji uspeh kakor pa priglaševanje posameznih zemljiških interesentov. Tedaj pa se je Jamnica spomnila, da ima hvala bogu druge primerne organe, ki jo lahko zastopajo. Imela je gospodarsko pa tudi pašniško zadrugo, ustanovljeni že pred leti, ki pa zaradi pomanjkanja potrebnih pogojev skoraj nista mogli delovati. Zdaj je vse to prišlo ravno prav. Zakaj bi na primer gospodarska zadruga, ki se ukvarja z lesno trgovino svojih članov, ne dobila teh planin v izkoriščanje, in zakaj bi pašniška zadruga ne prišla v last obširnih in sočnih pašnikov, kakršnih ni bilo daleč naokoli?

Gora s svojimi globačami in s svojimi upi je spet začela ustvarjati politično ravnotežje, ki se je zadnja leta tako silno porušilo. Razni udarci in mnoga razočaranja so spravila ljudstvo že ob sleherno vero v stare politične nazore. Župnik Virej, Dvornik, Pernjak, Munk in drugi so spet začeli dvigati glave in po Jamnici se je govorilo:
»Vidite, da ni kar tako. Nekdo se le briga za ljudstvo.. Sedaj bodo celo goro razlastili...«

Munkov Ladej, dobrijanski nadučitelj, je s svojimi privrženci skušal motiti to ravnotežje in je vpil:
»A kdo je to napravil? To smo napravili mi, naša stranka . . .«
Njegov glas pa ni mogel nikogar pridobiti. Jamnica mu razen drugih stvari ni mogla odpustiti izgubljene občine, ker se je vedelo, da je njegova skupina prva začela pripravljati združitev občin.

Jamnica se je že pozimi lotila gore. Najprej sta se sešla občna zbora pašniške in gospodarske zadruge, na katerih je bilo soglasno sklenjeno, da se zadrugi zavzameta za goro in zahtevata gozdove in pašnike zase. Gora leži v osrčju jamniške soseske. V starih časih, dokler grad blizu Dobrij še ni bil tako mogočen, je vsa ta zemlja bila že last jamniških ljudi. Nikogar na svetu ni, ki bi do tega bogastva imel večje pravice kakor Jamnica. Obe zadrugi sta takoj priglasili svoje zahteve na pristojnem mestu. Pri tem niso pozabili niti na centralo v mestu; zato so poklicali Jamničani v življenje tudi staro politično organizacijo, ki je že leta in leta spala. Zgodilo se je celo to, da so nekateri člani zopet plačali članarino. Jamničani so se spet spomnili poslanca svoje stranke, ki so ga pred razpustom občine tako grdo nasamarili. Tudi njemu so sporočili svojo zahtevo.

Meseci so minevali. Bili so dolgi kakor vsako leto, ko je debel sneg pokril goro in kadunjo pod njo in so ljudje zimo prebili večinoma za pečjo. Upanje ni nehalo tleti, a tudi nestrpnost in negotovost sta se oglašali. V Jamnico so prihajale razne vznemirljive, nasprotujoče si vesti, ki so trdile, da iz vsega tega ne bo nič, ker bo goro obdržala država sama, ali pa so celo napovedovale, da bo planina prodana in da se kupci že oglašajo. Ker je pozimi imela čas, je Jamnica poslala nove deputacije na razna odločilna mesta. Ena izmed njih je pod vodstvom Dvornika, ki je prav za prav vso stvar vodil in imel veliko upanja na uspeh, odšla celo v Ljubljano, kjer je potrkala na vrata vseh mogočih upravnih, kmetijskih in političnih ustanov. Končnega uspeha tudi ta deputacija še ni dosegla, vendar je prišla nazaj z novico, da zadeva z goro še ni odločena, da pa tudi ni povoda za nezaupanje. Gotovo je bilo le to, da bodo nekateri najemniki gore lahko rešili zemljo, na kateri živijo, z odkupom.

Zima je odšla in prišla je spomlad. Delo, ki je prišlo z njo, je Jamničane nekoliko odtrgalo od zimskih misli, toda svojih želj tudi med vigrednim delom niso pozabili. Vsakikrat, kadar so se ozrli v goro, je spet zatlelo v njihovih srcih; njena zemlja, ki so jo nosili na svojih obutih in bosih podplatih, jih je žgala s čudnim ognjem.

Nekega dne pa je Lukač ustavil na cesti tesača Bajnanta in ga vprašal:
»Kje pa delaš?«
»Za Apata nekaj kljuvam, vendar bom že ta teden končal. Potem bom moral poiskati nekaj drugega. Ali imaš ti kaj? Apat nima nič.«.
Bajnant je že zelo oslabel, vrhu tega so ga začele zapuščati tudi oči, zato se lesni trgovci niso več trgali zanj kakor včasih.
»Imam, imam, kako da ne!« je vzkliknil Lukač navdušeno in s smejočim se obrazom. »Zate, za Coflovega Petra, za Dovganoča, za Tehanta, za Gačnikovega Cenena ter še za deset in deset drugih podiračev in tesačev. V Jamnici ni toliko rok, da bi ne imel dela zanje...« Njegov obraz je bil čedalje svetlejši.
»Ha-ha-hama ...« je zazijal Bajnant od presenečenja. Trajalo je precej dolgo, preden je mogel vprašati: »Kaj pa se je zgodilo...?«
»Nič se ni zgodilo. ‚Podjuna‘ je kupila pol gore. Vse, kar visi proti Jamnici, proti nam, je kupila ‚Podjuna‘. Takoj bomo pričeli sekati. Jaz imam vse čez ...«
»In zadruga, ha-hama...?« Podoba je bila, kakor da bi se Bajnantu hotelo zagoltiti. Lukač se je glasno zasmejal.
»Zadruga? Neumnost! Kje bodo ti ljudje vzeli toliko denarja? To so milijoni...«

Bilo je, kakor je govoril Lukač. ‚Podjuna‘ je od države kupila ves les na tej strani gore in ga začela takoj sekati. Prave kupne cene sicer ni bilo mogoče dognati, toda kakor so ljudje govorili, je bila nenavadno nizka. Lukač je v nekaj dneh najel več desetin delavcev, ki so se takoj zarili v goro. Zaposlil ni le vseh tesačev v Jamnici in okolici, temveč so dobili delo tudi vsi brezposelni kmečki in kajžarski ljudje. Po tihi, mrtvi gori je pričelo lomastiti...

Udarec, ki je s tem zadel Jamnico, je bil hud. Pod goro je zavrelo:
»Ali so nas spet...?«
»Delajo, ko da bi nas ne bilo na svetu ...«
»‚Podjuna‘ bo zaslužila milijone ...«
Ljudi pod goro je bolelo, ker se nihče ni hotel ozirati na njihove želje in potrebe. V časnikih so zmerom mnogo pisali o zadrugah in o pripravljenosti odločilnih činiteljev za podpiranje zadružništva, zdaj pa, ko je bila tukaj zadruga, ki je hotela vzeti stvar v roke, so ti činitelji šli preko nje in prodali les rajši veliki trgovski družbi, in to tisti družbi, ki jo je pred leti zavozila in oškodovala toliko kmetov. Tega ni bilo mogoče razumeti. Namesto da bi ostal denar v domačih rokah, bo šel kdo ve kam. Po polomu so se starim delničarjem ‚Podjune‘ pridružili novi ljudje iz mesta. Banka v mestu je imela pri podjetju prvo besedo ...

Zelo se je zameril tudi trgovec Lukač. Pri njem so bila vsa posvetovanja in vsi občni zbori zadrug, ki so se potegovale za goro. Že to je smrdelo po navadnem izdajstvu. Bilo je sicer znano, da Lukač ne more več držati koraka z drugimi, večjimi lesnimi trgovci v okraju, ali da bo tako hitro shiral, si nihče ni mislil. Sedaj je postal pravi nameščenec ‚Podjune‘. Bilo je jasno, da bo tudi on dobil svoj del iz gorskega bogastva, ker bi sicer svoje samostojnosti gotovo ne prodal.

Zaupanje v pravičnost tega sveta se je spet pričelo krhati. Jamnica je začela nevarno omahovati. Vendar je bilo ta prvi udarec še mogoče nekako preboleti. Lek, ki je blažil rano, je bilo delo. Z njim je bila Jamnica preskrbljena za dve, tri leta. Vsak, kdor je utegnil, je šel delat v goro. Pozimi so se obetale velike vožnje. Dasiravno so bili ljudje jezni na Lukača, se mu vendar nihče ni upal zameriti, kajti postal je najvplivnejša oseba v Jamnici. Medtem ko je pri Apatu gostilna komaj še životarila, je pri Lukaču šla, ko da bi bila vsak dan lepa nedelja. V gori pa je hrumelo novo življenje, na njenih temnih pobočjih so se pričele goliti široke jase in poseke, ki so z vsakim dnem lezle na viš in v šir. Jamniški potok je včasih po cele dneve imel rjavo, umazano vodo, ki jo je povzročalo delo v planini. Gora je počasi spreminjala svoj obraz ...

Tem močneje pa so se jamniški kmetje oklenili še poslednjega upanja na goro. To upanje so bili pašniki na njenih vrhovih. Tam ni rastel les, zatorej gotovo ni bilo nikogar, ki bi jim mogel konkurirati. Država ni prodala sveta, temveč samo les, od golih pašnikov pa ni mogel imeti koristi nihče drug kakor kmetje. Spet je iz Jamnice romalo nekaj podpisanih pol papirja na razne strani, v katerih je pašniška zadruga znova utemeljevala svojo zahtevo po odstopu planinskih pašnikov, vsaj tistega dela, ki spada pod jamniško sosesko. Odgovori, ki so prihajali nazaj, sicer tudi niso bili dovolj jasni in odločni, vendar je kazalo za pašniško zadrugo sedaj mnogo bolje kakor poprej za gospodarsko. Jamnica je upala, da bo od gore vsaj nekaj rešila zase.

Jamniška spomlad se je obrnila v poletje in poletje je začelo prehajati v jesen. Jamnica je sejala, okopavala, žela, kosila, delala v gori in začela že po malem mlatiti. V večnem, trdem delu so letni časi naglo minevali. Vse, česar koli se je lotevala, je imelo svoj konec, le zadeva s pašnikom na planinah se je še vedno vlekla. Poleti ni bilo časa za dreganje in posredovanje, zato je bilo treba čakati.

Preden pa se je jesen utegnila posloviti, je bila rešena tudi ta zadeva. Nekega dne je Ložekar po tridnevnem popivanju v Dobrijah prikolovratil v Jamnico. Že sredi vasi je začel vpiti:
»Tri dni pa oleja ni, Obertavc je kupil planino .. .«
Jamnica je začela odgovarjati iz tisoč ust:
»Obertavc je kupil planino ...«
Iznenadenje je bilo tako silno, da je šele čez nekaj časa kriknilo v svet presenečeno, bolestno vprašanje:
»Za božjodelj, čemu pa bo Obertavcu planina ...?«
Novica, ki jo je prvi razširil Ložekar, pa je odgovarjala:
»Kupil je ves svet, kjer se zdaj seka, in z njim vred tudi pašnike na vrhu...«
»Vseh tisoč johov...?«
»Da, vseh tisoč johov ...«

Jamnica je prestrašeno umolknila. Udarec, ki ga je dobila, je bil presilen, da bi ga bilo mogoče olajšati s kričanjem in ihtenjem. Pred njenimi očmi se je rogala velika spaka, ki se je imenovala agrarna reforma. Najprej so prodali les, potem so prodali še svet. Sanje, katerih je bila Jamnica zadnje leto prepolna, so se razblinjale, namesto njih pa sta se selila vanjo trpkost in srd. Jamnica je klela, Dvornik, Munk, Pernjak, Mudaf in tisti kmetje, ki so veljali za jamniške voditelje, so kakor pijani hodili naokrog. Kaj takega niso pričakovali, čeprav so zadnja leta tudi oni postali že zelo nezaupljivi in neodločni. Zdelo se jim je, kakor bi jih ljudje na odločujočih mestih imeli za norce. Tega ni bilo mogoče več mirno prenašati. Odkar so v Jamnico prihajali razni kmetijski, zadružni in podobni poročevalci, ni bilo med njimi niti enega, ki bi jim ne bil trobil o zboljšanju živinoreje, o pašništvu in podobnih rečeh. Zdaj pa, ko je bilo treba nekaj storiti za zboljšanje vsega tega in ko je bila dana priložnost, ki se morebiti v tisoč letih ne bo ponovila, je neka sila pašnike za slepo ceno prodala kapitalistu Obertavcu. Celo goro je dobil za nekaj sto tisoč dinarjev. Spremenilo se je samo ime posestnika, drugega nič...

Jamnica se je zaklela kakor en mož:
»Tega vam pa ne bomo nikdar pozabili...«
In župnik Virej se je spet zaprl v svoj hladni, mokrotni farovž ...

Na zadnjo nedeljo pred adventom je bilo po maši pri Lukaču kakor navadno polno ljudi. Zunaj je bil oster veter in obleke, ki so jih Jamničani imeli na sebi, so le slabo branile pred mrazom. Zato se je vse zateklo k Lukaču, da se ogreje s krožnikom juhe ali s frakljem žganja. Kakor je vse kazalo, je bila to leto zima zelo zgodaj pred durmi.

Med zadnjimi sta vstopila Kovsov Tinej iz Drajne in delavec Ropaš iz Dobrij. Ker ju pri maši nihče ni videl, je bil njun prihod malo čuden.
»Kaj pa je vaju prineslo?« so se čudili ljudje.
»Opravki!« sta odgovorila moža nekoliko skrivnostno in gledala po sobi, kam bi se usedla. Potem sta našla prostor pri mizi, kjer je sedel stari Sečnjak z nekaterimi sosedi. Kmalu se je pokazalo, da sta morala biti s Sečnjakom zmenjena, kajti takoj so se zatopili v polglasen skrivnosten pogovor. Ni preteklo dolgo, ko je Kovsov Tinej potegnil iz žepa polo papirja in jo razgrnil po mizi.
»Lukač, prinesi črnilo in pero!« je zaklical Sečnjak. Lukač je takoj postregel in Sečnjak se je podpisal na papir.
»Na koga se bomo pa še obrnili?« je vprašal Kovsov Tinej.
»Počakaj, da se ljudje malo ogrejejo,« je odvrnil Sečnjak.

Delavca sta se ozirala po sobi, kakor da bi iskala ljudi, s katerimi bi bilo mogoče govoriti o tem, zbog česar sta prišla. Za mizo pri vratih so sedeli tesači Bajnant, Gačnikov Cene, Dovganoč in še nekateri drugi. Pri sosednji mizi je sedel bajtar Kozjek poleg Stražnika in nekaterih drugih pivcev. Za mizo pri peči se je grelo nekaj kmetic. V sobi so bili večinoma kmetje. Gostje so se radovedno, obenem pa tudi nezaupljivo ozirali proti mizi, kjer sta sedela Tinej in Ropaš. Ni bilo prvič, da je kdo v gostilni zbiral podpise, posebno zadnja leta, ko je prišlo na vrsto marsikaj, na primer akcija za ohranitev občine, boj zadrug za goro in podobno. Včasih so bile take stvari zvezane tudi z denarnimi prispevki, kar je bilo vedno neprijetno.

Tinej in Ropaš sta ravnokar nameravala pristopiti k mizi, kjer so sedeli tesači, ko se je od stranske mize oglasil Dvornik:
»Kaj pa podpisujete tam...?«
Ropaš je v zadregi pogledal Tineja, oba pa potem Sečnjaka, nakar je prvi dejal:
»Kaj ... podpise pobiramo, da bi izpustili Permanovega Ahaca. Ahac še zmerom sedi, njegova družina pa strada...« Videlo se mu je, da ga je veljalo precej truda, preden je mogel to izreči, potem pa mu je takoj odleglo in njegov obraz je postal zadovoljen in samozavestnejši. Po sobi je nastal molk, nato je bilo slišati neko pregibanje in nerazumljivo mrmranje. Tinej je hotel ravno vprašati, kdo se hoče podpisati, ko se je pri svoji mizi naenkrat dvignil Dvornik, se s počasnimi koraki približal njihovi mizi in rekel:
»Ali se tudi jaz lahko podpišem?«
»Ti...?« so se hkrati zavzeli Tinej, Ropaš in Sečnjak.

Izjava je bila res malo čudna; Dvornik je bil lastnik velikega, lepega posestva, drugega največjega v Jamnici; bil je znan kot zaupnik in krajevni voditelj domače stranke; bil je včasih župan, vodil je razne organizacije in ustanove, ki so bile del obstoječega reda, zgrajenega na nepregledni vrsti takih tvorb. Zadnje čase se je sicer veliko spremenilo; marsikateri bivši zagrizeni strankarji so postali mehkejši ter so iskali raznih izhodov iz zagate, kamor jih je potisnil razvoj. Dvornik se je zadnja leta, polna političnih in gospodarskih neuspehov ter bridkih razočaranj, obrnil precej na levo. Kljub temu pa delavca kaj takega od Dvornika nista nikoli pričakovala.
»Kaj, ali mi ne zaupate?« je skoraj užaljeno vprašal Dvornik.
»Ne, ne — tu ne gre za zaupanje, toda saj sam veš,« je hitel odgovarjati Tinej. Glas se mu je tresel in od zadrege ni mogel dalje. Medtem pa je Ropaš že porinil papir pred Dvornika in mu izročil pero. Dvornik se je podpisal, preden pa je šel od mize, je vrgel nanjo dva kovača, rekoč:
»To je pa za Ahacovo družino ...«

S tem je bil led, ki sta se ga Tinej in Ropaš še bala, mahoma prebit in od vseh strani so se dvigali gostje in klicali proti mizi:
»Jaz bom tudi podpisal...«
»Za Ahaca se bom zmerom podpisal...«
»Zakaj pa se že prej niste tega domislili...?«
»Izpustijo naj ga, kaj ga pa držijo tam...?«
»Sramota ...«

Podpisala se je velika večina navzočih gostov, tako da so zaradi gneče kmetov delavci prišli zadnji na vrsto. Med podpisovanjem je venomer padal tudi denar, ki ga je Ropaš komaj utegnil spravljati. Podpisalo se ni le nekaj izjem, med njimi tudi krčmar Lukač in stari Mudaf, ki pa je navzlic temu k zbirki priložil kovača, rekoč:
»Podpišem se sicer ne, toda z vami držim.«

Ropasu in Tineju so se ob takem nenadnem uspehu oči od veselja skoraj skalile. Strmela sta okrog sebe, kakor bi bila pijana in, ko sta se podpisnikom zahvaljevala, nista mogla najti pravih besed. Posebno ju je veselila denarna zbirka. Delavstvo je za svojega tovariša že večkrat zbiralo in se je že zelo izčrpalo, ker ni bilo treba skrbeti le zanj, ampak tudi še za družine nekaterih drugih tovarišev, ki jih je doletela enaka usoda kakor Ahaca. Takega uspeha v Jamnici nista pričakovala in, ko sta se zjutraj odpravljala na pot, jima je srce precej močno utripalo. A s tem njunega presenečenja še ni bilo konec. Sečnjak je naenkrat zavpil:

Tukaj je urejen prepis besedila:

»Pojdita še po hišah. Tukaj je zastopanih še premalo jamniških hiš; prepričan sem, da se bo podpisalo še veliko ljudi.«

»Da, tako je, po hišah je treba iti!« so klicali od vseh strani, Kozjek pa je na ves glas dodal:
»Če kdo drug ne gre z vama, bom šel pa jaz, čeprav me noge že težko nosijo ...«

Ponujali so se še tudi drugi spremljevalci, med njimi Dvornik sam. To je dalo stvari veliko veljavo, zakaj Dvornik je bil gotovo najuglednejši Jamničan. Najprej so obhodili Sončni kraj in tisti del Drajne, ki je bil obrnjen proti gori, potem so šli na Hoje in obredli vse hiše in bajte. Ko so se zvečer vračali mimo Munka proti Jamnici, so imeli zbranih že nad dve sto podpisov in precejšno vsoto denarja. Pri nekaterih hišah niso dobili denarja, toda tam so jim gospodarji in gospodinje naročevali, naj pridejo Ahacovi sami po kak živež.

Kakšna razlika med nekdaj in sedaj! Včasih v vsem okraju ni bilo bolj zakrknjenega kraja, kakor je bila Jamnica. Če bi si bil takrat kdo upal s tako akcijo mednjo, bi ne bil odnesel celih kosti. To, kar je napravila svetovna vojna, je Jamnica nenavadno hitro pozabila; zemlja, na katero so se vrnili ljudje iz strelskih jarkov in iz raznih taborišč vojnih ujetnikov, jih je naglo pritegnila nase in jih prepojila s svojo sebično strastjo. Kmetje in tudi večina kajžarjev je bila proti delavstvu in je gledala nanj kot na nekak strah, kot na sovražnika, ki ograža kmečki stan, ki kmečkega napora in truda ne ceni. Kako temeljito se je pred leti izjalovil poskus, zanesti nove ideje v Jamnico z občinskimi volitvami! Kako vztrajno in uporno se je Jamnica leta in leta upirala novim političnim idejam in se držala svojih starih nazorov! In za spremembo tega stanja ni bilo treba niti dvajset let...

Kovsovemu Tineju in Ropasu je rojilo po glavi vse polno misli. Vse preganjanje, ki sta mu bila s premnogimi tovariši izpostavljena dolgo vrsto let, je bilo spričo tega, kar sta doživljala danes, pozabljeno. Življenje se jima je zazdelo spet lepo in vredno.

Bil je že mrak, ko so se zbiralci podpisov bližali Munkovi hiši na Hojah. V hiši in v bajti je že gorela luč. Obstali so sredi gorice in se zamislili.
»Ali bi šli tudi k Munku?« je vprašal Ropaš svoja tovariša.
»Mislim, da bo zastonj,« je menil Dvornik. »Munk je še zelo zakrknjen in ne verjamem, da bi podpisal. Sicer da mnogo name, ali navzlic temu dvomim.«

Njegova tovariša sta molčala, kakor da bi ne bila popolnoma prepričana o tem, kar sta čula. Uspeh današnjega dne ju je navdal z velikim, zmagoslavnim zaupanjem v njihovo stvar. Dvornik pa je nadaljeval:
»Vesta kaj, pojdimo rajši k staremu Munku v bajto. Ravnokar sem se spomnil, da so mu ta teden poklicali gospoda. Starec je na kraju svojega življenja in rad bi se poslovil od njega.«
»Tu boš moral pa ti govoriti,« sta rekla onadva.

Stari Munk se ni malo začudil, ko je med vrati zagledal tri može, ki se jih nikakor ni nadejal. Bil je res bolan in je ležal v postelji. Domači niso radi verjeli njegovim trditvam, da se mu bliža smrt, ker je še vedno hodil, imel lahko sapo in bil tudi sicer še zmerom čil. Edino to je nekaj pomenilo, da je tudi čez dan začel polegati, kar se pri njem do zadnjega časa nikdar ni zgodilo. Njegova žena, stara Munkinja, je bila veliko slabotnejša od njega in so na njeno smrt že čakali. Stari Munk je pokazal, da ga nenadni obisk veseli. Takoj je vstal in se oblekel v svojo večno resasto obleko, od katere se zadnja leta tako ni mogel več ločiti.

»Dobro, da ste prišli pogledat, kaj ta stari medved še dela. Kmalu ga ne bo več in potem bo mir, kaj ne?« Na njegovem kosmatem, popolnoma zaraščenem obrazu je bilo težko zapaziti tisto pikro hudomušnost, ki jo je razodeval njegov še vedno močni in čvrsti glas. Nedvomno je stari mož meril na svojo preteklost, polno bojev proti delavskemu vdiranju v Jamnico.

Kovsov Tinej in Ropaš sta naenkrat začutila precejšnjo zadrego; starega Munka sta sicer poznala — kdo bi ga tudi ne — toda pobliže se nista nikoli seznanila z njim. Mož je pripadal starejšemu rodu, s katerim nista imela veliko opraviti. Pred njima je stal popolnoma siv, koščen starec, ki je dolga desetletja bil na čelu Jamnice in jo po svojem prepričanju vodil skozi vse njene politične borbe. To, kar je Jamnica desetletja mislila in hotela, čutila in želela, se je rodilo v tem starcu. Ko sta se onadva začela ukvarjati s političnim bojem, je starec sicer že stopil s prizorišča v ozadje, ali njegov vpliv je živel trmasto dalje in se ni hotel ukloniti. Njegova siva podoba pa je v njima vzbujala neko mrzlo, skoraj grozotno spoštovanje. Govoril je o smrti tako mirno in premišljeno, zraven pa hodil po sobi s tako trdim korakom, kakor bi se po podu premikali dve koreniki macesna, ki je zrasel na samotnem skalnatem robu na gori. Vsem trem obiskovalcem je postalo tesno pri srcu in Dvornik, ki je starcu bil še najbližji, je začel hitro govoriti:
»Oče, kaj boste govorili o smrti, ko pa ste kakor star dren.«

Starec ga je takoj ustavil:
»Ne, ne, to je le na videz, v resnici pa je drugače. Prsi so prazne, tudi glava mi postaja prazna in po tem sodim, da novega leta ne bom več dočakal...«
Na postelji v kotu, kjer je ležala stara Munkinja, se je zganila odeja in začul se je utrujen, skoraj proseč glas:
»Kaj blebečeš neumnosti? Jaz bom umrla pred teboj in ti me boš preživel...«
»Tiho bodi, mati, kar vem, to vem,« je odločno odvrnil stari Munk. V kotu je postalo spet tiho. Čez nekaj časa je povzel:
»Sicer pa, naj pride, kar ima priti. Jaz sem se pripravil in se ne bojim ...«

Pogledal je goste s predirnimi, še bistrimi očmi. Potem je naglo nataknil cokle, prižgal svetilko in odšel z vrčem v klet po mošt. Vrnivši se, je skoraj veselo dejal:
»Letos ga imam dva polovnjaka v kleti. Le pijmo ga!«
Govoril je resnico. Bila je dobra sadna letina in gospodar mu je moral po zgovorjenem preužitku za vsakih deset polovnjakov sadjevca naliti po en polovnjak. Potem so pili in se pogovarjali. Stari Munk pa je vedno znova prihajal k misli na svojo skorajšnjo smrt.
»Osemdeset let je že nekaj in čas je, da gre človek h kraju. Kaj mislite vi...?«

Obiskovalci so ga dolgo časa zaman skušali spraviti na kake druge misli, naposled pa je starec le začel govoriti o starih časih. Njegov jezik pa je ostal kljub preteči smrti še zmerom političen in piker. Drugače stari Munk sploh ni znal govoriti. Pripovedoval je, kako je že z osemnajstimi leti stopil v politični boj.
»Takrat je bil hudič. Vse, kar je kaj veljalo, je bilo nemško, in vse, kar je hotelo nekaj postati, je lezlo Nemcem pod habe. Tudi tvoj oče in tvoj ded, Kovs, sta bila med njimi. Jaz ti povem, kakor je bilo. Dvajset let smo se borili, dokler nismo tem podrepnikom iztrgali občine iz rok. In iztrgali smo jo ... Hej, kako je bilo takrat veselo ...«

In starcu so se zaiskrile oči v mladostnem ognju. Potem je spet nadaljeval:
»Toda borbe s tem seveda še ni bilo konec. Celovška gospoda ni hotela mirovati. Mi smo uvedli na občino slovensko uradovanje, celovška gospoda pa nam je pošiljala uradne spise nazaj. Mi pa se tudi nismo vdali in tako je šla borba dalje, vedno dalje ... Potem so nam razpustili občinski odbor, misleč, da bodo pri novih volitvah oni zmagali. Ali mi smo zmagali še z večjo večino. Drugi in tretji razred sta bila vsa leta skoraj popolnoma naša, samo v prvem razredu, kjer so volili le največji davkoplačevalci, so se nasprotniki še nekaj časa držali, dokler jih pred vojno tudi od tam nismo izrinili. To je bila huda borba... Trideset let smo se borili tudi za našo šolo. Celovec nam je hotel vsiliti nemško šolo, mi pa smo zahtevali slovensko. Tako ni bilo nikdar miru, a bilo je le lepo ...«

Stari Munk se je med pripovedovanjem vedno bolj razvnemal. Zdaj je gledal v tega, zdaj v onega. Kadar je mogel koga pičiti, mu je vselej zaigral okrog oči čudno se smehljajoč obroč. To je bilo pa tudi vse, kar se mu je moglo brati z obraza, vse drugo so pokrivale ruše. Potem pa se je obregnil ob fužinarja.
»Pijte, jaz ga tudi pijem. — Včasih še ni bilo socialistov, temveč sta bili le dve stranki, slovenska in nemška. Ali že dokaj pred vojno ste tudi vi začeli kazati rogovje. V Dobrijah ste začeli gnezditi in Jamnica vam je dišala. Mi pa smo se vas otepali in dobro otepali. Vidva tega ne vesta, ker sta premlada, a s tvojim očetom, Tinej, smo se dajali. Pri prvih volitvah v državni zbor s splošno volivno pravico pred tridesetimi leti ste dobili v Jamnici le štiri glasove. Ha, ha, ha...! Dobro smo vas dali ...«

In spet se je stari Munk smejal, da se je vse treslo. Gostje so molčali ali pa se skušali prisiljeno smehljati njegovemu pripovedovanju. Nikakor jim ni kazalo, da bi se s starcem spuščali v pogovor, čeprav je bilo očitno, da si je to želel. In ko da bi ga obzirnost zabolela, se je naenkrat ves utrujen spustil na klop.
»Da, tako vse mine in novi časi prihajajo...« je menil Dvornik nedoločno ter skušal spraviti pogovor na drug tir. Vendar se mu to ni posrečilo, zakaj ni trajalo dolgo, ko je stari Munk znova pričel:
»Tako smo si priborili novo, našo državo. Ta stvar ni padla kar tako z neba, kakor bi si bil kdo mislil. Vraga... Že ob začetku vojne sem se bal, da me bodo zaprli, a kar se ni zgodilo takrat, se je zgodilo pet let pozneje ob času koroških bojev. Ko so zasedli Jamnico Nemci, so prišli pome, me odgnali v Celovec, kjer sem sedel, dokler ni tja prišla naša vojska. To so bili časi... Malo je takih, ki bi se za svojo stvar dali zapreti...«

Gostje so že hoteli omeniti Permanovega Ahaca in njegove tovariše, ki tudi sede za svojo stvar, toda preden sta utegnila odpreti usta, je stari Munk že nadaljeval:
»Dobili smo novo državo — hvala Bogu! To rečem še enkrat, čeprav stvari niso šle in ne gredo, kakor bi morale iti. Ali tujega jarma smo se otresli, kar je že veliko. — Mislil sem, da bom starost lahko v miru preživel, ali motil sem se, korenito sem se motil. Ne mislite si, da se morda kesam tega, kar sem delal in kar sem bil! Jaz sem še zmerom stari Munk in bom tak šel tudi v grob. Ali zgodilo se je marsikaj, kar bi se ne smelo zgoditi... Kriza je mojega sina pregnala z grunta, katerega sem mu dal. To je zadelo seveda le mene in moj rod ... Toda so tudi še druge stvari, ki človeku ne morejo biti všeč.«

Obmolknil je in s svetlimi očmi pogledal goste.
»Tista stvar s ‚Podjuno‘. To je bila sramota...«
Zamižal je in se zdrznil.
»Tista stvar z občino. To ni bilo prav ...«
Spet je obmolknil in se zganil.
»In zdaj ta stvar z goro, s planino. Nikoli bi si ne mogel misliti kaj takega ...«

Starec je imel še nekaj na jeziku, a je vzdih hitro požrl in se zamislil. V mislih je imel smrt svoje hčerke Munkinje, ki ga je silno potrla. Z njo se mu je podrl zadnji steber njegove družinske zgradbe in sedaj se je Munkovemu gruntu bližalo to, kar je bilo najgroznejše: prehod v tuje roke. Bilo je jasno, da Munk ne more ostati brez žene, brez gospodinje, ker so pri hiši majhni otroci in je najmlajši, ki ga je Mojcka rodila na smrtni postelji, komaj pol leta star. Ljudje so že govorili o tem, da bo Munk vzel mežnarico Trezo. Prišli bodo v hišo novi otroci, toda vsak človek lahko ve, kam to vodi in da more grunt nekega dne priti v popolnoma tuje roke. To je pot krute kmečke usode.

Dvornik, Tinej in Ropaš so nemo gledali zamišljenega starca; ta ali oni bi mu bil rad privoščil lepo besedo, toda nič pametnega jim ni prišlo na misel. Medtem pa se je stari Munk zopet zavedel, se stresel in hrupno zasmejal.
»Ha, ha, ha... ali ni neumno vdajati se nevšečnim mislim? Danes ali jutri me ne bo več in moralo bi mi biti vseeno, kaj bo za menoj. Ker pa je človek človek, to ni mogoče. Svet bo živel tudi za menoj, kakor bo vedel in znal. Morda bo živel bolje in lepše, kakor pa smo znali živeti mi. Življenje gre pač svojo pot... Jaz se tega veselim.« In obrnjen proti Kovsovemu Tineju in Ropasu je nadaljeval: »Zdaj boste prišli na vrsto vi, o tem sem prepričan. Vse se tako suče. Vi in vaša ideja... Včasih smo se z vami borili na življenje in smrt. Zlodej vedi, kako je bilo to? Morda pa smo se vsi skupaj borili za isto stvar, za blagor človeškega rodu na tej zemlji, ne da bi drug drugega dobro poznali in ne da bi drug drugega pravilno razumeli. Ali morda ni bilo tako...? Kaj pravite vi...?«

Bilo je težko odgovoriti tako, da bi starec tega ne imel za tolažbo ali pa za breznačelen umik. Tako bistrega človeka, kakor je bil stari Munk, ni bilo mogoče prepričati s prazno besedo. Gostom so starčeve besede s čudno težo legale na srca. To, kar so zdaj slišali, jih je mnogo bolj prepričalo, da so staremu Munku njegovi dnevi šteti, kakor vse njegovo trdovratno zatrjevanje o bližnji smrti. Ropaš je prvi našel primerne besede in je rekel z lahkim glasom:
»Jaz mislim, da bo prava sreča za nas vse, kadar bo to prišlo.«

Bilo pa je, kakor da stari Munk teh besed že ni več slišal; njegov obraz se je namreč ta hip umaknil v neko daljno odsotnost. In ko da bi se bil šele zdaj spomnil nečesa, je naenkrat hlastno vprašal:
»Kje ste prav za prav hodili. ..?« Gledal je Dvornika.

Tedaj se je opogumil Kovsov Tinej in rekel:
»Oče, podpise smo pobirali po Jamnici, da bi izpustili Permanovega Ahaca in njegove tovariše, ki so še vedno zaprti. In gredoč smo si rekli: poglejmo tudi k staremu Munku. On je bil sicer vedno zoper nas, a bil je pošten. Morda se bo tudi on podpisal, več, kakor vreči čez prag, pa nas tudi ne more.«

Starec je osupnil, očividno se mu je zdelo neverjetno, kar je slišal, in nekaj hipov ni umaknil svojih oči od Tineja. Potem pa se je pomiril in dejal kratko:
»A, tako! — Permanov še zmerom sedi...«
»Da, še zmerom, njegova družina pa strada. Ne vem, zakaj ga neki drže, ker mu ne morejo ničesar dokazati. Zato smo začeli zbirati podpise in, ker je Ahac star Jamničan, smo prišli tudi v Jamnico. Storili smo to tudi zato, ker ga med drugim dolžijo, da se je takrat vtikal v zadevo z vašo občino. Čim več podpisov bomo nabrali, tem večje je upanje na uspeh.«

Starec je malo pomislil, potem pa zamomljal:
»Koliko podpisov ste nabrali v Jamnici . ..?«
»Imamo jih že okrog dve sto. To je zelo veliko. In tudi nekaj denarja smo nabrali.« Tinej se je pohvalil.
»Kdo pa se je vse podpisal?«
»Rudaf se je, dalje Pernjak, Zabev, Mlatej, Stražnik ... Lukač se ni...«
»Lukač se ni, Mudaf najbrž tudi ne. Ali se je mladi Munk podpisal?« Preužitkar je srepo strmel čez mizo, naravnost v Dvornika.
»K mlademu Munku še nismo šli.«

Preužitkar se je trpko nasmehnil.
»K njemu ni treba hoditi, ker se ne bo podpisal.«
»Dobro, da ste mi povedali. Ljudi, ki se za tako stvar ne bi hoteli podpisati, res ni veliko, a so.«
»Ali ste bili pri mojem sinu...?« Stari Munk je hotel reči: pri mladem Munku, a se je hitro domislil, zatajil ime in hotel reči: pri Pernjakovem bajtarju. Vendar mu je grlo prehitro zagrgralo, da bi ga mogel spraviti iz sebe.
»Bili smo, oče, tudi on se je podpisal,« so hkrati odgovorili vsi trije.
»Ali ste bili pri Ladeju...?«
»Bili smo, toda gospod nadučitelj še ni premislil . ..«

Starcu so se zabliskale oči, a se je takoj spet zresnil in zamahnil z roko.
»Meni je vseeno, kdo se je podpisal in, če bi se nihče drug ne hotel, bi se podpisal jaz. Kje imate tisti papir?«

Zbiralce podpisov je zadel odločen, bojevit pogled. Takoga ognja morda že desetletja ni bilo v njih, kakršen se je kresal zdaj. Staro telo za mizo je začelo na rahlo drgetati, da se je začela tresti miza, na katero je bilo naslonjeno. Po njej so se iztegnile posušene in izčrpane roke. Po sobi je zašumel rahel odmev papirja, ki ga je Kovsov Tinej privlekel iz žepa in položil na mizo. Na postelji v kotu se je znova zganilo telo stare Munkinje, ki je molče prisluhnila.

Stari Munk je zgrabil za pero, rekoč:
»Ne mislite si, jaz ostanem, kar sem bil, a podpisal bom ...«
In takoj nato je podpisal z velikimi, okornimi črkami:
»Lenart Munk je tudi za to ...«</text>
      <sha1>d0gfiz06ybmnb02q1efcc75bpsbhfl7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41760</id>
    <revision>
      <id>224012</id>
      <timestamp>2026-05-13T18:13:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka) | normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}''  | vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano =  }}  == ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==...«</comment>
      <origin>224012</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31561" sha1="m0p5gs8psy98vggd5a0rplwk8l18oe3" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«</text>
      <sha1>m0p5gs8psy98vggd5a0rplwk8l18oe3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224013</id>
      <parentid>224012</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:21:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* 5. */</comment>
      <origin>224013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="109722" sha1="dj09s1ohii4g934vycuago1jthtvmeu" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== NEBEŠKI SEJEM ==</text>
      <sha1>dj09s1ohii4g934vycuago1jthtvmeu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224014</id>
      <parentid>224013</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* NEBEŠKI SEJEM */</comment>
      <origin>224014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133731" sha1="3887pkf5xu5xdvl8qv6bida4z16klg4" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== I. NEBEŠKI SEJEM ==

Naša pa selanska soseska sta sosedi, vendar je nekaj čudnega, da se nikoli nista prav marali. Prezirali sta se in tiho sovražili. To je bilo še bolj nerazumljivo, če pomislimo, da sta obe fari že od nekdaj živeli isto življenje. Prebivalstvo ene in druge so bili kmetje, bajtarji, hlapci in dekle. Skozi obe soseski je že v starih časih držala rimska cesta, tista, ki je šla iz Virunuma proti Celju. Naši predniki so se v tem kraju gotovo hkrati naselili.

Naša fara je starejša ko selanska in so Sele stoletja spadale k nam. Šele cesar Jožef je v osemnajstem stoletju napravil iz Sel samostojno faro, tako zvano kazensko faro, kamor so škofje pošiljali pijance, koruznike in podobne nesrečnike za pastirje selanskih duš. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel tja tudi slovenski pisatelj Ksaver Meško.

Mogoče je k temu čudnemu nasprotju pripomogla deželna meja med Štajersko in Koroško, zakaj naša soseska je še na Koroškem, dočim leži silska že na Štajerskem. Na vrhu Brdinj, na meji obeh dežel in obeh sosesk stoji velikanska lipa, ki se vidi po celi mislinjski dolini in daleč gor na Koroško. Ljudje trdijo, da je to lipo dal zasaditi češki kralj Otokar, takrat ko je mislinjsko dolino odtrgal od koroške dežele in jo priključil štajerski.

Resnica je pač ta, da med obema krajema nikoli ni bilo prisrčnih stikov. Malokdaj se je pripetilo, da bi se Hotuljci ženili na Selah, ali da bi kaka hotuljska nevesta šla na Sele. Kotlje so prezirale Sele, prezirale to ubogo faro in njene duhovnike, kjer so se okrog farovža pogostokrat sušile plenice. Naša fara je bila bogatejša, lepša in naši farani so dali sosedom to ob vsaki priložnosti čutiti.

Toda tudi Selani se niso dali kar tako in so se branili, kakor so vedeli in znali. Bili so na slabem glasu kot nevarni pretepači in neznansko hudi opravljivci. Vsak Selanec, kakor vsaka Selanka, je imel poleg pravega imena še poseben zloben priimek. Kdor koli se je na Selah le pokazal, je odnesel s seboj svoj zlobni priimek. Le tisti, ki je skozi to sosesko zadenski jahal kravo in pri tem držal kravji rep v gobcu, jo je bojda odnesel brez priimka. Tedaj so bili namreč Selanci tako iznenadeni, da so pozabili čudnemu jezdecu prisloniti priimek.

Dvakrat na leto pa sta se obe fari nekako duhovno združili. To je bilo prvič križev teden ob vsakoletnih vigrednih priprošnjah za dobro letino in pa avgusta meseca za god svetega Roka. Križev teden so prišli prvi dan Selanci s procesijo v Kotlje, drugi dan pa so Hotuljci Selancem obisk vrnili. V eni reči pa so bili Selanci pred Hotuljci, česar so se tudi ponosno zavedali. V svojih dveh cerkvah so namreč imeli boljše svetnike, kakor pa so bili v obeh hotuljskih cerkvah. V selski farni cerkvi je sveti Rok, dober priprošnjik za človeško zdravje, v podfarci za Brdinjami pa sveta Neža. Ta svetnica je bila svoj čas v hotuljski farni cerkvi. Ko so pa Kotlje pred menda šestimi stoletji postale fara in so cerkev povečali, se je morala sveta Neža od tam umakniti v skrito podfarco za Brdinjami in tako napraviti prostor mogočnejši sveti Marjeti. Kadar je bilo sušno leto, so hodili Hotuljci k tej svetnici prosit za dež.

V ponedeljek na križev teden so se Selanci zbrali k procesiji na Jamah za našo vasjo, kamor smo jim šli s procesijo naproti. Na Jamah je lepo polje, skozi katero smo se počasi zibali v dolgem sprevodu, ki se je za tako sosesko, kakor je naša, tudi spodobil. Selancev ni bilo še nikjer videti, ker so se skrivali v gozdu za Jamami. Naš duhovnik je na ves glas molil litanije, mi prošnjiki pa smo škilili tja proti gozdu, od koder so se imeli prikazati naši sosedje.

»Strah jih je pred nami, ker nas je toliko, pa si ne upajo na dan,« je šumelo v naši procesiji.

Potem pa se je le začela motati selanska procesija iz gozda. Navadno je bila zelo kratka in med nami je potem prezirljivo zašumelo:

»E, hej, komaj za eno češnjo jih je . ..«

Večkrat so prihajali Selanci brez svojega duhovnika, ker je bil ali prestar, da ni mogel na dolgo pot, ali pa so bili trenutno brez njega.

Kakor mi, so tudi Selanci nosili na čelu procesije velik križ z božjo martro. Počasi so se nam približevali in, ko so nas dosegli, je selanski križ poljubil našega, nakar smo skupno romali dalje z obema križema na čelu. In po procesiji je znova zašumelo:

»Hotuljec in Selanec sta se poljubila ...«

Nikdar nisem mogel presoditi, ali so ljudje pri tem mislili na oba boga ali pa na kaj drugega.

Za Selance je navadno nosil križ Hovnikov Miha, za Hotuljce pa Coflov Peter. Ta možakarja sta že sama zase bila veličastna prikazen. Oba sta bila srednjih postav, a silno čokato in močno zraščena, oba sta bila strašno bradata, zanemarjena in povaljana. V bradah sta navadno imela ostanke ležišč, s katerih sta zjutraj vstala. Bila sta si v vsem čudno podobna razen v laseh. Hovnikov Miha je imel goste, kuštrave lase, Coflov Peter pa je bil popolnoma golobučen, tako da se je njegova orjaška pleša že od daleč svetila. Oba sta bila stara, čudaška samca in huda pijanca, a Hovnikov Miha je bil še hujši ko Coflov Peter. Peter je bil tesač, Miha pa daleč naokoli znan žgalec apna.

Važnejše ko to, ali se bodo Selanci pri procesiji pokazali z duhovnikom ali brez njega, je bilo to, ali bodo prišli na čelu s Hovnikovim Miho ali brez njega. In če se je iz gozda pokazal Miha, smo takoj imeli čudno zadoščenje:

»Miha nosi križ . . .«

In če ga ni bilo, je skoraj malodušno završalo od ust do ust:

»Mihana ni. . .«

Nekoč se je zgodilo, da so Selanci skoraj prišli ob svoj križ. Kakor po navadi, je Hovnikov Miha po cerkvenem opravilu šel pit h Križmanu. Ker se je hotel zaradi delavnika le mimogrede okrepčati, je prislonil križ kar zunaj na hišni zid. Miha pa se je krepčal dalje in do večera je križ slonel zunaj pred vrati. Na noč ga je potem Križman odnesel in ga poslonil v kot za vrata. V tem kotu je potem selanski križ cel teden zapuščeno slonel, čakajoč na svojega nosilca, ki je pil s Coflovim Petrom.

Najprej je zmanjkalo denarja Hovnikovemu Mihanu. Ko je šel ven na tatrman pit vodo, je naenkrat zagledal za vrati križ in se ga je silno razveselil. Objel ga je z obema rokama in ginjeno zatulil:

»O ti preljubi moj Kristus ti!«

Potem je odnesel križ in sobo.

»Ti, Peter,« se je obrnil k tovarišu, »če ti je kaj za boga, kupi ga.«

Golobučnemu Petru so se oči zasvetile.

»Kupim ga, tega selanskega boga. Koliko pa hočeš zanj?«

»Pet rajnišev je vreden. Če jih daš, pa je tvoj in Hotuljci boste imeli dva boga.«

Peter je zamišljeno potegnil s svojo neumito, smolnato roko čez tisto mesto na obrazu, kjer naj bi bila usta, in zamomljal:

»Ni stvar v tem, da bi si mi Hotuljci hoteli nabaviti še enega boga, saj nam je že ta, ki ga imamo, več ko preveč. Toda ker si ravno ti, pa ga odkupim. Ali pet rajnišev je preveč, dva pa dam . . .«

Miha ga je grdo pogledal in še grše zarjul:

»Dva rajniša! Pa takega boga! — Ne, tako dober kup pa Hotuljci ne boste prišli do drugega boga. Pet rajnišev, če hočeš ...«

»Dva, kakor sem rekel, in ne groša več.«

Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga iztegnil od sebe in ga, strmeč v njegovo žalostno podobo, začel na vso moč hvaliti:

»Poglej ga vendar, kakšen je. Ta trnova krona na glavi in te prebite roke? Ali ni vse, kakor bi bila živa resnica? Po licu tečejo krvave kaplje in dlani so od zabitih žebljev vse krvave. Na vašem bogu se nobena kri ne pozna. Ali te ni sram ponujati samo dva rajniša ...«

Križ je bil tako visok kakor Miha. Božja martra, ki jo je izrezal neznan kmečki umetnik, je predstavljala umirajočega zveličarja z glavo, nagnjeno na desno stran. Trnova krona je bila tako velika, da mu je zakrivala velik del glave. Pijanca sta obmolknila in strmela v križano podobo. Ker sta imela obraza vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih moglo biti kar tako, ker je Peter čez nekaj časa spregovoril z nekoliko presunjenim glasom:

»Če je tako, pa dam tri rajniše ...«

»Štiri daj, če se boga bojiš, če se ga le količkaj bojiš. Pomisli nekoliko na svojo zadnjo uro,« je v sveti jezi zarohnel Miha.

Do zdaj sta sama barantala v sobi. Na Mihovo vpitje pa je priletela iz kuhinje mati Križmanka. Ko je sprevidela, za kaj gre, jo je popadla jeza, da je mahoma iztrgala križ iz Mihovih pregrešnih rok in ju pričela zmerjati:

»Z bogom pa ne bosta barantala v moji hiši, bogokletnika grda. Sem s križem!«

Križmanov hlapec je še tisti dan odnesel selanskega boga domov na Sele, Miha in Peter pa sta ostala pri Križmanu, dokler nista zapila tudi tistega denarja, ki ga je Peter še gleštal.

Ko sem prvič šel na Sele, sem bil še majhen pobič. Šel sem z materjo, ki je hotela pri svetem Roku izpolniti zaobljubo, storjeno ob rojstvu mojega mlajšega brata. Šla je prosit za njegovo zdravje in srečo, in ga je nosila s seboj na rokah.

Bilo je jeseni in lepega sončnega dne. Sonce je sijalo s poletno toploto, zrak je bil čist in bleščeč, kakršen je bil po navadi le ob velikih praznikih, čeprav je ta dan bil delavnik. Ljudje, ki so delali po poljih, so gledali za nama in, ko so uganili, kam gre najina pot, so si mislili, da mora biti že kaj posebnega, ako gre bajtarica v delavnik na tako pot. Hotuljske jame so bile kmalu za nama in počasi sva se jela dvigati na selanske police, ki se začnejo koj za štajersko mejo. S teh polic se mi je odprl razgled na svet, ki sem ga dotihmal poznal le po opisovanju in v neznanih slutnjah, naslikanih v otroški domišljiji. Pred menoj so se pokazali Vrhi, potem Gmajna in pod temi sončnimi hribi se je kmalu začel odkrivati tudi Zabengrac, dolga, skrivnostna globača.

Brž ko se je pokazala kaka nova hiša, sem že izpraševal mater, kako se ji pravi. Mati ni le vedela za ime vsake hiše, temveč je poznala tudi njeno zgodovino. Tik pred nama so bile Pernje, velika, graščini podobna domačija. In mati mi je koj začela razlagati:

»Pri tej hiši je zelo star rod. In bogati so, da je kar čudno. Neka Pernjakova hči se je primožila tja na Sleme, na Vrheh. — Vidiš tisti dolgi marof? To so Sleme. Ali pri hiši ni bilo sreče. Vsa bogatija ni pomagala. Nekoč so našli kačo, navito na kljuko hišnih vrat. Tista kača se je potem zmerom ovijala na kljuko. Bilo je kakor zakleto. Dobili so duhovnika, da bi kačo zagovoril, toda vse zaman, kača ni nehala hoditi k hiši.. Naenkrat pa kače ni bilo več. — Kaj je bilo? Slemnica je bila v zakonu nezvesta, zato je hodila kača v hišo. Kar na vsem lepem je umrl sosedov sin — in kače ni bilo več k hiši. Vidiš, tako se vse izve na tem svetu.«

Spet je pokazala na ogromno domačijo, položeno na zložen vrh.

»Ono tam je Brezovo. Velik, mogočen grunt, kjer so lahko redili nad trideset glav živine. Brezovniki so bili svobodnjaki. Tam je bilo včasih denarja, da so ga v slamnicah plali, da bi mu plesen preveč ne škodovala. Zadnji Brezovnik pa se je sprhal in zdaj je žagar na neki žagi v Zabengracu. Vidiš, bogatija še tudi ni vse ...«

Za male kmetije in bajte se mati ni veliko menila. Če sem iz radovednosti spraševal, kaj je ta ali ona hišica sredi zaplate polja, mi je malomarno, skoraj zaničljivo odgovarjala:

»Oh, to je pa ta in ta bajta...«

Tudi ona je bila z velike, stare kmetije doma, a je vzela bajtarskega sinu. Na tihem jo je zmerom grelo, da si je tako prebrala, in si je želela priti do grunta. Ta želja se ji nikdar ni izpolnila, kajti naposled sta z očetom kupila le bajto. A tudi kot bajtarica je še vedno čutila neki prezir do tega stanu.

Sredi jase v gozdu sva obstala. Mračna tihota je vladala tu, le nekje iz globine gozda je prihajal do naju šum oddaljenega studenca. Mati je rekla:

»Veš, kje sva? Na Sterčkovem britofu.«

Videč moj plahi pogled, se je nasmehnila.

»Poglej, tod je v starih časih šla rimska cesta iz Koroške na Štajersko. Ravno tod. Tukaj je nekoč stala cerkev svetega Jurija in tukaj je bilo tudi pokopališče. Že davno ni ne o cerkvi ne o pokopališču nobenega sledu več. Stari Apačnik iz Zabengraca, moj ded, je bil zadnji človek, kateremu se je ta britof še pokazal. Vračal se je ravno o polnoči skozi ta kraj iz Italije, kamor je romal v Loretto. Bil je zato čist in so njegove oči videle, kar grešne ne vidijo. Naenkrat je videl, da stoji sredi pokopališča, na vsakem grobu je migala drobna lučca. Zaradi dolge poti je bil tako zbit, da se je ta zadnji kos še komaj vlekel. Ko pa je zagledal pravi, živi britof, mu je nova moč podžgala noge in potem je pravil, da sam ni vedel, kako in kdaj je prišel domov.«  

Stari Apačnik je bil svobodnjak in je peš preromal pol Evrope. Hodila sva po cesti, po kateri so nekoč prišli naši predniki od vzhoda v naše kraje in katero so potem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedli, ostala njihova.  

Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Selah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic razkošnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lahkoživosti ne morejo sprhati.

Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiše, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe so bile vdrte in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več.

Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. Dvorišče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. Njena podoba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi.

»Kdo pa je ta?« sem vprašal potihoma.

Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studa:

»Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes.«

In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omožili s sosedom Samcem, kateremu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon postal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila, kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepali njenega postarnega moža, ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Šele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega pohujšanja konec, ker je priležnike začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem je stari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote razbežali po svetu in ta starka se sedaj potika okrog hiše kakor živ, lasten strah.

Mati je govorila o njej z vidnim sovraštvom ponosne kmečke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka, ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadelj bogatije. Pa še iz take hiše je bila.

In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza stelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam postavil tja, kamor je spadal.

»Če človek vse to ve,« je končala mati, »potem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu.«

Od Gostenškega križa sem šele zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roka. Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bi, če le mogoče, še dobila mašo. Toda opravila ni bilo. Na Selah so imeli takrat starega župnika Jurija Koprivo, ki je imel že čez osem križev in je živel tukaj menda že čez petdeset let. Ker je bil že preslaboten, ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni bilo posebno neprijetno, kajti ta rod že od nekdaj ni bil pobožen. Župnik Kopriva ni bil le mašnik, temveč prečestokrat tudi sam sebi mežnar in ministrant in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi.

Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v farovž, tokrat še edino hišo poleg cerkve. Mikalo me je videti tega starega duhovnika, o katerem mi je mati pripovedovala lepe reči. Mož, ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in med takimi farani, si je v okolici spletel velik sloves. Po svoje so ga cenili celo Selanci sami. Mož je živel svoje življenje in se ni brigal za njihove pregrehe. Tisto malo polja, ki ga je imel, je obdeloval kar sam, nosil gnoj v košu na njivice in jih prekopaval. Videl sem starega, sključenega možička s pristriženimi, sivimi rušami, čepečega za pečjo; bil je že bolj za oni kakor za ta svet. Mati se je zastonj trudila, da bi začela z njim kak pogovor, edino, kar je napravil, je bilo, da je mrmrajoče spravil denar za plačano tiho mašo.

Z mešanimi občutki sem zapustil farovž. Mati je hodila zdaj hitreje kakor zjutraj, zakaj dan je bil veličastno lep in doma jo je čakalo delo. Gredoč sem neprestano mislil na tega samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, mati mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to šele veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki sem jo videl pri njem, je bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal našemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari. Berneker je celo življenje stradal in nazadnje od pomanjkanja umrl — tu na Selah pa je plesnilo deset tisoč zlatih goldinarjev.

Moje prvo romanje k svetemu Roku mi je ta kraj tako vtisnilo v spomin, da sem, ko sem odrasel, le prerad hodil tja. Če se je le količkaj dalo, sem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu. Tudi takrat gre iz Kotelj zaobljubljena procesija na Sele, ki se zbere pri Gostenškem križu. Na ta dan prihajajo tja velike ljudske procesije od vseh strani prosit svetega Roka za srečo in za zdravje in da bi jih ta svetnik obvaroval pred kugo. Na Selah se zbere na tisoče ljudstva. Kakor daleč sega glas selanskega zvona, je ta dan praznik.

Na teh poznejših romanjih se mi je vedno odkrival nov svet, različen od tistega, ki sem ga dojemal takrat, ko sva hodila tja z materjo. Zlobni Selanci imenujejo shod na svetega Roka dan po svoje, imenujejo ga: »Sejem za nebesa.« Kajti na ta dan romajo na Sele ne le pobožni romarji, temveč celo taki, ki jih drugače nobena cerkev znotraj ne vidi.

Čudna pobožnost popade takrat vse lesne in druge trgovce, krčmarje, mesarje, vse vrste skopuhov in oderuhov iz celega kraja od Pohorja pa do Pliberka. Ker na Sele od nobene strani ni vozne poti, po kateri bi se lahko prišlo s kočijami, puščajo ti romarji svoje vozove v sosednih krajih ter hodijo na Sele peš kakor pravi romarji.

Dolgojezični Selanci imajo s tem nebeškim sejmom svoj poseben špas. Preprosto ljudstvo napolni cerkev do zadnjega kotička, kolikor ga pač gre noter, velika večina pa ne najde prostora v njej in ostaja zunaj, kjer se kuha, peče, pije in je. Vse to pa še ni pravi nebeški sejem. Ta se začne šele z velikim darovanjem okrog glavnega oltarja. Tedaj se začnejo množice zgrinjati v cerkev, tedaj začnejo stopati proti njej tudi vsi tisti posebni, gosposki romarji od blizu in daleč. Selanci, ki ta dan ne rinejo v svetišče, zato da je več prostora za goste, stojijo v špalirju pred vhodom in opazujejo mimoidoče.

In potem lahko slišiš:
»Poglej Slovenjgradčane. — Zdaj se bodo ti odkupo¬vali ...«
»Ali misliš, da njim ni za nebesa...«
»Poglej Reiterja, poglej Šulerja, poglej Rojnika, poglej Kača... poglej te babe ...«
Naštevajo imena samih petičnih veljakov, veletrgovcev in veleposestnikov, imena, pri katerih vsakega kmeta in delavca strese mraz.
»Jaz bi tudi šel, če bi mi grunti kar tako padali iz nebes...«
»Poglej, zdaj so Korošci na vrsti. ..«
»Orter... tisti, ki je naše Blate z deset tisoč kubikmetri lesa na cesti pobral.. . Reiter iz Pliberka, zaradi katerega se je lani neki Strojane obesil... Ho, ho, ali vidiš Plešivčnika iz Prevalj, tega odrtnika? Ta jih ima pa nekaj na vesti. Ta bo moral pa še globoko poseči v žep ... Za tega bi moral pa Gostenčnik prinesti večjo lojtro, drugače bodo šprikle popokale, kadar bo v nebesa plezal...«
»Ljudje, danes se pa izplača, danes je res sejem, da se reče ...«

Selanci mislijo na nebeški sejem. V cerkvi je darovanje. Pri stranskih vratih se valijo množice na prosto, pri glavnih vratih pa se nove valijo noter. Pri oltarju stoji duhovnik, ki se mu vrti v glavi od neznosne vročine in od neprestanega podajanja svete relikvije v poljub mimoidočim vrstam. Na veliko plahto, razgrnjeno na oltarno mizo, pa pada denar. Pod staro Avstrijo so padali tja krajcarji, krone, zlatniki, desetaki, ko pa se je izmenjala država, so padali tja pare, dinarji, kovači, stotaki in tudi tisočaki. Darovanje traja in traja, včasih tudi več kakor eno uro. Cehmašter Španžel mora včasih po dvakrat zamenjati razgrnjeni prt na oltarju, ker je že prepoln nabranega denarja.

Selanski špalir pred vhodom ima zvezo z žagradom. Darovanja še ni konec, pred cerkvijo pa že zašumi:
»Ta je dal samo stotak ... ta je dal pol tisočaka ... ta — Plešivčnik pa je položil tisočak — enega jurja .. .«
»Jurja? — Zakaj pa imamo potem nebeški sejem...?«
»Gostenčnikovo lojtro boš rabil ti, ne pa oni.. .«

Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj, zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci polagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v svet, so polne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh odmeva romarsko veselje še pozno v poletno noč.

Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta.

== II. GOSPOSVETSKO POLJE ==</text>
      <sha1>3887pkf5xu5xdvl8qv6bida4z16klg4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224015</id>
      <parentid>224014</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:28:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* I. NEBEŠKI SEJEM */</comment>
      <origin>224015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133723" sha1="e2pz4vbu85orzy6tgovwfwitjz3v03z" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== I. NEBEŠKI SEJEM ==

Naša pa selanska soseska sta sosedi, vendar je nekaj čudnega, da se nikoli nista prav marali. Prezirali sta se in tiho sovražili. To je bilo še bolj nerazumljivo, če pomislimo, da sta obe fari že od nekdaj živeli isto življenje. Prebivalstvo ene in druge so bili kmetje, bajtarji, hlapci in dekle. Skozi obe soseski je že v starih časih držala rimska cesta, tista, ki je šla iz Virunuma proti Celju. Naši predniki so se v tem kraju gotovo hkrati naselili.

Naša fara je starejša ko selanska in so Sele stoletja spadale k nam. Šele cesar Jožef je v osemnajstem stoletju napravil iz Sel samostojno faro, tako zvano kazensko faro, kamor so škofje pošiljali pijance, koruznike in podobne nesrečnike za pastirje selanskih duš. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel tja tudi slovenski pisatelj Ksaver Meško.

Mogoče je k temu čudnemu nasprotju pripomogla deželna meja med Štajersko in Koroško, zakaj naša soseska je še na Koroškem, dočim leži silska že na Štajerskem. Na vrhu Brdinj, na meji obeh dežel in obeh sosesk stoji velikanska lipa, ki se vidi po celi mislinjski dolini in daleč gor na Koroško. Ljudje trdijo, da je to lipo dal zasaditi češki kralj Otokar, takrat ko je mislinjsko dolino odtrgal od koroške dežele in jo priključil štajerski.

Resnica je pač ta, da med obema krajema nikoli ni bilo prisrčnih stikov. Malokdaj se je pripetilo, da bi se Hotuljci ženili na Selah, ali da bi kaka hotuljska nevesta šla na Sele. Kotlje so prezirale Sele, prezirale to ubogo faro in njene duhovnike, kjer so se okrog farovža pogostokrat sušile plenice. Naša fara je bila bogatejša, lepša in naši farani so dali sosedom to ob vsaki priložnosti čutiti.

Toda tudi Selani se niso dali kar tako in so se branili, kakor so vedeli in znali. Bili so na slabem glasu kot nevarni pretepači in neznansko hudi opravljivci. Vsak Selanec, kakor vsaka Selanka, je imel poleg pravega imena še poseben zloben priimek. Kdor koli se je na Selah le pokazal, je odnesel s seboj svoj zlobni priimek. Le tisti, ki je skozi to sosesko zadenski jahal kravo in pri tem držal kravji rep v gobcu, jo je bojda odnesel brez priimka. Tedaj so bili namreč Selanci tako iznenadeni, da so pozabili čudnemu jezdecu prisloniti priimek.

Dvakrat na leto pa sta se obe fari nekako duhovno združili. To je bilo prvič križev teden ob vsakoletnih vigrednih priprošnjah za dobro letino in pa avgusta meseca za god svetega Roka. Križev teden so prišli prvi dan Selanci s procesijo v Kotlje, drugi dan pa so Hotuljci Selancem obisk vrnili. V eni reči pa so bili Selanci pred Hotuljci, česar so se tudi ponosno zavedali. V svojih dveh cerkvah so namreč imeli boljše svetnike, kakor pa so bili v obeh hotuljskih cerkvah. V selski farni cerkvi je sveti Rok, dober priprošnjik za človeško zdravje, v podfarci za Brdinjami pa sveta Neža. Ta svetnica je bila svoj čas v hotuljski farni cerkvi. Ko so pa Kotlje pred menda šestimi stoletji postale fara in so cerkev povečali, se je morala sveta Neža od tam umakniti v skrito podfarco za Brdinjami in tako napraviti prostor mogočnejši sveti Marjeti. Kadar je bilo sušno leto, so hodili Hotuljci k tej svetnici prosit za dež.

V ponedeljek na križev teden so se Selanci zbrali k procesiji na Jamah za našo vasjo, kamor smo jim šli s procesijo naproti. Na Jamah je lepo polje, skozi katero smo se počasi zibali v dolgem sprevodu, ki se je za tako sosesko, kakor je naša, tudi spodobil. Selancev ni bilo še nikjer videti, ker so se skrivali v gozdu za Jamami. Naš duhovnik je na ves glas molil litanije, mi prošnjiki pa smo škilili tja proti gozdu, od koder so se imeli prikazati naši sosedje.

»Strah jih je pred nami, ker nas je toliko, pa si ne upajo na dan,« je šumelo v naši procesiji.

Potem pa se je le začela motati selanska procesija iz gozda. Navadno je bila zelo kratka in med nami je potem prezirljivo zašumelo:

»E, hej, komaj za eno češnjo jih je...«

Večkrat so prihajali Selanci brez svojega duhovnika, ker je bil ali prestar, da ni mogel na dolgo pot, ali pa so bili trenutno brez njega.

Kakor mi, so tudi Selanci nosili na čelu procesije velik križ z božjo martro. Počasi so se nam približevali in, ko so nas dosegli, je selanski križ poljubil našega, nakar smo skupno romali dalje z obema križema na čelu. In po procesiji je znova zašumelo:

»Hotuljec in Selanec sta se poljubila...«

Nikdar nisem mogel presoditi, ali so ljudje pri tem mislili na oba boga ali pa na kaj drugega.

Za Selance je navadno nosil križ Hovnikov Miha, za Hotuljce pa Coflov Peter. Ta možakarja sta že sama zase bila veličastna prikazen. Oba sta bila srednjih postav, a silno čokato in močno zraščena, oba sta bila strašno bradata, zanemarjena in povaljana. V bradah sta navadno imela ostanke ležišč, s katerih sta zjutraj vstala. Bila sta si v vsem čudno podobna razen v laseh. Hovnikov Miha je imel goste, kuštrave lase, Coflov Peter pa je bil popolnoma golobučen, tako da se je njegova orjaška pleša že od daleč svetila. Oba sta bila stara, čudaška samca in huda pijanca, a Hovnikov Miha je bil še hujši ko Coflov Peter. Peter je bil tesač, Miha pa daleč naokoli znan žgalec apna.

Važnejše ko to, ali se bodo Selanci pri procesiji pokazali z duhovnikom ali brez njega, je bilo to, ali bodo prišli na čelu s Hovnikovim Miho ali brez njega. In če se je iz gozda pokazal Miha, smo takoj imeli čudno zadoščenje:

»Miha nosi križ...«

In če ga ni bilo, je skoraj malodušno završalo od ust do ust:

»Mihana ni...«

Nekoč se je zgodilo, da so Selanci skoraj prišli ob svoj križ. Kakor po navadi, je Hovnikov Miha po cerkvenem opravilu šel pit h Križmanu. Ker se je hotel zaradi delavnika le mimogrede okrepčati, je prislonil križ kar zunaj na hišni zid. Miha pa se je krepčal dalje in do večera je križ slonel zunaj pred vrati. Na noč ga je potem Križman odnesel in ga poslonil v kot za vrata. V tem kotu je potem selanski križ cel teden zapuščeno slonel, čakajoč na svojega nosilca, ki je pil s Coflovim Petrom.

Najprej je zmanjkalo denarja Hovnikovemu Mihanu. Ko je šel ven na tatrman pit vodo, je naenkrat zagledal za vrati križ in se ga je silno razveselil. Objel ga je z obema rokama in ginjeno zatulil:

»O ti preljubi moj Kristus ti!«

Potem je odnesel križ in sobo.

»Ti, Peter,« se je obrnil k tovarišu, »če ti je kaj za boga, kupi ga.«

Golobučnemu Petru so se oči zasvetile.

»Kupim ga, tega selanskega boga. Koliko pa hočeš zanj?«

»Pet rajnišev je vreden. Če jih daš, pa je tvoj in Hotuljci boste imeli dva boga.«

Peter je zamišljeno potegnil s svojo neumito, smolnato roko čez tisto mesto na obrazu, kjer naj bi bila usta, in zamomljal:

»Ni stvar v tem, da bi si mi Hotuljci hoteli nabaviti še enega boga, saj nam je že ta, ki ga imamo, več ko preveč. Toda ker si ravno ti, pa ga odkupim. Ali pet rajnišev je preveč, dva pa dam . . .«

Miha ga je grdo pogledal in še grše zarjul:

»Dva rajniša! Pa takega boga! — Ne, tako dober kup pa Hotuljci ne boste prišli do drugega boga. Pet rajnišev, če hočeš ...«

»Dva, kakor sem rekel, in ne groša več.«

Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga iztegnil od sebe in ga, strmeč v njegovo žalostno podobo, začel na vso moč hvaliti:

»Poglej ga vendar, kakšen je. Ta trnova krona na glavi in te prebite roke? Ali ni vse, kakor bi bila živa resnica? Po licu tečejo krvave kaplje in dlani so od zabitih žebljev vse krvave. Na vašem bogu se nobena kri ne pozna. Ali te ni sram ponujati samo dva rajniša...«

Križ je bil tako visok kakor Miha. Božja martra, ki jo je izrezal neznan kmečki umetnik, je predstavljala umirajočega zveličarja z glavo, nagnjeno na desno stran. Trnova krona je bila tako velika, da mu je zakrivala velik del glave. Pijanca sta obmolknila in strmela v križano podobo. Ker sta imela obraza vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih moglo biti kar tako, ker je Peter čez nekaj časa spregovoril z nekoliko presunjenim glasom:

»Če je tako, pa dam tri rajniše...«

»Štiri daj, če se boga bojiš, če se ga le količkaj bojiš. Pomisli nekoliko na svojo zadnjo uro,« je v sveti jezi zarohnel Miha.

Do zdaj sta sama barantala v sobi. Na Mihovo vpitje pa je priletela iz kuhinje mati Križmanka. Ko je sprevidela, za kaj gre, jo je popadla jeza, da je mahoma iztrgala križ iz Mihovih pregrešnih rok in ju pričela zmerjati:

»Z bogom pa ne bosta barantala v moji hiši, bogokletnika grda. Sem s križem!«

Križmanov hlapec je še tisti dan odnesel selanskega boga domov na Sele, Miha in Peter pa sta ostala pri Križmanu, dokler nista zapila tudi tistega denarja, ki ga je Peter še gleštal.

Ko sem prvič šel na Sele, sem bil še majhen pobič. Šel sem z materjo, ki je hotela pri svetem Roku izpolniti zaobljubo, storjeno ob rojstvu mojega mlajšega brata. Šla je prosit za njegovo zdravje in srečo, in ga je nosila s seboj na rokah.

Bilo je jeseni in lepega sončnega dne. Sonce je sijalo s poletno toploto, zrak je bil čist in bleščeč, kakršen je bil po navadi le ob velikih praznikih, čeprav je ta dan bil delavnik. Ljudje, ki so delali po poljih, so gledali za nama in, ko so uganili, kam gre najina pot, so si mislili, da mora biti že kaj posebnega, ako gre bajtarica v delavnik na tako pot. Hotuljske jame so bile kmalu za nama in počasi sva se jela dvigati na selanske police, ki se začnejo koj za štajersko mejo. S teh polic se mi je odprl razgled na svet, ki sem ga dotihmal poznal le po opisovanju in v neznanih slutnjah, naslikanih v otroški domišljiji. Pred menoj so se pokazali Vrhi, potem Gmajna in pod temi sončnimi hribi se je kmalu začel odkrivati tudi Zabengrac, dolga, skrivnostna globača.

Brž ko se je pokazala kaka nova hiša, sem že izpraševal mater, kako se ji pravi. Mati ni le vedela za ime vsake hiše, temveč je poznala tudi njeno zgodovino. Tik pred nama so bile Pernje, velika, graščini podobna domačija. In mati mi je koj začela razlagati:

»Pri tej hiši je zelo star rod. In bogati so, da je kar čudno. Neka Pernjakova hči se je primožila tja na Sleme, na Vrheh. 
— Vidiš tisti dolgi marof? To so Sleme. Ali pri hiši ni bilo sreče. Vsa bogatija ni pomagala. Nekoč so našli kačo, navito na kljuko hišnih vrat. Tista kača se je potem zmerom ovijala na kljuko. Bilo je kakor zakleto. Dobili so duhovnika, da bi kačo zagovoril, toda vse zaman, kača ni nehala hoditi k hiši.. 
Naenkrat pa kače ni bilo več. 
— Kaj je bilo? Slemnica je bila v zakonu nezvesta, zato je hodila kača v hišo. Kar na vsem lepem je umrl sosedov sin — in kače ni bilo več k hiši. Vidiš, tako se vse izve na tem svetu.«

Spet je pokazala na ogromno domačijo, položeno na zložen vrh.

»Ono tam je Brezovo. Velik, mogočen grunt, kjer so lahko redili nad trideset glav živine. Brezovniki so bili svobodnjaki. Tam je bilo včasih denarja, da so ga v slamnicah plali, da bi mu plesen preveč ne škodovala. Zadnji Brezovnik pa se je sprhal in zdaj je žagar na neki žagi v Zabengracu. Vidiš, bogatija še tudi ni vse...«

Za male kmetije in bajte se mati ni veliko menila. Če sem iz radovednosti spraševal, kaj je ta ali ona hišica sredi zaplate polja, mi je malomarno, skoraj zaničljivo odgovarjala:

»Oh, to je pa ta in ta bajta...«

Tudi ona je bila z velike, stare kmetije doma, a je vzela bajtarskega sinu. Na tihem jo je zmerom grelo, da si je tako prebrala, in si je želela priti do grunta. Ta želja se ji nikdar ni izpolnila, kajti naposled sta z očetom kupila le bajto. A tudi kot bajtarica je še vedno čutila neki prezir do tega stanu.

Sredi jase v gozdu sva obstala. Mračna tihota je vladala tu, le nekje iz globine gozda je prihajal do naju šum oddaljenega studenca. Mati je rekla:

»Veš, kje sva? Na Sterčkovem britofu.«

Videč moj plahi pogled, se je nasmehnila.

»Poglej, tod je v starih časih šla rimska cesta iz Koroške na Štajersko. Ravno tod. Tukaj je nekoč stala cerkev svetega Jurija in tukaj je bilo tudi pokopališče. Že davno ni ne o cerkvi ne o pokopališču nobenega sledu več. Stari Apačnik iz Zabengraca, moj ded, je bil zadnji človek, kateremu se je ta britof še pokazal. Vračal se je ravno o polnoči skozi ta kraj iz Italije, kamor je romal v Loretto. Bil je zato čist in so njegove oči videle, kar grešne ne vidijo. Naenkrat je videl, da stoji sredi pokopališča, na vsakem grobu je migala drobna lučca. Zaradi dolge poti je bil tako zbit, da se je ta zadnji kos še komaj vlekel. Ko pa je zagledal pravi, živi britof, mu je nova moč podžgala noge in potem je pravil, da sam ni vedel, kako in kdaj je prišel domov.«  

Stari Apačnik je bil svobodnjak in je peš preromal pol Evrope. Hodila sva po cesti, po kateri so nekoč prišli naši predniki od vzhoda v naše kraje in katero so potem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedli, ostala njihova.  

Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Selah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic razkošnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lahkoživosti ne morejo sprhati.

Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiše, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe so bile vdrte in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več.

Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. Dvorišče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. Njena podoba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi.

»Kdo pa je ta?« sem vprašal potihoma.

Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studa:

»Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes.«

In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omožili s sosedom Samcem, kateremu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon postal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila, kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepali njenega postarnega moža, ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Šele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega pohujšanja konec, ker je priležnike začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem je stari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote razbežali po svetu in ta starka se sedaj potika okrog hiše kakor živ, lasten strah.

Mati je govorila o njej z vidnim sovraštvom ponosne kmečke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka, ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadelj bogatije. Pa še iz take hiše je bila.

In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza stelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam postavil tja, kamor je spadal.

»Če človek vse to ve,« je končala mati, »potem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu.«

Od Gostenškega križa sem šele zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roka. Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bi, če le mogoče, še dobila mašo. Toda opravila ni bilo. Na Selah so imeli takrat starega župnika Jurija Koprivo, ki je imel že čez osem križev in je živel tukaj menda že čez petdeset let. Ker je bil že preslaboten, ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni bilo posebno neprijetno, kajti ta rod že od nekdaj ni bil pobožen. Župnik Kopriva ni bil le mašnik, temveč prečestokrat tudi sam sebi mežnar in ministrant in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi.

Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v farovž, tokrat še edino hišo poleg cerkve. Mikalo me je videti tega starega duhovnika, o katerem mi je mati pripovedovala lepe reči. Mož, ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in med takimi farani, si je v okolici spletel velik sloves. Po svoje so ga cenili celo Selanci sami. Mož je živel svoje življenje in se ni brigal za njihove pregrehe. Tisto malo polja, ki ga je imel, je obdeloval kar sam, nosil gnoj v košu na njivice in jih prekopaval. Videl sem starega, sključenega možička s pristriženimi, sivimi rušami, čepečega za pečjo; bil je že bolj za oni kakor za ta svet. Mati se je zastonj trudila, da bi začela z njim kak pogovor, edino, kar je napravil, je bilo, da je mrmrajoče spravil denar za plačano tiho mašo.

Z mešanimi občutki sem zapustil farovž. Mati je hodila zdaj hitreje kakor zjutraj, zakaj dan je bil veličastno lep in doma jo je čakalo delo. Gredoč sem neprestano mislil na tega samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, mati mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to šele veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki sem jo videl pri njem, je bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal našemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari. Berneker je celo življenje stradal in nazadnje od pomanjkanja umrl — tu na Selah pa je plesnilo deset tisoč zlatih goldinarjev.

Moje prvo romanje k svetemu Roku mi je ta kraj tako vtisnilo v spomin, da sem, ko sem odrasel, le prerad hodil tja. Če se je le količkaj dalo, sem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu. Tudi takrat gre iz Kotelj zaobljubljena procesija na Sele, ki se zbere pri Gostenškem križu. Na ta dan prihajajo tja velike ljudske procesije od vseh strani prosit svetega Roka za srečo in za zdravje in da bi jih ta svetnik obvaroval pred kugo. Na Selah se zbere na tisoče ljudstva. Kakor daleč sega glas selanskega zvona, je ta dan praznik.

Na teh poznejših romanjih se mi je vedno odkrival nov svet, različen od tistega, ki sem ga dojemal takrat, ko sva hodila tja z materjo. Zlobni Selanci imenujejo shod na svetega Roka dan po svoje, imenujejo ga: »Sejem za nebesa.« Kajti na ta dan romajo na Sele ne le pobožni romarji, temveč celo taki, ki jih drugače nobena cerkev znotraj ne vidi.

Čudna pobožnost popade takrat vse lesne in druge trgovce, krčmarje, mesarje, vse vrste skopuhov in oderuhov iz celega kraja od Pohorja pa do Pliberka. Ker na Sele od nobene strani ni vozne poti, po kateri bi se lahko prišlo s kočijami, puščajo ti romarji svoje vozove v sosednih krajih ter hodijo na Sele peš kakor pravi romarji.

Dolgojezični Selanci imajo s tem nebeškim sejmom svoj poseben špas. Preprosto ljudstvo napolni cerkev do zadnjega kotička, kolikor ga pač gre noter, velika večina pa ne najde prostora v njej in ostaja zunaj, kjer se kuha, peče, pije in je. Vse to pa še ni pravi nebeški sejem. Ta se začne šele z velikim darovanjem okrog glavnega oltarja. Tedaj se začnejo množice zgrinjati v cerkev, tedaj začnejo stopati proti njej tudi vsi tisti posebni, gosposki romarji od blizu in daleč. Selanci, ki ta dan ne rinejo v svetišče, zato da je več prostora za goste, stojijo v špalirju pred vhodom in opazujejo mimoidoče.

In potem lahko slišiš:
»Poglej Slovenjgradčane. — Zdaj se bodo ti odkupo¬vali ...«
»Ali misliš, da njim ni za nebesa...«
»Poglej Reiterja, poglej Šulerja, poglej Rojnika, poglej Kača... poglej te babe ...«
Naštevajo imena samih petičnih veljakov, veletrgovcev in veleposestnikov, imena, pri katerih vsakega kmeta in delavca strese mraz.
»Jaz bi tudi šel, če bi mi grunti kar tako padali iz nebes...«
»Poglej, zdaj so Korošci na vrsti. ..«
»Orter... tisti, ki je naše Blate z deset tisoč kubikmetri lesa na cesti pobral.. . Reiter iz Pliberka, zaradi katerega se je lani neki Strojane obesil... Ho, ho, ali vidiš Plešivčnika iz Prevalj, tega odrtnika? Ta jih ima pa nekaj na vesti. Ta bo moral pa še globoko poseči v žep ... Za tega bi moral pa Gostenčnik prinesti večjo lojtro, drugače bodo šprikle popokale, kadar bo v nebesa plezal...«
»Ljudje, danes se pa izplača, danes je res sejem, da se reče ...«

Selanci mislijo na nebeški sejem. V cerkvi je darovanje. Pri stranskih vratih se valijo množice na prosto, pri glavnih vratih pa se nove valijo noter. Pri oltarju stoji duhovnik, ki se mu vrti v glavi od neznosne vročine in od neprestanega podajanja svete relikvije v poljub mimoidočim vrstam. Na veliko plahto, razgrnjeno na oltarno mizo, pa pada denar. Pod staro Avstrijo so padali tja krajcarji, krone, zlatniki, desetaki, ko pa se je izmenjala država, so padali tja pare, dinarji, kovači, stotaki in tudi tisočaki. Darovanje traja in traja, včasih tudi več kakor eno uro. Cehmašter Španžel mora včasih po dvakrat zamenjati razgrnjeni prt na oltarju, ker je že prepoln nabranega denarja.

Selanski špalir pred vhodom ima zvezo z žagradom. Darovanja še ni konec, pred cerkvijo pa že zašumi:
»Ta je dal samo stotak ... ta je dal pol tisočaka ... ta — Plešivčnik pa je položil tisočak — enega jurja .. .«
»Jurja? — Zakaj pa imamo potem nebeški sejem...?«
»Gostenčnikovo lojtro boš rabil ti, ne pa oni.. .«

Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj, zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci polagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v svet, so polne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh odmeva romarsko veselje še pozno v poletno noč.

Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta.

== II. GOSPOSVETSKO POLJE ==</text>
      <sha1>e2pz4vbu85orzy6tgovwfwitjz3v03z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224016</id>
      <parentid>224015</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:39:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* II. GOSPOSVETSKO POLJE */</comment>
      <origin>224016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="255653" sha1="rjjnzvobxekyos6sf94a98j6991bqiy" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== I. NEBEŠKI SEJEM ==

Naša pa selanska soseska sta sosedi, vendar je nekaj čudnega, da se nikoli nista prav marali. Prezirali sta se in tiho sovražili. To je bilo še bolj nerazumljivo, če pomislimo, da sta obe fari že od nekdaj živeli isto življenje. Prebivalstvo ene in druge so bili kmetje, bajtarji, hlapci in dekle. Skozi obe soseski je že v starih časih držala rimska cesta, tista, ki je šla iz Virunuma proti Celju. Naši predniki so se v tem kraju gotovo hkrati naselili.

Naša fara je starejša ko selanska in so Sele stoletja spadale k nam. Šele cesar Jožef je v osemnajstem stoletju napravil iz Sel samostojno faro, tako zvano kazensko faro, kamor so škofje pošiljali pijance, koruznike in podobne nesrečnike za pastirje selanskih duš. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel tja tudi slovenski pisatelj Ksaver Meško.

Mogoče je k temu čudnemu nasprotju pripomogla deželna meja med Štajersko in Koroško, zakaj naša soseska je še na Koroškem, dočim leži silska že na Štajerskem. Na vrhu Brdinj, na meji obeh dežel in obeh sosesk stoji velikanska lipa, ki se vidi po celi mislinjski dolini in daleč gor na Koroško. Ljudje trdijo, da je to lipo dal zasaditi češki kralj Otokar, takrat ko je mislinjsko dolino odtrgal od koroške dežele in jo priključil štajerski.

Resnica je pač ta, da med obema krajema nikoli ni bilo prisrčnih stikov. Malokdaj se je pripetilo, da bi se Hotuljci ženili na Selah, ali da bi kaka hotuljska nevesta šla na Sele. Kotlje so prezirale Sele, prezirale to ubogo faro in njene duhovnike, kjer so se okrog farovža pogostokrat sušile plenice. Naša fara je bila bogatejša, lepša in naši farani so dali sosedom to ob vsaki priložnosti čutiti.

Toda tudi Selani se niso dali kar tako in so se branili, kakor so vedeli in znali. Bili so na slabem glasu kot nevarni pretepači in neznansko hudi opravljivci. Vsak Selanec, kakor vsaka Selanka, je imel poleg pravega imena še poseben zloben priimek. Kdor koli se je na Selah le pokazal, je odnesel s seboj svoj zlobni priimek. Le tisti, ki je skozi to sosesko zadenski jahal kravo in pri tem držal kravji rep v gobcu, jo je bojda odnesel brez priimka. Tedaj so bili namreč Selanci tako iznenadeni, da so pozabili čudnemu jezdecu prisloniti priimek.

Dvakrat na leto pa sta se obe fari nekako duhovno združili. To je bilo prvič križev teden ob vsakoletnih vigrednih priprošnjah za dobro letino in pa avgusta meseca za god svetega Roka. Križev teden so prišli prvi dan Selanci s procesijo v Kotlje, drugi dan pa so Hotuljci Selancem obisk vrnili. V eni reči pa so bili Selanci pred Hotuljci, česar so se tudi ponosno zavedali. V svojih dveh cerkvah so namreč imeli boljše svetnike, kakor pa so bili v obeh hotuljskih cerkvah. V selski farni cerkvi je sveti Rok, dober priprošnjik za človeško zdravje, v podfarci za Brdinjami pa sveta Neža. Ta svetnica je bila svoj čas v hotuljski farni cerkvi. Ko so pa Kotlje pred menda šestimi stoletji postale fara in so cerkev povečali, se je morala sveta Neža od tam umakniti v skrito podfarco za Brdinjami in tako napraviti prostor mogočnejši sveti Marjeti. Kadar je bilo sušno leto, so hodili Hotuljci k tej svetnici prosit za dež.

V ponedeljek na križev teden so se Selanci zbrali k procesiji na Jamah za našo vasjo, kamor smo jim šli s procesijo naproti. Na Jamah je lepo polje, skozi katero smo se počasi zibali v dolgem sprevodu, ki se je za tako sosesko, kakor je naša, tudi spodobil. Selancev ni bilo še nikjer videti, ker so se skrivali v gozdu za Jamami. Naš duhovnik je na ves glas molil litanije, mi prošnjiki pa smo škilili tja proti gozdu, od koder so se imeli prikazati naši sosedje.

»Strah jih je pred nami, ker nas je toliko, pa si ne upajo na dan,« je šumelo v naši procesiji.

Potem pa se je le začela motati selanska procesija iz gozda. Navadno je bila zelo kratka in med nami je potem prezirljivo zašumelo:

»E, hej, komaj za eno češnjo jih je...«

Večkrat so prihajali Selanci brez svojega duhovnika, ker je bil ali prestar, da ni mogel na dolgo pot, ali pa so bili trenutno brez njega.

Kakor mi, so tudi Selanci nosili na čelu procesije velik križ z božjo martro. Počasi so se nam približevali in, ko so nas dosegli, je selanski križ poljubil našega, nakar smo skupno romali dalje z obema križema na čelu. In po procesiji je znova zašumelo:

»Hotuljec in Selanec sta se poljubila...«

Nikdar nisem mogel presoditi, ali so ljudje pri tem mislili na oba boga ali pa na kaj drugega.

Za Selance je navadno nosil križ Hovnikov Miha, za Hotuljce pa Coflov Peter. Ta možakarja sta že sama zase bila veličastna prikazen. Oba sta bila srednjih postav, a silno čokato in močno zraščena, oba sta bila strašno bradata, zanemarjena in povaljana. V bradah sta navadno imela ostanke ležišč, s katerih sta zjutraj vstala. Bila sta si v vsem čudno podobna razen v laseh. Hovnikov Miha je imel goste, kuštrave lase, Coflov Peter pa je bil popolnoma golobučen, tako da se je njegova orjaška pleša že od daleč svetila. Oba sta bila stara, čudaška samca in huda pijanca, a Hovnikov Miha je bil še hujši ko Coflov Peter. Peter je bil tesač, Miha pa daleč naokoli znan žgalec apna.

Važnejše ko to, ali se bodo Selanci pri procesiji pokazali z duhovnikom ali brez njega, je bilo to, ali bodo prišli na čelu s Hovnikovim Miho ali brez njega. In če se je iz gozda pokazal Miha, smo takoj imeli čudno zadoščenje:

»Miha nosi križ...«

In če ga ni bilo, je skoraj malodušno završalo od ust do ust:

»Mihana ni...«

Nekoč se je zgodilo, da so Selanci skoraj prišli ob svoj križ. Kakor po navadi, je Hovnikov Miha po cerkvenem opravilu šel pit h Križmanu. Ker se je hotel zaradi delavnika le mimogrede okrepčati, je prislonil križ kar zunaj na hišni zid. Miha pa se je krepčal dalje in do večera je križ slonel zunaj pred vrati. Na noč ga je potem Križman odnesel in ga poslonil v kot za vrata. V tem kotu je potem selanski križ cel teden zapuščeno slonel, čakajoč na svojega nosilca, ki je pil s Coflovim Petrom.

Najprej je zmanjkalo denarja Hovnikovemu Mihanu. Ko je šel ven na tatrman pit vodo, je naenkrat zagledal za vrati križ in se ga je silno razveselil. Objel ga je z obema rokama in ginjeno zatulil:

»O ti preljubi moj Kristus ti!«

Potem je odnesel križ in sobo.

»Ti, Peter,« se je obrnil k tovarišu, »če ti je kaj za boga, kupi ga.«

Golobučnemu Petru so se oči zasvetile.

»Kupim ga, tega selanskega boga. Koliko pa hočeš zanj?«

»Pet rajnišev je vreden. Če jih daš, pa je tvoj in Hotuljci boste imeli dva boga.«

Peter je zamišljeno potegnil s svojo neumito, smolnato roko čez tisto mesto na obrazu, kjer naj bi bila usta, in zamomljal:

»Ni stvar v tem, da bi si mi Hotuljci hoteli nabaviti še enega boga, saj nam je že ta, ki ga imamo, več ko preveč. Toda ker si ravno ti, pa ga odkupim. Ali pet rajnišev je preveč, dva pa dam . . .«

Miha ga je grdo pogledal in še grše zarjul:

»Dva rajniša! Pa takega boga! — Ne, tako dober kup pa Hotuljci ne boste prišli do drugega boga. Pet rajnišev, če hočeš ...«

»Dva, kakor sem rekel, in ne groša več.«

Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga iztegnil od sebe in ga, strmeč v njegovo žalostno podobo, začel na vso moč hvaliti:

»Poglej ga vendar, kakšen je. Ta trnova krona na glavi in te prebite roke? Ali ni vse, kakor bi bila živa resnica? Po licu tečejo krvave kaplje in dlani so od zabitih žebljev vse krvave. Na vašem bogu se nobena kri ne pozna. Ali te ni sram ponujati samo dva rajniša...«

Križ je bil tako visok kakor Miha. Božja martra, ki jo je izrezal neznan kmečki umetnik, je predstavljala umirajočega zveličarja z glavo, nagnjeno na desno stran. Trnova krona je bila tako velika, da mu je zakrivala velik del glave. Pijanca sta obmolknila in strmela v križano podobo. Ker sta imela obraza vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih moglo biti kar tako, ker je Peter čez nekaj časa spregovoril z nekoliko presunjenim glasom:

»Če je tako, pa dam tri rajniše...«

»Štiri daj, če se boga bojiš, če se ga le količkaj bojiš. Pomisli nekoliko na svojo zadnjo uro,« je v sveti jezi zarohnel Miha.

Do zdaj sta sama barantala v sobi. Na Mihovo vpitje pa je priletela iz kuhinje mati Križmanka. Ko je sprevidela, za kaj gre, jo je popadla jeza, da je mahoma iztrgala križ iz Mihovih pregrešnih rok in ju pričela zmerjati:

»Z bogom pa ne bosta barantala v moji hiši, bogokletnika grda. Sem s križem!«

Križmanov hlapec je še tisti dan odnesel selanskega boga domov na Sele, Miha in Peter pa sta ostala pri Križmanu, dokler nista zapila tudi tistega denarja, ki ga je Peter še gleštal.

Ko sem prvič šel na Sele, sem bil še majhen pobič. Šel sem z materjo, ki je hotela pri svetem Roku izpolniti zaobljubo, storjeno ob rojstvu mojega mlajšega brata. Šla je prosit za njegovo zdravje in srečo, in ga je nosila s seboj na rokah.

Bilo je jeseni in lepega sončnega dne. Sonce je sijalo s poletno toploto, zrak je bil čist in bleščeč, kakršen je bil po navadi le ob velikih praznikih, čeprav je ta dan bil delavnik. Ljudje, ki so delali po poljih, so gledali za nama in, ko so uganili, kam gre najina pot, so si mislili, da mora biti že kaj posebnega, ako gre bajtarica v delavnik na tako pot. Hotuljske jame so bile kmalu za nama in počasi sva se jela dvigati na selanske police, ki se začnejo koj za štajersko mejo. S teh polic se mi je odprl razgled na svet, ki sem ga dotihmal poznal le po opisovanju in v neznanih slutnjah, naslikanih v otroški domišljiji. Pred menoj so se pokazali Vrhi, potem Gmajna in pod temi sončnimi hribi se je kmalu začel odkrivati tudi Zabengrac, dolga, skrivnostna globača.

Brž ko se je pokazala kaka nova hiša, sem že izpraševal mater, kako se ji pravi. Mati ni le vedela za ime vsake hiše, temveč je poznala tudi njeno zgodovino. Tik pred nama so bile Pernje, velika, graščini podobna domačija. In mati mi je koj začela razlagati:

»Pri tej hiši je zelo star rod. In bogati so, da je kar čudno. Neka Pernjakova hči se je primožila tja na Sleme, na Vrheh. 
— Vidiš tisti dolgi marof? To so Sleme. Ali pri hiši ni bilo sreče. Vsa bogatija ni pomagala. Nekoč so našli kačo, navito na kljuko hišnih vrat. Tista kača se je potem zmerom ovijala na kljuko. Bilo je kakor zakleto. Dobili so duhovnika, da bi kačo zagovoril, toda vse zaman, kača ni nehala hoditi k hiši.. 
Naenkrat pa kače ni bilo več. 
— Kaj je bilo? Slemnica je bila v zakonu nezvesta, zato je hodila kača v hišo. Kar na vsem lepem je umrl sosedov sin — in kače ni bilo več k hiši. Vidiš, tako se vse izve na tem svetu.«

Spet je pokazala na ogromno domačijo, položeno na zložen vrh.

»Ono tam je Brezovo. Velik, mogočen grunt, kjer so lahko redili nad trideset glav živine. Brezovniki so bili svobodnjaki. Tam je bilo včasih denarja, da so ga v slamnicah plali, da bi mu plesen preveč ne škodovala. Zadnji Brezovnik pa se je sprhal in zdaj je žagar na neki žagi v Zabengracu. Vidiš, bogatija še tudi ni vse...«

Za male kmetije in bajte se mati ni veliko menila. Če sem iz radovednosti spraševal, kaj je ta ali ona hišica sredi zaplate polja, mi je malomarno, skoraj zaničljivo odgovarjala:

»Oh, to je pa ta in ta bajta...«

Tudi ona je bila z velike, stare kmetije doma, a je vzela bajtarskega sinu. Na tihem jo je zmerom grelo, da si je tako prebrala, in si je želela priti do grunta. Ta želja se ji nikdar ni izpolnila, kajti naposled sta z očetom kupila le bajto. A tudi kot bajtarica je še vedno čutila neki prezir do tega stanu.

Sredi jase v gozdu sva obstala. Mračna tihota je vladala tu, le nekje iz globine gozda je prihajal do naju šum oddaljenega studenca. Mati je rekla:

»Veš, kje sva? Na Sterčkovem britofu.«

Videč moj plahi pogled, se je nasmehnila.

»Poglej, tod je v starih časih šla rimska cesta iz Koroške na Štajersko. Ravno tod. Tukaj je nekoč stala cerkev svetega Jurija in tukaj je bilo tudi pokopališče. Že davno ni ne o cerkvi ne o pokopališču nobenega sledu več. Stari Apačnik iz Zabengraca, moj ded, je bil zadnji človek, kateremu se je ta britof še pokazal. Vračal se je ravno o polnoči skozi ta kraj iz Italije, kamor je romal v Loretto. Bil je zato čist in so njegove oči videle, kar grešne ne vidijo. Naenkrat je videl, da stoji sredi pokopališča, na vsakem grobu je migala drobna lučca. Zaradi dolge poti je bil tako zbit, da se je ta zadnji kos še komaj vlekel. Ko pa je zagledal pravi, živi britof, mu je nova moč podžgala noge in potem je pravil, da sam ni vedel, kako in kdaj je prišel domov.«  

Stari Apačnik je bil svobodnjak in je peš preromal pol Evrope. Hodila sva po cesti, po kateri so nekoč prišli naši predniki od vzhoda v naše kraje in katero so potem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedli, ostala njihova.  

Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Selah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic razkošnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lahkoživosti ne morejo sprhati.

Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiše, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe so bile vdrte in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več.

Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. Dvorišče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. Njena podoba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi.

»Kdo pa je ta?« sem vprašal potihoma.

Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studa:

»Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes.«

In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omožili s sosedom Samcem, kateremu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon postal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila, kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepali njenega postarnega moža, ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Šele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega pohujšanja konec, ker je priležnike začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem je stari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote razbežali po svetu in ta starka se sedaj potika okrog hiše kakor živ, lasten strah.

Mati je govorila o njej z vidnim sovraštvom ponosne kmečke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka, ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadelj bogatije. Pa še iz take hiše je bila.

In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza stelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam postavil tja, kamor je spadal.

»Če človek vse to ve,« je končala mati, »potem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu.«

Od Gostenškega križa sem šele zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roka. Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bi, če le mogoče, še dobila mašo. Toda opravila ni bilo. Na Selah so imeli takrat starega župnika Jurija Koprivo, ki je imel že čez osem križev in je živel tukaj menda že čez petdeset let. Ker je bil že preslaboten, ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni bilo posebno neprijetno, kajti ta rod že od nekdaj ni bil pobožen. Župnik Kopriva ni bil le mašnik, temveč prečestokrat tudi sam sebi mežnar in ministrant in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi.

Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v farovž, tokrat še edino hišo poleg cerkve. Mikalo me je videti tega starega duhovnika, o katerem mi je mati pripovedovala lepe reči. Mož, ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in med takimi farani, si je v okolici spletel velik sloves. Po svoje so ga cenili celo Selanci sami. Mož je živel svoje življenje in se ni brigal za njihove pregrehe. Tisto malo polja, ki ga je imel, je obdeloval kar sam, nosil gnoj v košu na njivice in jih prekopaval. Videl sem starega, sključenega možička s pristriženimi, sivimi rušami, čepečega za pečjo; bil je že bolj za oni kakor za ta svet. Mati se je zastonj trudila, da bi začela z njim kak pogovor, edino, kar je napravil, je bilo, da je mrmrajoče spravil denar za plačano tiho mašo.

Z mešanimi občutki sem zapustil farovž. Mati je hodila zdaj hitreje kakor zjutraj, zakaj dan je bil veličastno lep in doma jo je čakalo delo. Gredoč sem neprestano mislil na tega samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, mati mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to šele veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki sem jo videl pri njem, je bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal našemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari. Berneker je celo življenje stradal in nazadnje od pomanjkanja umrl — tu na Selah pa je plesnilo deset tisoč zlatih goldinarjev.

Moje prvo romanje k svetemu Roku mi je ta kraj tako vtisnilo v spomin, da sem, ko sem odrasel, le prerad hodil tja. Če se je le količkaj dalo, sem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu. Tudi takrat gre iz Kotelj zaobljubljena procesija na Sele, ki se zbere pri Gostenškem križu. Na ta dan prihajajo tja velike ljudske procesije od vseh strani prosit svetega Roka za srečo in za zdravje in da bi jih ta svetnik obvaroval pred kugo. Na Selah se zbere na tisoče ljudstva. Kakor daleč sega glas selanskega zvona, je ta dan praznik.

Na teh poznejših romanjih se mi je vedno odkrival nov svet, različen od tistega, ki sem ga dojemal takrat, ko sva hodila tja z materjo. Zlobni Selanci imenujejo shod na svetega Roka dan po svoje, imenujejo ga: »Sejem za nebesa.« Kajti na ta dan romajo na Sele ne le pobožni romarji, temveč celo taki, ki jih drugače nobena cerkev znotraj ne vidi.

Čudna pobožnost popade takrat vse lesne in druge trgovce, krčmarje, mesarje, vse vrste skopuhov in oderuhov iz celega kraja od Pohorja pa do Pliberka. Ker na Sele od nobene strani ni vozne poti, po kateri bi se lahko prišlo s kočijami, puščajo ti romarji svoje vozove v sosednih krajih ter hodijo na Sele peš kakor pravi romarji.

Dolgojezični Selanci imajo s tem nebeškim sejmom svoj poseben špas. Preprosto ljudstvo napolni cerkev do zadnjega kotička, kolikor ga pač gre noter, velika večina pa ne najde prostora v njej in ostaja zunaj, kjer se kuha, peče, pije in je. Vse to pa še ni pravi nebeški sejem. Ta se začne šele z velikim darovanjem okrog glavnega oltarja. Tedaj se začnejo množice zgrinjati v cerkev, tedaj začnejo stopati proti njej tudi vsi tisti posebni, gosposki romarji od blizu in daleč. Selanci, ki ta dan ne rinejo v svetišče, zato da je več prostora za goste, stojijo v špalirju pred vhodom in opazujejo mimoidoče.

In potem lahko slišiš:
»Poglej Slovenjgradčane. — Zdaj se bodo ti odkupo¬vali ...«
»Ali misliš, da njim ni za nebesa...«
»Poglej Reiterja, poglej Šulerja, poglej Rojnika, poglej Kača... poglej te babe ...«
Naštevajo imena samih petičnih veljakov, veletrgovcev in veleposestnikov, imena, pri katerih vsakega kmeta in delavca strese mraz.
»Jaz bi tudi šel, če bi mi grunti kar tako padali iz nebes...«
»Poglej, zdaj so Korošci na vrsti. ..«
»Orter... tisti, ki je naše Blate z deset tisoč kubikmetri lesa na cesti pobral.. . Reiter iz Pliberka, zaradi katerega se je lani neki Strojane obesil... Ho, ho, ali vidiš Plešivčnika iz Prevalj, tega odrtnika? Ta jih ima pa nekaj na vesti. Ta bo moral pa še globoko poseči v žep ... Za tega bi moral pa Gostenčnik prinesti večjo lojtro, drugače bodo šprikle popokale, kadar bo v nebesa plezal...«
»Ljudje, danes se pa izplača, danes je res sejem, da se reče ...«

Selanci mislijo na nebeški sejem. V cerkvi je darovanje. Pri stranskih vratih se valijo množice na prosto, pri glavnih vratih pa se nove valijo noter. Pri oltarju stoji duhovnik, ki se mu vrti v glavi od neznosne vročine in od neprestanega podajanja svete relikvije v poljub mimoidočim vrstam. Na veliko plahto, razgrnjeno na oltarno mizo, pa pada denar. Pod staro Avstrijo so padali tja krajcarji, krone, zlatniki, desetaki, ko pa se je izmenjala država, so padali tja pare, dinarji, kovači, stotaki in tudi tisočaki. Darovanje traja in traja, včasih tudi več kakor eno uro. Cehmašter Španžel mora včasih po dvakrat zamenjati razgrnjeni prt na oltarju, ker je že prepoln nabranega denarja.

Selanski špalir pred vhodom ima zvezo z žagradom. Darovanja še ni konec, pred cerkvijo pa že zašumi:
»Ta je dal samo stotak ... ta je dal pol tisočaka ... ta — Plešivčnik pa je položil tisočak — enega jurja .. .«
»Jurja? — Zakaj pa imamo potem nebeški sejem...?«
»Gostenčnikovo lojtro boš rabil ti, ne pa oni.. .«

Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj, zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci polagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v svet, so polne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh odmeva romarsko veselje še pozno v poletno noč.

Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta.

== II. GOSPOSVETSKO POLJE ==

Tukaj je dobeseden prepis vašega besedila:

Ko sem prvič videl Gosposvetsko polje ali Svatner kakor temu staremu kraju pravimo mi Korošci, mi še ni bilo dvajset let. Tedaj sem prvič zapustil dom in odšel v tujino za kruhom, za delom, ali še resničneje povedano — za srečo. Dotihmal sem živel doma na bajti; kadar ni bilo dela, sem taberkoval po soseski, ali pa sem očetu pomagal tesačiti po lesovih. Kajti ob izstopu iz ljudske šole sem za stricem podedoval tesaško orodje, cimrako, pontako, cepin, klanfo ter kranjca.

Kmalu pa mi je tako življenje postajalo predolgohrbtno. Domači kraj se mi je zazdel pretesen, domače življenje pa pretrdo in preskopo. Zaželel sem si spremembe in sreče. Sanjaril sem podnevi in ponoči, da mora biti sreča tam zunaj nekje v širnem svetu. Potrebno je samo napotiti se v svet, tja za gore in za obzorje, pa bom našel srečo. Doma pri nas je manjkalo marsikaj, manjkalo je predvsem denarja, čeravno smo se vsi odrasli in otroci pehali za njim. A zunaj v svetu je moralo gotovo biti tudi denarja dovolj.

Ali ni bilo to prečudno? Že od moje zgodnje mladosti me je neka sila vlekla proti jugu in proti zahodu. Južno stran naše soseske je zastirala visoka in široka gora. Tam za njo sem slutil neznan svet, ki me je mikal. Na zahodu, kjer je ob jasnih dnevih sonce tako čudovito zagarjalo, sem slutil srečo in boljše življenje. Moje sanje in želje me niso nikdar vlekle proti vzhodu ali pa proti severu, čeprav je bil svet na te dve strani široko odprt.

Tega je bilo krivo naše življenje. Oče je v svojem boju z naravo in za zemljo vedno ponavljal:
»S Štajerskega še veter ni kaj prida.«

O Štajercih so pri nas vedno z nekako zaničljivostjo trdili, da hodijo na Koroško domačinom kruh odjedat. Pri tem so mislili na mlatiče s Ptujskega polja in iz Haloz, ki so vsako leto hodili na Koroško na mlačvo, na lukarice, ki so hodile k nam s čebulo, predvsem pa seveda na tiste trume Spodnjih Štajercev, Pohorcev, Mislinjčanov in Pačanov, ki so hodili na delo v naše fužine in rudnike. Naš obmejni industrijski kraj je tem trumam kmečkih siromakov, ki jih domača zemlja ni mogla prerediti, bil prva stopnica iz vasi k industriji. Od nas so se te trume potem odpravljale dalje na Gornje Štajersko in v Nemčijo v tamošnje rudnike in tovarne, od koder se ni nihče več vračal.

Mi smo bili kmetovalci že kdo ve koliko rodov. Starši so si želeli le zemlje, tovarno in rudnike in trge in mesta so gledali po strani. Tega duha sem se navzel tudi jaz. Tovarna, ki je vsa črna in sajasta ležala severno od nas in ki je cele dneve in cele noči tako bolestno, tako tuje hropeta, ni vzbudila nobenih sanj, nobenih lepih slutenj. Zato me tudi ni mogla pritegniti tista stran, od koder mi je hropelo nasproti tuje življenje.

Bil je tudi še nekdo drug, ki je pripomogel k taki moji mladostni usmeritvi. To je bil moj učitelj Pinter, star avstrijalcant, zagrizen nemčur in strahovit pijanec, toda navzlic temu šolnik neprecenljive vrednosti in sposobnosti. Zmerom in zmerom je govoril le o Celovcu, a nikdar o Ljubljani. Tako mi je Celovec zelo omilil. Z mojim očetom sta si bila velika politična nasprotnika in sta se vedno prerekala. Toda kljub temu je Pinter cele noči presedel pri nas in pil dober ozimičevec. Večkrat se je zgodilo, da sva s tem nepozabnim vzgojiteljem šla zjutraj skupaj v šolo ter sem moral gredoč trgati praprot in mahovje, da si je lahko obrisal hlače, v katere se je medpotoma podelal.

Šolnik Pinter je v šoli uporabljal palico. Nekoč smo morali vsi šolarji prinesti s seboj sveže leskove šibe, izmed katerih si je izbral najlepšo. Najlepšo, najravnejšo in najvitkejšo sem prinesel jaz. In z njo je potem mene prvega pretepel. Še leta 1939. sem se moral spomniti tega koroškega vzgojitelja. Z nekim nemškim profesorjem zemljepisa sva se takrat skupaj peljala čez most reke Rhone pri Tarasconu na južnem Francoskem. Most je bil dolg in reka široka, veličastna. Modrina provansalskega neba se je zrcalila v njej. Nemški profesor je nekaj časa strmel v vodovje pod seboj, potem pa se je ponosno in samozavestno obrnil k meni, rekoč:
»Ha, naša Rena pa je le mogočnejša kakor pa Rhone.«
»Nikakor ne, gospod profesor,« sem mu hitro od¬govoril. »Rena ima pri navadni višini vode le okrog 2200 sekundnih kubičnih metrov vode, dočim je ima Rhone 2500 . ..«

Nemški profesor zemljepisa me je zabodeno pogledal, jaz pa sem se pri tem spomnil nekdanjega učitelja Pinterja, ki me je na dvorazredni ljudski šoli tega tako temeljito naučil, da še skoraj po 40 letih nisem mogel pozabiti.

In nekega zimskega dne sem se znašel v Celovcu. Primahal sem jo tja iz Trsta čez Gorico. Jeseni sem odšel v svet, misleč, da bom v krajih svojih mladostnih sanj našel srečo. Te sreče pa ni bilo niti v Trstu, niti je ni bilo v Gorici, kjer sem v papirnici v Podgori kot baraba za 80 krajcarjev na dan več mesecev prevažal gramoz iz soške struge v tovarno. Sreče tam ni bilo niti toliko, da bi si mogel plačati voznino do doma, ampak sem moral izstopiti v Celovcu z eno samo krono v žepu.

Ves pobit in malodušen sem se znašel na Novem trgu pred lintverskim spomenikom. Pri pogledu na črno, zvito pošast, katero so celovški stanovi kdo ve zakaj pred stoletji ovekovečili z ogromnim kamnitnim spome¬nikom, me je postalo skoraj strah. Dan je bil zimski, meglen in neprijazen. Od Gosposvetskega polja sem 'je bril mrzel sever in ostro zavijal po pustih ulicah. V želodcu mi je pošteno krulilo. Na rokavih mojega kratkega suknjiča so se poznali držaji papirniške samokolnice, na kolenih mojih oguljenih hlač pa topori krampa in lopate. Ni pa me morilo le stanje, v katerem sem bil, še huje me je moril strah pred vrnitvijo domov, katerega sem pred meseci zapustil navdušen in poln upanja. Kaj mi bodo rekli doma, ko me bodo zagledali tako siromašnega in potrtega? Mogoče pa najdem tukaj v Celovcu to, česar nisem našel ob morju. Rahlo upanje me je pognalo po mestu.

Vedel sem, da je nekje v mestu slovenski hotel Trabesinger, središče celovškega slovenskega življa. Nekaj mi je na tihem dopovedovalo, da bi tam utegnil najti kak izhod. In res, ko sem naposled hotel zagledal, mi je srce začelo močneje utripati. Vstopil sem, ko da bi stopil v domačo hišo. V gostilniški sobi me je prevzelo blaženo čustvo, ker sem od povsod začul domačo govorico. Mize so bile skoraj vse zasedene, povsod so jedli, pili, kadili. Naročil sem čašo uva*; jedi si nisem upal naročiti, boječ se, da bi za tako ceho moj denar ne zadostoval. Mikalo me je, da bi pristopil h kaki mizi in povedal gostom, da sem tudi jaz Slovenec, in jim zaupal mojo smolo. Tega pa nisem storil, ker me je davila čudna zadrega.

Poparjen in nezadovoljen sam s seboj in s svojo zadrego sem zapustil hotel. Nisem se mogel jeziti na koga drugega kakor sam nase. Zunaj pa me je sprejela pusta, mrzla ulica tujega, neprijaznega mesta.

Imel sem še eno upanje. In to upanje mi je bilo Mohorjeva družba. V našo družino so knjige te družbe zahajale že od njene ustanovitve in naš rod se je iz njih učil brati in pisati. Mohorjeve knjige so bile tudi meni prve in najboljše prijateljice na paši in ob dolgih zimskih večerih. Ravno pri branju teh knjig sem že zelo zgodaj začutil potrebo, da bi tudi sam kaj napisal. In res sem pred dobrim časom poslal družbi kratko povest ter dolgo nestrpno čakal odgovora. Tega pa ni bilo od nikoder. Začelo me je postajati strah in samega sebe sram. Dopovedoval sem si, da sem storil nekaj, kar bi tak navaden človek, tak najemniški sin, kakor sem bil jaz, pač ne smel storiti. Pozneje, ko sem po tujini iskal sreče, sem na vse to pozabil. Zdaj pa, ko sem začutil bližino sedeža Mohorjeve družbe, mi je spomin na mojo povest znova oživel. Morda pa stvar le ni taka, kakor sem si domišljeval, morda so mi pozabili odgovoriti? In če že iz vsega nič ne bo, je ta stvar zame vendarle prilika, da tem ljudem razložim svoje stanje in da morda dobim kako podporo, ki mi bo pomagala do doma.  

Mohorjevo hišo sem kmalu našel in, ko sem stal pred veliko, lepo palačo, se mi je srce napelo od čudnega, notranjega ponosa. Ves otrpel sem stal pred njo kakor pred kakim svetiščem. Za trenutek sem popolnoma pozabil na svoj položaj, na svoje siromaštvo, tako sem se čutil zvezanega s to veliko hišo. Šele ko sem stopil vanjo, se mi je srce znova pričelo krčiti in z bojazljivimi koraki sem prišel do tajniških prostorov.

Sprejel me je lepo opravljen duhovni gospod z dokaj strogim obrazom. Mnogo pozneje sem zvedel, da je bil ta gospod takratni tajnik Mohorjeve družbe, monsignor Podgorc. Pred njim me je spet popadel čuden strah; prepoln čustva kajžarske manjvrednosti sem mu izjecljal, po kaj sem prišel.

Ko je čul, za kaj gre, je napravil tajnik precej prijaznejši obraz, toda ostal je hladen, ko mi je dejal:
»Fant, stvar, katero si poslal, ni za nobeno rabo, zato ti tudi nisem odpisal in vrnil rokopisa.«

Moj nastop in moja zunanjost sta ga seveda takoj poučila, koga ima pred seboj, zato me je tudi kar tikal. Gledal me je s čudnim smehljajem in me meril od pet do glave, ko da bi hotel reči: »Fant, ali se ti je zmešalo, da se vtikaš v stvari, ki niso zate.« Nato je stopil še bliže k meni.

»Ali nisi ti iz Kuharjevega rodu? — Seveda si, saj vem za tvojega očeta in za tvoje strice. To so naši trdni kmetje, naši stebri tam doli. Pozna se ti, da si zdrav kmečki fant. Kaj bi ti rekel? Ostani to, kar je tvoj oče, ostani pri zemlji in ne sanjari o stvareh, ki niso zate. To bi te lahko samo odtujilo, pokvarilo ...«

In že mi je molil svojo roko za odhod. Bil sem poražen, uničen. V glavi se mi je pričelo vrteti, da sam nisem vedel, kako sem zapustil hišo, v katero sem še malo prej vstopil s tolikim zaupanjem. Razumljivo je, da sem pri tem tudi popolnoma pozabil na ono drugo reč, ki me je prignala sem, na prošnjo za kako majhno podporo.

Bil sem spet na ulici. Na mesto je že pričel legati zgodnji zimski mrak in po cestah so zagorele prve svetilke. Puščoba okrog mene je postala še obupnejša. Ljudje, ki so begali mimo mene, so mi bili neznansko tuji. Stal sem pred hišo, ne vedoč ne kod ne kam. Misli so mi popolnoma odpovedale. Mogoče bi bil tako stal ne vem koliko časa, ako bi me tedaj ne bil po domače ogovoril postaren moški:
»Kaj pa oprezaš tod okoli? V tej hiši ni nič ...«

In da bi svojim besedam dal še krepkejši poudarek, je napravil z roko kretnjo, iz katere sem mogel povzeti, da nima smisla prosjačiti v tej hiši, iz katere sem ravnokar prišel. Debelo sem ga pogledal, preden pa sem mu utegnil odgovoriti, me je že pobaral:
»Kam pa si namenjen, prijatelj?«

Mož, ki je silil vame, je bil še slabše opravljen kakor jaz; rokavi njegovega jopiča so bili na komolcih strgani, hlače ob robeh razcefrane, njegov obraz je bil neumit in neobrit. Podobnih ljudi sem na svojem potovanju za srečo že veliko srečal. Ker mu spet nisem odgovoril, me je možakar predirno pogledal, kakor da bi uganil, s kom ima opravka, zamahnil z roko in malomarno dejal:
»A tako ...! Če je taka s teboj, pa pojdi z mano!«

Tujčeva zunanjost sicer ni bila taka, da bi vzbujala moje zaupanje, toda njegove kretnje, predvsem pa njegov glas je bil tako vabljiv in tako domač, da sem takoj molče odšel z njim. Prehodila sva že nekoliko ulic, ko me je mož šele pobaral:
»Od kod pa si doma?«

Komaj sem mu povedal ime svoje soseske, je vzkliknil:
»Zlomek, nisi iz napačnega kraja doma! Kruha in mošta pri vas ni treba stradati, le za denar je bolj trda.«

Naštel mi je imena nekaj kmetov, pri katerih je bojda že prenočeval na svojih rajžah iz ene dežele v drugo. To je še povečalo moje zaupanje vanj. Potem sva spet molčala, dokler nisva prišla v neko ulico blizu kolodvora, kjer je mož obstal pred dolgo, enonadstropno hišo in dejal:
»Tukaj sva. Zapomni si ulico in hišo, ker ti bo to prav prišlo.«

Nad nizkim hišnim vhodom sem videl zeleno tablo z napisom v nemščini:
»Grelnica.«

Iz veže sva prišla v nizko, prostorno sobo, ki je bila tako zakajena od dima in prahu, da v prvem hipu ni bilo mogoče ničesar razločiti. Luč pod stropom je v tej gosti gmoti komaj žmirila. Ko so se oči navadile, sem videl, da je v sobi vse polno miz in da so skoraj vse zasedene s samimi moškimi. Gostje so bili kaj čudni, stari in mladi, nekateri še slabše oblečeni kakor moj tovariš, medtem ko so bili drugi oblečeni gosposko. Videl sem celo nekaj polcilindrov. Pri nekaterih mizah so kvartali, nekateri gostje so nekaj srebali iz glinastih skledic, drugi pa so nemo ždeli na svojih sedežih ali pa se sklanjali nad mize in menda spali. Prvi vtis te slike zame ni bil kaj prijeten — toda ta občutek se je takoj umaknil drugemu, kar blaženemu občutku, ki me je objel: v sobi je namreč bilo prijetno toplo.

Preden sva se s tovarišem usedla, mi je ta napravil kratek govor:
»Vidiš, tovariš, tukaj si zdaj doma. To je celovška grelnica. Vsak dan od devetih zjutraj do sedmih zvečer lahko presediš tukaj in se greješ. V tej hiši te ne bo nihče vznemirjal. Razen tega tukaj tudi lahko ješ. Jedilni list sicer ni podoben onemu pri »Avstrijskem cesarju« (znan celovški hotel), toda za take, kakor smo mi, je kar pravšen. Prežganka velja en krajcar, bela kava dva krajcarja, kos kruha pa je po krajcarju.«

Bila sva torej v celovški grelnici, v eni izmed tistih redkih ustanov, s katerimi so v Avstriji pred kakimi štiridesetimi leti v nekaterih večjih mestih pričeli reševati socialno vprašanje na podlagi dobrodelnosti. Takrat še nismo poznali velikih gospodarskih kriz z milijonskimi množicami brezposelnih, toda revščina je vendar z vsakim letom občutneje naraščala in posebno v mestih postajala prava družabna spotika. Zoper to spotiko so tudi v Celovcu pozimi odprli tako ustanovo. Celovška meščanska družba je veljala za napredno. Razni bogataši in ugledne dame so se zavedele socialnega čuta. Javno delovanje kjer koli, četudi na socialnem polju, je bilo za ugled potrebno. Tako so celovški siromaki in večni posvetnjaki prišli do grelnice.

Bila je že noč, a jaz sem bil brez kosila in brez večerje. Blagodejnost toplote mi je kmalu vzbudila silen glad. Tovariš mi je to najbrž bral z obraza.
»Ali imaš kaj denarja?« se je čez nekaj časa obrnil k meni.
»Imam!« sem odvrnil z mladostno, kmetiško bahavostjo, ko da bi imel pri sebi cel stotak, ne pa le štiri¬deset krajcarjev.

Tovariš je nad tem nekoliko osupnil.
»Saj sem le kar tako vprašal. Če bi ne imel denarja., bi te tudi brez njega nakrmili. Tukaj moramo drug drugemu pomagati. Kaj boš pa jedel?«
»Kar je,« sem odgovoril že nekoliko pohlevneje. Dal sem mu zeksar, s katerim je stopil v kuhinjo, ki se je držala sobe, in se vrnil s skledo bele kave in z velikim kosom kruha. Vse to je, kakor bi trenil, izginilo vame.«

»Ali bi še?« Tovariš me je zadovoljno opazoval.
»Še.«

Pospravil sem še eno porcijo kave in kruha ter ves zadovoljen obsedel na klopi. Za šest krajcarjev sem bil za silo sit. Tedaj sem šele občutil, kako presneto lačen sem bil. Vsa okolica se je za moje oči na mah spremenila; prostor je postal svetlejši in prijaznejši, ljudje v grelnici pa bolj živi in bližji. Strah pred življenjem, ki me je še malo prej tako hudo stiskal, me je zapuščal.

Sveta, med katerim sem bil, dotihmal prav za prav še nisem poznal. S kmetov sem pač poznal razne betežne berače in nekaj takih ljudi, ki so jih doma imenovali posvetnjake in ki so pri ljudstvu veljali za delomrzneže ter poklicne postopače. Nekaj več tega sveta sem srečal na svojem potovanju za srečo. Sedaj pa sem naenkrat bil med samimi takimi.

Gostje se zame sprva sploh niso brigali. Gotovo so bili vajeni novih ljudi, ki so prihajali sem ter spet odhajali. Naenkrat pa sem opazil, da me od sosedne mize neki močan, mlad človek čudno gleda. Skraja me to ni motilo, kmalu pa sem se prepričal, da njegove oči strme na moje prsi. Preden sem se zavedel, da opazuje veliko, srebrno verižico, ki sem jo imel pripeto na telovniku, je mož že vstal, pokazal s prstom na moje prsi in rekel z neprijaznim, skoraj malo izzivalnim glasom:
»Kaj pa ta tukaj dela?«

Postalo mi je vroče. Verižica z uro, ki sem jo nosil pri sebi, je bila poleg tesaškega orodja dediščina mojega strica in mi je bila dragocen spomin. Bil sem edini s tako rečjo v sobi. Izzivača je pogled na to moje bahavo bogastvo izzival. Ker sem bil pa sit, sem se nevedoma morda še bolj bahavo napenjal za mizo.

Tedaj pa je vstal moj tovariš, ki me je pripeljal sem, in dejal z odločnim, pokroviteljskim glasom:
»Tiho bodi, kaj te to briga. Moj tovariš je naš, kakor si ti...«

Njegov nastop je pri onem brž povzročil veliko spremembo. Takoj se je spet spustil na sedež, njegove oči niso bile več sovražne, njegovo lice je postalo pomirljivejše. Tovarišev nastop me je znova opogumil; zavedel sem se, da imam v njem močnega, zelo veljavnega zaščitnika.

Kmalu pa se je tudi v meni pričelo nekaj spreminjati. To je povzročila moja sitost. Prvotno na to nisem utegnil misliti, ker je vsa moja bit težila k enemu samemu cilju: nasititi se in dobiti streho nad glavo. Zdaj pa, ko sem vse to dosegel, se je začel oglašati rahel odpor proti moji družbi. Začel sem si domišljati, da ne spadam vanjo, da sem boljši kakor ti gostje okrog mene. Naposled le lahko grem domov, čeprav je ta dom tudi trd in siromašen. Ta zavest mi je šla tako v glavo, da sem začutil do svojih tovarišev neko vzvišeno pomilovanje. Ko pa sem se obenem spomnil svojih zeksarjev v žepu, mi je postalo grenko pri srcu.

V grelnici je bil zelo strog hišni red. Ženski oddelek je bil popolnoma ločen od moškega in medsebojni obiski niso bili dovoljeni. Ob sedmih zvečer je stopila v sobo voditeljica grelnice, zajetna, platunjasta ženska in rekla:
»Sedem je, domov, gospoda!«

Socialna skrb celovških dobrodelnežev se je pričela zjutraj ob devetih in se je končala zvečer ob sedmih. Noč je bila prepuščena naši lastni skrbi. Gostje so takoj začeli vstajati in zapuščati grelnico. Tudi jaz sem šel na cesto. Mraz je bil še ostrejši kakor čez dan in po ulicah je veter nosil sneg. Ogledoval sem se za svojim tovarišem, toda ta je že stal poleg mene ter dejal:
»Ti pojdeš pa z menoj...«

Molče sem šel za njim. Dolgo sva hodila in naposled obstala pred velikimi dvoriščnimi vrati neke dolge predmestne ulice. Kakor popoldne pred grelnico, je tovariš tudi tukaj stopil tesno k meni.
»Zapomni si dobro ulico in kraj. To je Beljaška cesta. To ti bo še prav prišlo.«

Tovariš je rahlo odrinil vrata in stopila sva na prostorno dvorišče, ki ga je čez nizko ostrešje odsev ulične svetilke le rahlo osvetljeval. Na koncu dvorišča je bilo nizko gospodarsko poslopje in tu je spet odprl neka vrata. Pred menoj se je pokazal konjski hlev. Val opojne, težke toplote nama je puhnil nasproti. Skozi dremavo luč sem zagledal v kotu par velikih, močnih konj, ki sta hrustala iz jasli. Z nizke postelje v kotu se je dvignil čokat, postaren mož čmerikavega lica z velikim vozniškim predpasnikom. Zdelo se mi je, da najinega prihoda ni bil nič kaj vesel. Posebno mene je sumljivo opazoval. Moj tovariš pa se je vedel čisto domače in si drgnil dlani, ko da bi bil prišel v domačo hišo.

»Anej, tega fanta boš zmerom vzel pod streho, četudi bi kdaj sam prišel. Razumeš!«

S temi besedami se je obrnil k hlapcu. Konjar ni rekel nič, temveč gledal mimo naju v črnikast svod konjskega hleva. K meni se je obrnil tovariš, rekoč:
»Zapomni si, kar ti rečem: tukaj boš odsihmal lahko mirno prenočeval. Anej je dober človek.«

S tem je bilo vse opravljeno zastran najinega prihoda v prenočišče. Moj tovariš je očividno bil tudi tukaj tako domač kakor v grelnici. Brez nadaljnjega besedovanja je odšel v prazne konjske staje in se spustil na velik kup slame. Kakor je vse kazalo, je bila slama že pripravljena za ležišče.

Hlapec je še vedno stal pred posteljo; podoba je bila, da premišljuje nekaj težkega, velikega. Potem je molče odšel v drugi konec hleva in se vrnil k nama s papirnim zavojem, ki ga je spet molče izročil mojemu tovarišu. Ta je začel momljati z zadovoljnim glasom in ga je odvil. Zagledal sem velik kos kruha in precejšen kos svinjske pečenke. Vse skupaj je takoj razdelil na dve polovici in porinil eno meni.

Medtem se je hlapec spet spustil na posteljo. Ko sva použila najino jed, se je tovariš sklonil nizko nad kolena in iz njegovih ust se je izvil zadovoljen smeh:
»Ha, ha, ha ...!«

Vse, kar se je godilo med mojim znancem in med konjskim hlapcem, je bilo popolnoma mirno, vsakdanje. Spoznal sem, da sta gotovo stara znanca in da je hlapec zanj spravljal kuhinjske ostanke iz gostilne, kjer je služil. Med njima ni bilo prav nobenih ceremonij in nobenega ponujanja ali zahvaljevanja. Edina zahvala je bil najbrž znancev kruleči smeh. Moj znanec je sedel nekaj časa popolnoma mirno, potem pa je rekel nepremično sedečemu hlapcu:
»Ali kaj drugega ni pri hiši?«

Ko da bi se prebudil iz težkih sanj, je hlapec segel pod posteljno zglavje in v njegovi roki se je prikazala majhna, ploščata steklenica. Pomolil mu jo je brez besed. Bilo je žganje; znanec je napravil iz nje nekaj dolgih požirkov ter jo potem ponudil meni.
»Ne pijem žganja,« sem se branil.
»Pij, kaj se pravi to. Če si prišel na našo pot, boš moral piti.«

Tovarišev glas je bil jedek, malodane srdit. Rad bi mu bil odgovoril, da ne nameravam hoditi po njegovi poti in da se bom vrnil na drugo pot, brž ko mi bo to mogoče, toda za to mi je manjkalo pravega poguma. Da bi ga ne spravil v slabo voljo, napravim požirek. Ko je hlapec čul mojo izjavo, me je pogledal s svojimi škilastimi očmi. V njih sem videl nekaj globokega in sočutnega. Ta sočutni izraz mu je ostal tudi potem, ko je še sam potegnil iz steklenice.

S tem je bil konec našega pomenkovanja. Spravili smo se spat. Hlev je bil tako topel, da bi človek lahko spal neodet, ali hlapec nama je vrgel vsakemu po eno težko konjsko odejo. Ko je nato ugasnil luč, je v hlevu nastala tista večerna prijetnost, ki te prevzame še močneje ob zavesti, da brije zunaj hud mraz. Življenje tega počasnega hlevskega umiranja me je spominjalo na naš domači hlev. Konja se še nista ulegla, ampak počasi dalje hrstala iz jasli. Vedno pogosteje sta prhala in se oddihovala s težko sapo. Naš domači hlev je bil mnogo tesnejši in veliko ubožnejši kakor ta. Leganje k počitku je bilo pri nas veliko živahnejše kakor tu, kajti v našem hlevu je bila goved, so bile ovce in svinje, katerih dremanje je ves tesni prostor dolgo napolnjevalo s posebno utrujevalno muziko.

Moja tovariša sta že trdno hrlila, ko sem jaz še bedel. Spanec me dolgo ni maral zazibati v svoj objem. Premišljeval sem svojo usodo. Našel sem dobre ljudi, katerim sem bil hvaležen, a vendar se nisem mogel ogreti zanje, za ta dva moža, ki sta tako trdno in brezskrbno spala poleg mene. Na tihem sem sklepal o tem, kako jima bom ob prvi priložnosti povrnil izkazano mi dobroto. V to priložnost sem trdno zaupal. Nato pa sem se nevede kdaj prepustil prijetni spokojnosti in zaspal.

Prihodnje jutro sva morala zapustiti prijazni hlev, preden so domači vstali; gospodar namreč ni smel vedeti, da njegov hlapec prenočuje pri sebi mestne postopače. Zunaj se je še komaj dobro svitalo, po ulicah je ležala gosta zimska megla, ki je pritiskala od bližnjega jezera. Mesto je šele vstajalo in trgovine so bile še zaprte. Grelnica se je odpirala šele čez dobri dve uri in ta čas je bilo treba nekako pretolči. Kakor gre pes za gospodarjem, sem slepo šel za svojim znancem, ker sam nisem imel nobenega cilja. Ta se je kmalu ustavil pred hišo v neki skriti, čudni ulici. Nad vrati te hiše je bila velika tabla z napisom v nemščini: »Slama, točilnica žganih pijač.« Ob vsaki strani vrat je bila pritrjena podolgovata zelena deska, na katerih sta bili naslikani po ena velika steklenica. Desna je bila polna, leva pa do polovice prazna. In kakor dan poprej pred grelnico in pred hlevom, je moj znanec obstal tudi pred to hišo ter važno dejal:

Tukaj je dobeseden in urejen prepis vašega besedila:

»Tovariš, to je žganjarna pri 'Slami'. Zapomni si dobro ulico in hišo, ker ti bo gotovo prav prišlo.«

Kljub zgodnji uri je bila točilnica že odprta. Na znančevem prezeblem obrazu je ob pogledu na odprta vrata zaigral samozadovoljen nasmeh. Vstopila sva. Soba je bila prepojena s toploto, dišečo po žganih pijačah. Da si je bilo še silno zgodaj, vendar nisva bila prva gosta. Za točilno mizo je stal žganjar Slama, dolg suhin, ki naju je pozdravil z besedami:

»Dva fraklja močnega. Zima je zima.«

Takoj se je poznalo, da sta z mojim tovarišem stara znanca. Spomnil sem se svojih zeksarjev v žepu in hitro ugovarjal:
»Gospod, jaz žganja ne bom.«

Moj tovariš je zdaj zavzel drugo stališče kakor sinoči v hlevu.
»Ta bo pil čaj, ti odrtnik slamnati. Čaj z rumom.«

Sedla sva in pila. Med zgodnjimi gosti sem spoznal nekaj obrazov, ki sem jih dan poprej videl v grelnici. Vsi so srebali špirit, kakor moj tovariš. Nekateri so molče ždeli tamkaj, drugi so brali »Arbeiterwille« ali pa »Kronenzeitung«. Le včasih je padla kaka opazka. Gostje so bili še premrli ali pa slabo prespani in so se šele poživljali.

Moj znanec je naročil že drugo merico. Slama ga je krivo pogledal in mu ni takoj natočil. Znanec ga je takoj nahrulil:
»Kaj pa se obotavljaš? Ali misliš, da ne zmorem za to smrdljivo cvičo, s katero nas že navsezgodaj zastrupljaš?«

Krčmar mu je čisto mirno, kakor da bi bil vse preslišal, natočil novo merico. Kakor sem pozneje spoznal, je med njim in med njegovimi gosti vladalo neko čudno, meni nepojmljivo razmerje; nihče ga ni maral in tudi on jih menda ni imel posebno rad. Proti njemu so bili gostje surovi in skrajno neprizanesljivi. In vendar sem videl, da je marsikomu točil tudi na upanje. Tisti neprijaznež, ki se je včeraj zaletel vame zaradi moje verižice, je silil vanj za mero špirita. Slama se je mežikaje obotavljal. Mož pa mu je zatrjeval:

»Danes grem na Šentvidsko cesto. Za to cesto mi boš menda vendar zaupal pet krajcarjev. Sicer je mrzlo ko sam satan.«

Ob imenu te ceste je Slama takoj natočil mero špirita. Pri njem se je cenil kredit po ulicah in predmestjih. Šentvidska cesta je bila za berače in postopače dobičkonosen vir. Kraji kakor Novi trg, Kolodvorska ulica in drugi pa v njegovih očeh niso bili vredni kredita za pošten frakelj.

Točilnica Slama, razvpito zatočišče tako imenovanega celovškega spodnjega sveta, je bila prav za prav tudi neke vrste grelnica. Kmalu sem se prepričal, da se tu lahko sedi brez pijače. Tisti, ki so se naveličali grelnice, so se hodili gret k Slami. Gostilničar je imel s svojimi betežnimi gosti zelo veliko potrpljenje.

Kmalu sem moral prebiti bridko preizkušnjo: ko je prišel čas najinega odhoda v grelnico in je bilo treba plačati, mi je znanec kratko in malo dejal:
»Danes plačaj ti za oba.«

S težkim srcem sem izvlekel denar in plačal petnajst krajcarjev cehe. Ostala sta mi še dva zeksarja. Do znanca me je navdalo bolestno, onemoglo sovraštvo. S tem denarjem bi v skrajni sili cela dva dni prebil v grelnici. Moje imetje se je prenaglo krčilo. Pozabil sem na njegove usluge in silno nejevoljen odšel z njim v grelnico.

Dva prihodnja dneva sta potekla zelo enolično: čez dan sem se grel v grelnici, zvečer sva s tovarišem prenočevala v hlevu in zjutraj sva šla k Slami. Tretji dan pa je med nama prišlo do spopada. Ko sva zjutraj zapustila hlev, jaz nisem hotel k Slami. V žepu sem imel le še par krajcarjev, s katerimi sem hotel živeti ta dan. Tovariš, ki me tako ni preveč silil v žganjarno, je odkašljajoč se dejal:
»Posodi mi pet krajcarjev.«
»Nimam jih.«

Zlagal sem se. V resnici sem imel v žepu še šest krajcarjev, s katerimi bi v grelnici lahko kupil za naju še dve prežganki in štiri kose kruha. Tovariš pa jih je hotel že navsezgodaj odnesti k Slami.

Moja tajitev je nanj hudo vplivala: najprej se je zdrznil in na obraz mu je leglo nekaj kakor bridko razočaranje, kakor da bi se v njem podrlo zaupanje, ki ga je imel vame. Ta sprememba pa ni trajala dolgo, koj nato je v njegovih očeh zagorela jeza.

»Lažeš, imaš še šest krajcarjev! Ne boš me ociganil, si še presmrkav.« Nahrulil me je strastno. Njegov obraz je bil naenkrat poln srditih gub, iz oči pa mu je zagorelo brezmejno sovraštvo. Štel je torej vse moje izdatke zadnjih dni, ker je natančno vedel, koliko še gleštam.

Njegov nastop me je hudo zabolel. Če bi mi kdor koli vrgel kaj takega v obraz, bi se mu bil temeljito postavil po robu in bi se bil morda tudi stepel, proti njemu pa nisem mogel biti tak. Bil je moj dobrotnik, še več, bil mi je celo rešitelj. Zabolelo me je, ker je odkril mojo laž. Takoj sem skušal popraviti.

»Glej, tovariš, res imam še šest krajcarjev, kakor praviš, toda ta denar je za oba. S tem današnji dan še lahko nekako pretolčeva. Ti pa bi ga rad odnesel Slami...«

S tem opravičilom pa pri njem nisem nič dosegel. Bil je zanj popolnoma nedostopen. Prepričal sem se, da imam pred seboj strastnega žganjarja, ki se ne zna obvladati, kadar ga prime pivska strast. Postalo ga mi je žal in že sem mu hotel dati denar, pa naj se potem zgodi, kar se hoče. Tedaj pa se je poln sovraštva odmaknil od mene, pljunil na tla in mi zagrozil:
»Imej ti svoj ušivi denar, kjer hočeš! Niti nočem kaj od tebe, da veš!«

Potem me je pri priči zapustil in izginil po ulici. Bilo mi je zelo težko pri srcu, ker sem ga tako hudo razžalil, čeprav sem imel najboljši namen in je bila pamet na moji strani. Ves nejevoljen sam nase sem prišel v grelnico. Ko sem vstopil, je bilo tam že nekaj gostov. Vsi so me čudno pogledali, ker sem prišel sam, kajti doslej sva s tovarišem vedno skupaj prihajala in odhajala.

»Kje pa je Falarič?« me je vprašal sosed, srebajoč kadečo se prežganko.

Prvič sem čul ime svojega znanca. Bila sva že nekaj dni skupaj, a mi ga ni povedal, jaz pa ga tudi nisem vprašal zanj. Tudi on za mojega ni nikoli vprašal. Sploh se grelniški gostje niso klicali po imenih, ampak so drug drugemu dosledno rekali le: ti.

Bil sem tako zadet, da sem pozabil na jed in sem tiho čakal, kdaj se bo Falarič prikazal. Ure čakanja so mi potekale silno počasi; bilo je že poldne, a tovariša še vedno ni bilo na spregled, dan se je že spet nagibal k večeru, on še vedno ni prišel. Šele ko so prižgali luč, je vstopil. Njegov obraz je bil vidno prepaden, njegove oči nemirne, tistega sovražnega izraza, ki ga je imel zjutraj, pa na njem ni bilo več. Ves drhteč od neke čudne negotovosti sem obsedel na klopi, v tem hipu pa je Falarič že prisedel k meni in rekel s svojim čisto navadnim glasom:

»Prekleto, kako mede. Ali bo kdaj konec te zime?«

Vedel se je, kakor da bi se med nama ne bilo nič zgodilo. Njegove sive oči so zrle vame s staro prostodušnostjo. Opazil sem, da je močno smrdel po žganju. Hitro sem pozabil na jutranji dogodek in bil vesel najinega prijateljstva. Vprašal sem ga, če je že kaj jedel, ker mi pa ni takoj odgovoril, sem šel v kuhinjo in kupil zanj za zadnje tri krajcarje, ki sem jih še imel, skledico prežganke in kos kruha. Cel dan sem čakal nanj s tem denarjem. Kakor po navadi, sva tudi ta večer skupno prenočevala pri hlapcu Aneju.

Prihodnji dnevi so bili dolgi in težki. Vreme je bilo mrzlo in pusto, včasih je po malem snežilo, včasih je megla pritiskala v ulice, včasih pa se je vzdignila tako visoko, da je bilo na jugu videti polovico Karavank. Bilo je že proti koncu februarja, a znamenja, da se bliža pomlad, še ni bilo nikjer.

Pritisk gostov v grelnico ni popustil, postal je celo večji. Novi obrazi, ki jih prej še nisem videl, so se pojavljali. Življenje je postalo hudo. Dela ni bilo nikjer, tudi snega ni padlo toliko, da bi ga mestna občina dala kidati. Beračenje po hišah je bilo skoraj brezuspešno, ker je bilo v mestu preveč posvetnjakov.

Spet je bil Falarič tisti, ki je skrbel za naju oba. Včasih je za kratek čas izginil in se je vrnil vsaj z nekaj krajcarji, s katerimi sva potem v grelnici živela. Sam nisem bil za beračenje, ker sem bil presramežljiv. Nekega jutra je Falarič zaprosil hlapca Aneja za nekaj drobiža. Izčrpal je bil vse možnosti, da bi kjer koli našel kako pomoč, ter se je zatekel k temu sredstvu. Anej je odločno odbil.
»Denarja ti ne dam. To sam predobro veš.«

Anej nama je dajal prenočišče. Vsak večer naju je čakal pri njem kos kruha s kakim mesom, tudi steklenica z žganjem je bila vedno polna. Zato je bila gotovo velika predrznost, zahtevati od njega še kaj drugega. Falariča in Aneja je gotovo vezalo staro, globoko prijateljstvo, dasiravno tega nista nikoli pokazala. Vsak večer v hlevu je bil podoben prvemu večeru: spregovorili smo nekaj besed, potem je Anej ugasnil luč in šli smo spat. Nikdar ni prišlo do kakega daljšega pomenka.

Falarič se je malodušno zgrbil, ko mu je Anej odbil posojilo; to je bilo vse, kar se je zgodilo. Ko pa sva odhajala iz hleva, me je hlapec poklical nazaj in mi skrivaj stisnil dva zeksarja v roko. Pri tem ni izpregovoril niti besedice. Ta dan sva s tovarišem šla k Slami.

Še zmerom sem paradiral v grelnici s svojo uro in verižico. Ob splošni stiski moje okolice me je bilo tega vedno bolj sram. Razen tega sem vedno teže živel. Vendar sem se zelo bal že same misli, da bi le eno reč prodal in tako prišel do denarja. Falarič je tu in tam uprl oči v moj telovnik; na njegovem obrazu se je takrat vselej zasvetila skrivna želja, toda rekel mi zavoljo tega ni nikoli nič. Po tistem prvem spopadu zaradi petih krajcarjev je postal z menoj čudno obziren in prizanesljiv. Bil je tako rekoč izgubljen človek, ki je iskal utehe v žganju, v duši pa je bil neskončno dober, da je znal ceniti tudi moja mladostna čustva.

Nekega dne, ko sva oba lačna ždela v grelnici, sem mu pa sam rekel:
»Ti, jaz bi pa verižico prodal...«

Huje kakor moj predlog ga je ganil raskavi glas mojih besedi, ker je dobro vedel, kako težko se mi je ločiti od tega spomina.
»Ali bi jo res?«
»Res. Če se hočem odpeljati domov, moram nekje dobiti denar.«

Zdelo se mi je, da tega ni hotel slišati, kajti hitro je dejal.
»To se pa lahko napravi.«
Takoj je poklical nekega grelniškega gosta.
»Ti imaš zveze, spravi to stvar v denar.«

S težkim srcem sem snel verižico in jo izročil. Falarič jo je vzel v roke in jo potehtal.
»Čisto srebro — deset kron moraš prinesti.«

Posredovalec je izginil v mesto. Skrbelo me je, če se bo vrnil. Falarič mi je to bral z obraza in me hitro pomiril:
»Bodi popolnoma brez skrbi. Mi smo sicer lumpje, toda drug drugega ne goljufamo.«

In res, ni še minila ura, ko se je posredovalec že vrnil in prinesel točno deset kron. Bankovec me je spravil v nemajhno zadrego, ker so gostje zavistno strmeli vame. Zdaj sem bil bogat, tako rekoč prebogat za grelnico. Bilo me je skoraj sram. Pri tem sem spoznal še eno dobro stran moje družbe: posredovalec ni zahteval od mene prav nič za svoje delo, čeravno mu je stiska gledala iz oči. Ko sem mu vendarle nekaj ponudil, mi je odmahnil z roko:
»Kar obdrži, boš še sam potreboval.«

Posihmal sva s tovarišem živela dosti bolj redno. Vsako jutro sva šla k Slami in v grelnici ni bilo treba skopariti. Življenje je postalo svetlejše, prijetnejše.

Nemarno vreme pa je trajalo še dalje. Bil je že sušeč, a sonca še ni hotelo biti na spregled, tega odrešilnega, mladega sonca. Grelnica je bila še vedno polna. V teh mrkih dneh sem imel priložnost še bolj spoznati našo družbo. Bil sem priča dolgih, čudnih razgovorov, ki jih sprva nikakor nisem mogel razumeti, a ki so me navzlic temu močno privlačevali. Mnogi moji tovariši so prehodili že vse evropske države. Pripovedovali so razne dogodke iz svojega življenja, poznali so vse narode od Severnega do Sredozemskega morja.

»Italija je revna dežela, toda za nas ena ni preslaba. Ljudstvo je dobro, gostoljubno. Denarja sicer ni, lačen pa ni treba biti. Brž ko se malo posveti, grem spet tja dol... Francija... Na Francoskem ni tako. Francoz je nezaupljiv, trd, nedostopen. V Parizu se da živeti. Nemčija ... Ako nimaš v redu papirjev, si izgubljen. Če prideš k Prusu brez papirjev, ti pokliče policijo. Tam moraš delati. Dežela pa je bogata in denarna. Balkan ... Tam je revščina doma, tja ni da bi hodil...«

Med gosti je bil mož srednje starosti, ki so mu pravili: socialist. Ta je včasih govoril cele ure o boljši bodočnosti človeštva. Pravil je, da bo prišla revolucija, ki bo vse odrešila.

»Takrat bo tudi za nas prišel čas. Razlike, ki zdaj obstoje, bodo izginile in vsi bomo imeli enake pravice. Takrat ne bo več ne bogatašev ne revežev.«

Socialist je premolknil, kakor da bi opazoval vpliv svojih besed. V sobi je vladal molk. Potem je mož nadaljeval:

»Ta čas se hitro bliža. V Nemčiji so bile volitve. Ali ste videli, koliko smo pridobili? Dunaj je tako rekoč naš. V Moravski Ostravi je bil štrajk. Na Češkem se pripravljajo stvari. Na Gornjem Štajerskem bo danes ali jutri izbruhnilo. Po vsej Evropi vre... Jaz vam pravim, naš čas se bliža...«

Zadušljivo ozračje v grelnici se je pričelo vedriti, tista mora, ki je tukaj zmerom tiščala na naše prsi, je pričela popuščati. Dihali smo laže in prosteje. Večini gostov so oči zažarele, ko da bi zagledale pred seboj blestečo podobo upanja in sanj.

Tovariš Falarič, ki se dotlej ni udeleževal teh razgovorov ter je s sklonjeno glavo slonel za mizo, se je nenadoma vzdramil, usekal z roko po mizi ter bruhnil iz sebe:

»Najprej je treba udariti po sodnijah in davčnih uradih. To je treba zdrobiti. Vse tiste knjige in spiske je treba zažgati, uničiti. Na cesto z njimi, vam rečem. Kmetje na to komaj čakajo. Če bomo to storili, bodo šli kmetje z nami. Jaz jih poznam...«

In ponovno je lopnil po mizi. Iz njega je bruhnil kmet, pravi kmet, glas zemlje, iz katere je izšel in s katero je po svoji mladosti bil še vedno tesno zvezan, čeprav je bil že davno posvetnjak — proletarec.

Z omotično slastjo sem vsrkaval vase te divje, hrepeneče pogovore tovarišev. Večine tega, kar sem slišal, nisem dobro razumel, ali pa mi je bilo popolnoma nerazumljivo, toda tuje mojim občutkom vse to ni bilo. Najbolj pa so me prijele besede tovariša Falariča. Bil sem kmet, kar me je bilo. Sodnija, davkarija so bili pojmi, ki sem jih koj začel mrziti. Vsi, ki so živeli z menoj na vasi, so jih sovražili in se jih bali.

»Gruntne bukve morajo ven...« je znova bruhnilo iz Falaričevih ust.

Tovariš je spravil pogovor na tisti tir, kateremu drugi gostje večidel niso več mogli slediti. Bili so ali pravi mestni ljudje, ali pa so navzlic kmečkemu poreklu bili že tako odtujeni zemlji, da te gorečnosti niso več mogli pravilno pojmiti. Čutili so s Falaričem le toliko, kolikor je to ustrezalo njihovi revolucionarni nezadovoljnosti in vnemi.

Bil pa je med nami nekdo, ki se ni strinjal, neki čmerikav starec; ta je v grelnici hodil nekako svoja pota.
»Iz vsega tega ne bo nikdar nič,« je vrgel med nas. Njegov glas je bil skoraj zloben.
»Zakaj...?« je zadonelo sovražno po sobi.
»Zato, ker ljudstvo ne bo nikoli edino. In potem: v španoviji še pes crkne...«

Socialist, najbolj izveden v teh stvareh, si ga je takoj izposodil ter mu na dolgo in široko dokazoval, da se moti. Dasiravno mu je skoraj vse pritrjevalo, starca vendar ni mogel prepričati. Uporno je ponavljal:
»Tega ne verjamem, tega nikoli ne bo...«

Potem so ga pustili pri miru. Družba je postala nejevoljna, da se je našel nekdo, ki je motil njeno vero in njeno hrepenenje. Bil je pač obupanec, kateremu je življenje ubilo vsako upanje v pravico, v človeštvo.

Dolgo sem le nemo poslušal, kaj pravijo drugi. Vse, kar sem čul, me je privlačevalo, manjkalo pa je pri vsem tem še nekaj, kar me je tiščalo in česar mi vsi ti razgovori niso pojasnili. Tudi članki, ki jih je socialist včasih na glas bral iz »Arbeiterwille«, tega niso prizadeli. Revolucionarna ideja, ki smo jo vsi skupaj dojemali, mi ni pojasnila stališča do narodnega vprašanja. Mene pa je bolela zapostavljenost Slovencev in nadvlada Nemcev. Nikdar se tovariši tega vprašanja niso dotaknili. Zato sem nekoč naravnost vprašal:

»Ali bodo tudi Slovenci deležni pravice in enakovrednosti, kadar bo prišel tisti čas...?«

Vprašanje je skoraj porazno vplivalo; okrog sebe sem videl dolge, a tudi zasmehljive obraze. V grelnici sta se govorila oba celovška jezika, nemški in slovenski, dasiravno je prevladovala nemščina. Veliko domačinov, če ne večina, je bilo Slovencev kakor midva s Falaričem, tuji posvetnjaki pa, ki so bili le mimogrede v Celovcu, so bili večinoma Nemci, nekaj je bilo tudi Čehov. Ko sem videl, kak vtis sem napravil s svojim vprašanjem, sem se poražen stisnil za mizo.

Tisti starec, ki ni veroval v našo boljšo bodočnost, je prvi sovražno siknil:
»Slovenci — Slovenci so vsi črnuhi.«

Drugi so neprijazno nekaj mrmrali. Tedaj se je nenadoma dvignil izza mize tovariš Falarič in grozeče stopil pred izzivača:
»Kaj si rekel?«

Jezikač je sprevidel, kaj je napravil, in se je bojazljivo skrčil v kot. Falarič se je srdit vrnil k mizi, rekoč:
»Če misliš, da sem jaz slabši kakor ti, se motiš.«

Tovarišev nastop mi je bil kakor kadilo; začutil sem, da moje vprašanje le ni bilo neumestno in da imam vsaj nekoga za seboj. Tedaj pa se je oglasil socialist:

»Seveda se bo tudi to zgodilo. Vse te reči se bodo uredile, kakor treba, saj imamo vendar vse na programu. Sicer pa, dragi tovariš — ali je to take silne važnosti? Ali ni vseeno, kak jezik govoriš...? Ali ni poglavitno, da boš imel svoje pravice, da te ne bo nihče izkoriščal, nihče na tvoj račun živel? Ali ni vse drugo postranska stvar...?«

Vse mu je pritrjevalo. Zdaj je molčal tudi Falarič. Na tako pojasnilo mu nisem znal dati odgovora, čeravno me ni prepričalo in ne zadovoljilo. Nekaj prirodnega, močnega me je odbijalo od ideje, ki se mi je drugače zdela prelepa in odrešilna.

Tako so nam potekali dolgi in neprijazni dnevi v grelnici. Odpor proti moji družbi kljub temu ni ponehal, dasiravno sem se počasi zraščal z njo, živel kakor drugi in črpal iz nje novo, slutečo miselnost nove, močne vere. Zavedal sem se, da sem pristal čisto na dnu človeške družbe. Tega sem se bal. Takrat se še nisem zavedal, kaka politična plast je ta družba; bila je plast izobčencev, obupancev, pijancev, delomrznežev, tako imenovani »lumpenproletariat«. Bili so revolucionarni nezadovoljneži, razočarani nad vsem, kar jih je obdajalo, tudi nad lastnim življenjem. Vendar je tudi v tej plasti tlelo neko tiho upanje, neka želja in vera. Čutili so, da jih ideja, za katero jih vnemajo nekateri tovariši, mogoče še lahko dvigne z dna, kamor jih je življenje potlačilo. Nikakor pa se nisem mogel sprijazniti z naziranjem svoje grelniške okolice o narodnostnem vprašanju. Zdelo se mi je mlačno, nezadostno, krivično. Kadar sem pozneje o tem razmišljal, se seveda nisem več mogel čuditi: kako naj bi ta plast še imela kake nacionalne zavesti ali čutila kake nacionalno zatiranje, ko pa je bila tako strašno stisnjena, tako strašno siromašna in obupana? Vendar je tudi nanjo vedno močneje vplivalo napačno stališče socialnodemokratične stranke o narodnostnem vprašanju. V Celovcu in na Koroškem sploh je bila takrat nasilna germanizacija v polnem razmahu. Vpliv tega pritiska je prodiral celo med to plast, v našo zakajeno, nizko grelnico. Grelnica je bila pristaš nekega čistega internacionalizma, ni pa se zavedala, da je ta čisti internacionalizem podpiral nasilje nacionalistične reakcije nemškega kapitalizma.

Menda pa nisem nikdar pozneje v življenju našel tako velikega bratstva in tako nesebičnega prijateljstva v kaki družbi kakor v celovški grelnici, kakor v tej plasti brezdomovincev. Takih Falaričev, takih Anejev sem le zelo malo srečal. Izjeme so bile silno redke, te pa so bile osovražene in prezirane.

Pri političnih razgovorih smo se včasih preveč razvneli in postali preglasni. Takrat se je v kuhinjskih vratih vselej prikazala debelušna predstojnica naše grelnice in zaklicala:

»Mir, gospodje, tukaj je prepovedano politizirati! Če hočete politizirati, pojte v parlament.«

Hišni red je med drugim v grelnici res prepovedoval vsako politiziranje. Boječ se, da nam ustanove ne bi zaprli, smo vselej poslušno umolknili. Sicer pa se predstojnice nismo preveč bali. Bila je dobra žena in je znala ravnati z gosti. Privoščili smo ji dobro mesto, čeprav smo bili prepričani, da ji tudi na naš račun precej nese.

Dolgih grelniških dni nisem preživotaril popolnoma prekrižanih rok. Še vedno sem upal, da bom dobil kje kako zaposlitev, ki bi mi zopet pomagala na površje. Še vedno sem upal, da morebiti v Celovcu najdem tisto srečo, katero sem zaman iskal na Primorskem. Rad bi bil dosegel vsaj to, da bi mi ne bilo treba priti domov kakor berač. Toda vsi moji napori so bili zastonj; nikjer nisem mogel najti kakršnega koli dela, čeprav sem obletal vse maloštevilne celovške tovarne, iskal zaposlitve za hlapca ali za navadnega dninarja. Povsod so mi pokazali vrata.

Kar na vsem lepem pa se je zima začela poslavljati. Neke noči me je v Anejevem hlevu prebudilo zamolklo bučanje. Takoj sem vedel, da buči drevje na bližnji Križni gori. Zapihal je veter, ki je naznanjal prihod vigredi. Po udih mi je na mah zagomazelo nekaj novega, nekaj svežega. Komaj se je prebudil tudi moj tovariš, je že dejal:

»He, ali slišiš...?«

Spanec je takoj zbežal od naju, Anej pa je mirno smrčal na svojem ležišču. Njega, ki je imel svoje delo in svoje skrbi, bučanje narave ni vznemirilo. Falarič pa si ni mogel kaj, da bi ga ne bil poklical:

»Anej, ali slišiš, vigred je tu...«

Hlapec se je obrnil, nekaj zamrmral in spet zaspal. Midva pa nisva več mogla trdno zaspati; premetavala sva se po slami in komaj čakala svitanja.

Prihodnji dan je bil ves spremenjen; tisti ostri zrak, s katerim je bila celovška kotlina še včeraj vsa nabita, je naenkrat izginil, nanjo pa je legel topel, prijeten vzduh. Nebo je bilo sicer še zastrto z oblaki, ki pa niso več bili smrtnosivi in neprijazni, temveč črnikasti in težki. Nevidna sila jih je gonila od juga proti severu. Karavanke na jugu, ki so bile do zdaj vedno zastrte, so tu in tam že kazale svoje robate vrhove.

V grelnici je ta dan postalo nenavadno živo. Kmalu so bili zbrani vsi njeni obiskovalci. Prihajali so svetlih obrazov in živih oči. Južni veter jih je čez noč prerodil. Razgovarjali so se z vzkliki:

»Ti...«
»Kaj pa je...?«
»He, skoraj bo cesta trda...«
»Torej, prijatelj...«

Zakajene grelniške stene, ki so jih tedne, mogoče mesece stiskale v ta mračni prostor, so se pred njihovimi očmi kar same od sebe širile, za njimi pa se je prikazovalo novo življenje, presanjano v teh pustih zimskih dneh z globokim, neutešenim hrepenenjem. Naenkrat jih ničesar več ni vezalo na dosedanje zavetišče. Nekateri so upali, da bodo kmalu dobili kako delo, ali kje blizu ali daleč, to jim je bilo pač vseeno, samo da bo delo. Drugi so delali načrte, kam jo bodo mahnili, ali proti severu ali jugu, ali proti vzhodu ali zahodu. Njihova potepuška narava se je prebujala z vsem ognjem. Čakati je bilo treba le suhih cest. Z napeto strastjo sem prisluškoval pogovorom tovarišev. Spadal sem sicer v tisti krog, ki je upal, da mu bo pomlad prinesla delo, toda ogenj, ki je plapolal v srcih grelniških obiskovalcev, se je prijemal tudi mene. Večina je bila namenjena proti severu, na Dunaj, na Češko, na Nemško.

Sušeč je prišel v deželo z jugom, s tistim jugom, ki ga konec februarja ni hotelo biti. Nastopilo je nekaj blatnih dni; zmrzlina se je hitro tajala, s hišnih streh je teklo noč in dan in kmalu so se po hribih in dolinah pričele kazati zamazane lise polj, s katerih se je sneg naglo umikal.

Nekega dne so se v grelnici prikazali novi obrazi. Bili so to posvetnjaki, ki so prihajali iz Italije in so se gredoč oglasili pri nas. »Kaj je ...?«
»Vojska bo, tako se govori v Italiji.«
»Mogoče bo že letos naš čas ...?«

V grelnici je žarelo čudno, veliko hrepenenje. Jug je svoje kmalu opravil, za njim je prišlo sonce, neverjetno toplo sonce, ki je na mah osušilo zrak. Nekega jutra so se zasnežene Karavanke prikazale v vsej svoji sončni prelesti. Oblil jih je žar sonca in jasnega, modrega neba.

Vsak dan je bilo pričakovati, da zapro grelnico; da tega niso takoj storili, so bile vzrok zaloge, ki so jih še nekaj imeli in ki jih je bilo treba porabiti. Ženski oddelek pa so že zaprli. Ta je bil seveda mnogo slabše obiskan kakor moški, včasih po nekaj dni sploh nikogar ni bilo blizu.

Potem je najprej izginil iz grelnice tisti starec, s katerim sem se bil sporekel zaradi slovenstva. Nekega dne ni bilo več socialista. Z njim je zmanjkalo tudi tistega, ki je spravil v denar mojo verižico. Vsi so odhajali brez slovesa, izginjali na tihem, da nihče ni vedel, kdaj in po kateri cesti.

Falarič je postajal vedno nestrpnejši. Tudi v njem je že vrelo. Nekega dne je prišel od nekod z novimi, močnimi čevlji. Sedaj sem vedel, da je on na vrsti, toda omenil mi ni nič o svojih namenih.

Lepega jutra, polnega suščeve svetlobe, sva se — kakor zmerom — zgodaj spravila iz Anejevega hleva. Zrak je bil sicer še hladen, toda zdrav in prijeten. Mesto je bilo že navsezgodaj živahno, ljudje so veselih obrazov hiteli za vsakdanjim delom. Sonce se je že upiralo v bregove Križne gore, skale bližnje Osojščice so pisano gledale na mesto pod seboj. Celovec je bil prazničen in lep.

Falarič je nameril korak proti Slami. Meni ni bilo do tega, kajti spet me je pričelo stiskati; v žepu sem imel le še kake tri krone. Od teh sem dve skril v poseben žep, ker sem jih pripravil za nakup voznega listka, če bi ne dobil kakega dela in bi le moral odpotovati domov. Videč moj kisli obraz, je Falarič dejal:

»Pojdi z menoj, danes bom jaz plačal.«

Zadnje dni je Falarič res imel tudi sam kak denar in ni bil vedno na moji skrbi. Pri Slami sta naju že čakala dva znanca iz grelnice. Falarič je tudi zame naročil merico žganja, rekoč:
»Danes boš tudi ti pil žganje.«

Popili smo vsak par frakljev. Moji tovariši so pri tem vedno gledali skozi okno v lepo jutro, Falarič je sem in tja pomencal z dlanmi. Naenkrat mi je dejal:
»Saj greš tudi ti z nami...«

Tovariši so torej odhajali in so se najbrž zmenili, da se najdejo pri Slami. Vsi so uprli vame svoje vprašujoče oči. Dotihmal mi nihče, tudi Falarič ne, ni prigovarjal k odhodu v svet, sam pa tudi nikdar nisem mislil na to. Imel sem že dovolj tega negotovega življenja in sem bil odločen, da se vrnem domov, ako v Celovcu ne najdem kruha. Kljub temu mi ni bilo lahko izjecljati:
»Ne, tovariši, ne bom šel z vami. Ostal bom tukaj...«

Vsi trije so se mi pomilovalno nasmehnili. Oba znanca iz grelnice sta mi začela živahno prigovarjati:
»Fant, pojdi vendar z nami. Kaj boš počel tukaj v tem zaspanem gnezdu? Sedaj so dnevi lepi in potovanje je prijetno. V nekaj dneh bomo v Gradcu, v nekaj dneh že na Dunaju... Za potnino zdaj ni treba biti v skrbeh. Papirje imaš tudi v redu. Tudi za delo se ti ni treba bati. Tukaj se ne zasluži nič, na Gornjem Štajerskem, na Dunaju ali na Nemškem boš našel čisto drugačen zaslužek, če te delo tako silno miče. Takemu zdravemu, močnemu fantu, kakor si ti, se je treba le obrniti. Res, kar z nami pojdi...«

Govorili so mi tako toplo in prepričevalno in mi slikali bodočnost tako vabljivo, da sem se moral premagovati, da se nisem vdal. Grelniške družine sem se že zelo privadil in žal mi je bilo dobrih tovarišev. Toda ostal sem trden. Moj sklep je krepil tisti notranji odpor moje življenjske moči, ki mi je vedno znova pravil, naj se ne spuščam v to življenje, ki mi je šepetal na ušesa, da ne spadam med to potepuško družino in da imam pred seboj druge življenjske možnosti. Zaupal sem svojim zdravim rokam in trdno veroval, da si bom z njimi še zgradil srečo, si še pridobil kak dostojen, trden položaj.

»Ne, tovariši, letos še ne grem, mogoče kdaj pozneje...«

Tovariša sta obmolknila s pomilovalnimi obrazi. Nemara sta mislila, da imam prav, ko se nočem vdati. Falarič je ves čas molčal ter sem in tja živčno srebnil iz fraklja. Potem pa je rekel:
»Pustita ga, saj vidita, da noče. Naj gre svojo pot...«

Njegov glas, poln zaničevanja, me je zabolel. Zdelo se mu je za malo, da ga je varal tovariš, s katerim je tako tesno preživel nekaj hudih tednov. Hoteč popraviti slab vtis, sem mu začel govoriti, da pač nisem pripravljen za tako pot in da si bom njega in njegovo tovarištvo za vedno zapomnil. Toda Falarič me že ni več poslušal.
»Torej na noge,« se je obrnil k tovarišema.

Plačali so in stopili na cesto. Spomnil sem se, da Falarič tudi Aneju danes zjutraj o svojem odhodu ni nič omenil, kaj šele, da bi se bil od svojega dobrotnika poslovil.
»Kaj pa naj Aneju rečem?« S tem sem ga hotel še pridržati. Falarič pa je zamahnil z roko:
»Oh, Anej ... prihodnjo zimo se bova tako spet videla ...«

Ko so odhajali, sem stopil za njimi. Na tako slovo nisem mislil. Raziti se kar tako, brez slovesa, brez lepih, toplih besed! Še rok si nismo stisnili, še srečne poti si nismo voščili. In vendar smo se imeli radi. Gledal sem za njimi, kako odhajajo, dokler niso izginili za oglom prve ulice. Mikalo me je, da bi jih pospremil po cesti izven mesta, toda prevzel me je tako težak, tako bridek občutek, da se nisem mogel ganiti.

Ostal sem sam. Prihodnjo noč sva bila z Anejem sama v hlevu. Ko sem vstopil brez Falariča, nisem pri mrkem hlapcu zapazil nobenega začudenja. Čakal sem, da me bo vprašal, kaj je z njim, vendar se to ni zgodilo. Moral sem sam pričeti:
»Falarič je danes odšel v svet...«
Hlapec je molčal.
»Naročil mi je, da vas pozdravlja in se vam zahvaljuje za vse, kar ste mu storili...«

Očitno sem se mu lagal. Hlapec me je pri teh besedah neverjetno pogledal, toda rekel ni nič. Ni mi kazalo drugega, kakor biti tiho.

Ker sem s svojim imetjem bil spet čisto pri koncu, onih dveh kron za vožnjo domov pa se nisem hotel dotakniti, sem prihodnji dan napel vse sile, da bi našel kake delo. Tekal sem po mestu od zgodnjega jutra in spet obletal vse tovarne in delavnice. Toda nikjer me niso sprejeli. V industriji je bila nekaka mrtva doba. Marsikje sem se ponujal za hlapca, vendar brez uspeha.

Ko sem bil že čisto obupan, se mi je nenadoma vendar prikazala sreča. Prišel sem do celovške klavnice in si ogledoval snažno, moderno poslopje. Pred vhodom se je sprehajal vratar s kapo na glavi ter me po strani opazoval. Naenkrat je pristopil k meni ter me vprašal:
»Ali nimaš dela?«
»Pravkar ga iščem, gospod,« sem hlastno odgovoril.
Vratar je nekaj zamrmral in me še meril z očmi.
»Hm, ali znaš ravnati z živino?«
»Znam, doma sem bil pri živini.«
»Ali znaš kidati gnoj?«
»Znam ...«
Njegov glas se mi je zdel malo prezirljiv in me je osupnil.
»Daj knjigo!«

Prelistal je mojo še skoraj popolnoma novo delavsko knjižico, si prikimal, potem pa rekel:
»Pojdi z menoj!«

Odgnal me je v pisarno. Predstavil me je nekemu razmeroma še mlademu gospodu z besedami:
»To bi bilo nekaj za nas.«

Z uradnikom sva ostala sama. Pisarna je bila svetla in prijazna ter je že sama po sebi vzbujala upanje. Uradnik je listal po moji knjižici; ko je to končal, se je z nekako zagonetnim obrazom obrnil k meni.
»Od kod pa si?« Govorila sva nemški.
»Iz Kotelj,« sem odgovoril strahoma.
»To vem,« se je zganil gospod. »Mislim namreč, kaj si...?«
»Kaj ... kmečki sin, prav za prav kajžarski...«
»Tudi to se vidi v knjižici. Kar bi rad vedel, je: ali si Slovenec ali Nemec...?«

Strmel je vame z bodečimi očmi. Vprašanje mi je sprva zaprlo sapo; nikoli se mi še sanjalo ni, da me bo kdo pri iskanju dela kaj takega spraševal. Ko sem se spet znašel, sem odločno odgovoril:
»Slovenec sem, saj še kaj prida nemški ne znam...«

Bil sem prepričan, da bo moj odgovor uradniku zadostoval, vendar sem se korenito motil. Mož je spet nekaj časa obračal knjižico, preden se je znova obrnil k meni.
»Slovenec si — ali nisi nemara Vindišer? V tvojem okraju živijo Vindišerji...«

Brez premisleka sem s trdim glasom rekel:
»Jaz nisem Vindišer, temveč Slovenec. Pri nas živimo Slovenci...«
»A tako! Potem pa zate tukaj nimamo dela. Mi smo mestno podjetje.«

Njegov glas je bil zloben, odkrito sovražen, ko mi je vračal knjižico. Potem me ni več pogledal. Zapustil sem pisarno, ko da bi se bil v njej napil žganja. Bil sem tako zmešan, da nisem mogel zbrati svojih misli. V glavi mi je vrelo, po meni je gomazelo neko pekoče, nevarno razburjenje, ki mi je slepilo oči. Niti opazil nisem, da stojim že pri vratarju. Naenkrat zaslišim dobrohoten glas:
»No, kaj je, ali si sprejet?«
»Nisem...«
»Zakaj pa ne...?« Glas je bil začuden.
»Zato ne, ker sem Slovenec...«

Iz mene je krčevito bruhnilo. Vratar je tlesknil z dlanmi in se mi zakrohotal:
»Človek neumni, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec.«

Zapustil sem ta nesrečni, sovražni kraj, ne da bi se bil ozrl, in izginil po cesti. Bil sem bolj razburjen in užaljen kakor jezen, bilo me je sram. Delo, ki sem ga že imel v rokah, se mi je na tak čuden način naenkrat izmuznilo iz njih. Sram me je bilo ne zavoljo mene, temveč zaradi tistih, ki so me vrgli na cesto. Ker sem bil Slovenec, torej nisem bil niti vreden, da bi kidal gnoj v mestnih hlevih, opravljal najnižje delo! Vsega tega nisem mogel prav verjeti. Sam sebi sem se zdel neznansko smešen in nebogljen.

Takrat seveda tega dogodka razumsko še nisem znal dojeti. Nisem se zavedal, da sem pravkar zletel na cesto iz ene tistih imperialističnih naprav, katerih je bila pri nas cela mreža in v katero je pangermansko vladajoče meščanstvo vklepalo majhen, proletarski narod. Celovška mestna občina je bila vsa v službi take imperialistične politike. Delavci in kmetje, ki so zapuščali deželo in prihajali za kruhom v mesto, so se zapletali v to mrežo, niso prodajali le dela svojih rok, temveč so se zato, da so smeli delati, morali prodajati tudi narodnostno, moralno. Tako so vse javne naprave sčasoma postale trdnjave nasilne germanizacije, trdnjave oportunističnih, prodanih duš. Iz teh trdnjav so naglo rasli imperialistični kremplji po vsej deželi, srebali ne le dotok iz nje v mesta, temveč tudi množice na deželi sami.

Ponižanje me je gnalo iz mesta. Vse ceste so mi postale pretesne, prekratke. Zdelo se mi je, da mi ljudje z obraza berejo, kaj se mi je zgodilo. Moral sem ven, v široko naravo, da bi mi prsi ne počile. Dan je bil lep, od sonca že ves prežarjen in pregret. Zrak je bil miren, pravi suščev zrak. Bregovi na severni strani mesta so že na lahno zeleneli, svet na južni strani mesta pa je bil še truden in dremoten. Nad širnim celovškim poljem, ki se je na vzhodu stapljalo s široko Podjuno, se je na lahno zbirala prosojna barva, v kateri se je slikala vedrina koroškega neba. V to širino so praznično strmeli Obir, Košuta, Baba, Stol na jugu, Svinja na vzhodu in Dobrač na zahodu ter še drugi gorski orjaki.

Brez premisleka sem šel dalje po cesti. Ni me zanimalo, kam prav za prav grem, le iz mestne tesnobe me je gnalo. Naposled je mestni šum ostal daleč za menoj. Pred menoj se je med položnimi griči vila cesta dalje proti severu. Tu sem bil samoten popotnik in postalo mi je laže. Začel sem prosteje dihati. Dokler sem bil še v mestu, so se mi kljub razburjenosti sem in tja še prav na rahlo vrivale v možgane besede klavniškega vratarja:

»Bedak, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec...« Imel bi stalno službo, majhno sicer, a tako, ki bi ti odprla trdno pot navzgor, k napredovanju.

Ta strupena misel me pa ni mogla obvladati, ker sem jo vselej hitro potlačil. Tu zunaj sem se spet začutil močnega in samozavestnega. Zdelo se mi je neskončno prav, da se nisem uklonil, da se nisem hotel prodati za tako nesramno ceno, s katero bi sam sebe zatajil. Bil sem tako zadovoljen sam s seboj, da sem pri tem pozabil na vse drugo, tudi na svoj obupni položaj.

Tako sem hodil morda uro, morda dve, ko sem naenkrat zagledal na desni strani nad cesto veliko cerkev z vasjo. Videl sem to podobo prvič v življenju, a sem takoj spoznal, da so to Svatne (Gospa sveta). Zdrznil sem se. O Svatnah sem že bral v naših domačih knjigah, a tudi iz pripovedovanja starih ljudi, ki so včasih romali sem, so mi bili znane. Sedaj sem stal tu pred njimi, samoten popotnik sredi ceste, ki ga brez cilja žene dalje. Veličastna podoba »Svaten« me je vsega prevzela in me prikovala prednje. Pred menoj se je odpiralo lepo Gosposvetsko polje. Zgodovina tega kraja, kolikor sem jo poznal, je vstala pred menoj v vsej svoji živosti. Tukaj so si nekdaj naši predniki volili svoje voditelje. Takrat še ni bilo ne grelnic ne mestnih klavnic, ne tega, kar je že tako zgodaj pričelo tlačiti mojo zavest človeške enakovrednosti. Vse to pa sem bolj slutil kakor razumel.

Sredi Svaten sem postajal spet močan. Pred nekaj urami sem prebil veliko preizkušnjo tako dobro, da me zdaj ni bilo treba biti sram pred zgodovinsko podobo Svaten. V meni je rastel ponos. Govoril sem z ljudmi, ki so se sami ali pa že njih predniki prodajali celovški gospodi za kidovne vile, za dobre službe, za hiše in posestva, za ugodje in blagostanje tega sveta. Ali to me ni bolelo, čutil sem se vzvišenega nad njimi, sluteč, da bo prišel čas, ko bodo za svoj oportunizem dajali obračun.

Tu na tem polju sem premlel vse svoje mladostne občutke, vse, kar sem doživel zadnje tedne. Pritrdil sem si, da me je razočaral hotel Trabesinger, da me je razočarala tudi tista velika palača v Vetrinjskem obmestju s svetim Mohorjem na pročelju. Le grelnica se mi je omilila, kolikor sem v njej našel človeškega čuta. In da me ni povsem osvojila, sem si ves presrečen priznal ravno tukaj. Odšel bi bil s Falaričem in bi bil morda izgubljen. Nisem spadal ne sem in ne tja. Slutil sem drugo pot. Kar na hitro sem se odločil:

»Domov...«

Nikamor drugam kakor domov. Pomisleki, da se vračam opeharjen za srečo, o kateri sem sanjal, da se bom vrnil osramočen, so splahneli. Domov se moram vrniti, še nocoj, takoj, dve kroni imam še pri sebi, ki me spet pripeljeta na trdna tla. To je rešitev. Doma bom delal, doma bom rasel, doma se bom boril proti krivicam, proti temu zasovraženemu mestu... In ne meneč se za glad in za utrujenost, sem jo ves prerojen mahnil nazaj v Celovec.

Takrat sem prvič v življenju videl Gosposvetsko polje. Drugič sem ga videl ravno dvajset let pozneje ... Bilo je na božični večer leta dvaintridesetega. Od severa je drdral vlak proti Celovcu. V njem je sedel samoten popotnik, tisti popotnik, ki je skoraj pred tremi leti na Strojni preskočil versajski plot med Jugoslavijo in Avstrijo. Medtem je videl mnogo evropskih dežel, mnogo mest in gora, spoznal je mnogo narodov. Zdaj pa se je vozil proti deželi tistih krajev, tistih mest in tistih gora, mimo vsega tistega, kar je bilo zanj vedno najlepše in najmilejše. Hrepeneče je štel kilometre, ure in minute, kdaj se bodo njegovim očem prikazali obrisi Karavank. Ta popotnik sem bil jaz...

Božični večer se je bližal tudi skromni, leseni bajti pod Uršljo goro. Dežela pod njo je bila vsa zasnežena in tiha. Sredi bele kotline je dremala zapuščena vasica. Cesta, ki je peljala izpod gore mimo bajte v svet, je bila prazna, le sem in tja je bilo na njej videti kmeta ali drvarja s cekarjem na rami, hitečega v bližnji trg po meso za božične praznike. Tihoto globače je oživljalo le šumenje potoka, spremljajočega samotno cesto.

V zasneženi bajti pa je plalo življenje, polno nestrpnosti in pričakovanja. Mlada žena in dvoje majčkenih deklic se je pripravljalo na odhod. Vsak hip je morala priti vprega, ki jih bo odpeljala v Črno pod goro Peco. Mati je nemirno strmela skozi zasneženo okence in, ko je videla globačo vso pokrito z debelim snegom, jo je stisnil neznan strah. Spet jo je zgrabila negotovost. Kje je še Črna, kje še Peca, kje Koprivna in kje Železna kapla? In kje daleč je potem še Celovec... In spet je potegnila iz skrivališča zmečkano pismo ter brala.

»Pridi na vsak način. Pridi z deklicama. Skoraj tri leta vas že nisem videl in zdaj se moramo sniti. Predvsem poskusi dobiti potni list. Saj ti nisi nič naredila in imaš pravico iti s svojim možem. Če bi ti pa potnega lista ne dali, pojdi na skrivaj čez mejo. Čakal te bom v Celovcu že na božični dan. Prinesel bom s seboj tudi denar za vas...«

Čeravno je vsako besedo pisma znala na pamet, ga je še enkrat prebrala. Od pisma so ji oči spet ušle skozi okno v mrzlo, belo zimo. Dogodki zadnjih dni so ji znova bridko stopili pred oči. Trikrat je bila na okrajnem glavarstvu in prosila za potni list, za visoko kolkovino je pobrala zadnje denarje. Tam je vsakikrat prečakala cele ure; prvič so ga ji skorajda obljubili, rekoč ji, da naj se oglasi čez nekaj dni. Ko je prišla tja drugič, so jo gospodje vzeli v klešče. Hoteli so vedeti, kje živi njen mož, kje se namerava sniti z njim in podobne reči. Ker navzlic vsem vabam niso zvedeli tega, kar bi bili radi, so kar naenkrat postali sladki in usmiljeni.

»Mož, kakršen je vaš, ki zapusti ženo in otroke brez sredstev in gre po svetu, ni vreden vaše ljubezni, vašega žrtvovanja, tak mož ni nič vreden. Kaj bi torej hodili za njim!«

Ona pa je odgovorila:
»Vse, kar imate proti njemu, mene nič ne briga, vem le, da je moj mož in da imam kot žena pravico, iti za njim. Zato vas prosim za potni list...«

Odslovili so jo, rekoč, da naj čez nekaj dni spet pride. In ko je že tretjič peš pregazila dolgo pot na okrajno glavarstvo, so jo po neskončno dolgem čakanju na nezakurjenem hodniku naposled nahrulili.

»Kaj stojite vedno tukaj? Potnega lista ne dobite. Žena takega moža, ki je že deset let delal proti državi in še zdaj v tujini ruje proti nam, nima pravice do potnega lista...«

Takrat je na naših okrajnih glavarstvih vladal šesti januar...

Nato se je odločila za skriven prestop meje. Čas odhoda je napočil. Ko pa je strmela v zasneženo globačo pred bajto, ji je groza znova stisnila srce; sama bi šla brez premisleka, toda kaj bo z otrokoma sredi take zime, v takih strašnih, samotnih gorah, ki jih je treba prekoračiti. Sredi tega malodušnega premišljevanja jo je naenkrat vzdramil razposajeni vzklik deklic:

»Mati, jutri bomo videli očeta...!«

Žena se je zganila in odločila: vsi skupaj bomo šli, morajo iti, pa naj se zgodi, kar hoče. Nekoč se bo vendar tudi nji nasmehnila sreča ...

Mrak božičnega večera je že legal na Črno pod Peco, ko so skozi vas drsele tihe kmečke sani. Ceste so bile popolnoma prazne, okna hiš pa razkošno razsvetljena, izza njih je odmevalo praznično življenje božičnega večera. Tu in tam je izza kakega okna zabliskala podoba okrašenega božičnega drevesca, obdanega z razžarjenimi, svetlimi obrazi zbranih družin. Družinica na saneh je bila vsa okorela od dolge zimske vožnje, ob pogledu na ta razsvetljena, praznična okna sredi snežnega miru pa so se ji hipno zaiskrile oči in nova moč ji je šinila po zmrzlih udih. Pred njo je zažarela podoba velikega praznika, ki jih čaka jutri, ko se bo temna noč spet umaknila svetlemu dnevu, tistega praznika, proti kateremu jih nocoj vodi ta huda in trda pot.

Na dnu temnega korita daleč za Črno je mati z deklicama zapustila sani. Voznik se je vrnil. Noč je bila oblačna, na nebu ni niti ene zvezdice, ki bi gledala na samotne popotnike in jih spremljala. Zapuščena globača je bila obdana s črnimi stenami visokih gozdov, segajočih od njenega dna pa gori do oblačnega neba. Tu je vladala mrtvaška tihota, le potok, ki je tekel na dnu stisnjenega zimskega korita, je bil edina enolično šumeča živa stvar. Ob njem se je izgubljal ozki, beli saninec, po katerem se je zdaj napotila mati z obema deklicama.

Pred njimi je bila dolga pot. Mati je še nikdar ni prehodila, toda vedela je, da je od Črne do cilja, do Železne kaple za krepkega, odraslega popotnika dobrih šest ur hoda. Zavoljo snega bo morda treba hoditi osem ur, morda deset, morda še več...

Smer matere ni preveč skrbela, ker je vedela, da je pred njo en sam saninec, s katerega ni mogoče zaiti. Obrnila se je k najmlajši šestletni deklici, ki se je od samote prestrašeno stiskala k njej, ter jo pobarala:
»Micej, ali boš mogla hoditi?«

Otrok je bil zavit v debelo volneno ruto, ki mu jo je dala na pot njegova babica, da je bil podoben nizkemu, okroglemu košu. Otrokovih nog skoraj ni bilo videti. In ta koš je odgovoril:
»Bom, mati...«

In družina je šla dalje, prodirala zmerom globlje v globačo mimo črnih gozdnatih sten, segajočih prav do saninca. Pod nogami je vztrajno škripal sneg. Vedno ožja struga potoka je postajala tišja, zakaj sneg se je od obeh bregov sklanjal zmerom niže nad vodo.

Mati je znova vprašala:
»Ali vaju kaj zebe?«
»Nak!« sta odgovorili deklici in migali dalje.

Mraz je bil hud, a naporna hoja jih je razgrevala, da so jim gorela lica v zimski ostrini. Čez nekoliko časa se je v bregu nad potokom prikazala samotna lučka. Deklici sta radostno vzkliknili:
»Mati, hiša, hiša...!«

V tej zimski temačni samoti je bila lučka neskončno vabljiva in topla; samotne popotnike je mikalo, da bi zavili k njej in jo objeli. Mati se je ozrla v mežikajočo svetlobo in rekla:
»Da, hiša...«

Ko je lučka izginila in so bili popotniki spet sredi zapuščene globače, je mlajša deklica naenkrat obstala sredi saninca in vsa zasopla vprašala:
»Mati, zakaj pa oče ni prišel k nam nocoj, ko je božični večer...?«

Preden je mati utegnila odgovoriti, se je oglasila starejša deklica s pametnim, skoraj nevoljnim glasom:
»Neumnica ti, ali ne veš, da ne more priti, ker ga žandarji iščejo...«

Mali koš sredi ceste pa se s tem odgovorom ni zadovoljil. Uprl je svoje velike, modre oči v mater in ponovil tisto vprašanje, ki ga ji je zadnja leta že neštetokrat ponavljal:
»Mati, zakaj pa ga žandarji hočejo imeti...?«

Zdaj je obstala tudi mati, tri temne postave so se strnile v en sam črn klobčič, ki se nekaj hipov ni premaknil. Potem se je materina postava sklonila k črnemu košku, ga z ljubeznijo pobožala po zmrzlih licih in dejala:
»Zato ga iščejo žandarji, ker te ima rad, ker nas ima vse tri rad...«

Dva prezebla obrazka sta začudeno strmela v mater, ne vedoč, kaj vse to pomeni. Mati se je ob pogledu nanja bridko zganila.
»Dekliča moja, kar hitro stopimo, da bomo čimprej tam, kjer nas oče čaka...«

In družina je spet pogumno nadaljevala pot. Stene ob globači so bile vedno bolj navpične in temota v njej je bila z vsakim korakom bolj gluha in zoprna, saninec se je ožil in se vedno globlje pogrezal v debelo sneženo plast. Sneg pod nogami je škripal vztrajno in rezko. Mati bi bila rada šla hitreje, toda zadrževala je korake zaradi otrok, ki s svojimi kratkimi nogami nista mogla dohajati. Vendar so se še precej hitro pomikali dalje. Pot se je počasi, komaj vidno dvigala. Spet je iz teme zamežikala luč, a zdaj na levi strani ceste. Pozneje so šli mimo velike obcestne hiše z velikimi razsvetljenimi okni. Veliki, svetli dom je bil tih, še psa ni bilo za kakim oglom, ki bi bil zalajal nad samotnimi popotniki. Pred hišo je mater obšla huda skušnjava, da bi potrkala na vrata in poprosila za topel požirek mleka ali kave. Toda koj jo je premagala, boječ se, da bi jo v hiši pričeli izpraševati, kam neki hodi s tako majhnima otrokoma na sam sveti večer. V hiši bi utegnili biti tudi kaki financarji, ker je državna meja že gori na vrhovih soteske.

Šli so dalje. Pot se je še zmerom vlekla na dnu korita. Hodili so morda dve, morda že tri ure, mati tega ni vedela, ker ni imela ure, zdelo pa se ji je, da se vleče pot že celo večnost. Deklici sta korakali z neverjetno vztrajnostjo. Oblečeni sta bili toplo, obe zaviti v debele volnene rute, obuti v tople nogavice, njune ročice so tičale v debelih rokavicah. Odpornost otrok je navdajala mater z velikim pogumom. Vedela, da ju kakor njo žene po snegu veliko svetlo pričakovanje. Naenkrat pa je mala deklica vprašala:
»Mati, ali je še daleč do Celovca...?«

To je bil prvi znak dekličje utrujenosti.
»Ne, ni več tako daleč. Onstran te gore je...« jo je potolažila mati.
»Ali je ta gora visoka?« je vprašala starejša deklica in s strahom uprla oči v črno steno globače pred seboj.
»Ni tako visoka, naenkrat bomo čez njo...«

Družina je spet pogumno nadaljevala pot. Mati je otrokom trdila nekaj, česar se je sama sebi bala priznati. Po opisu poti, ki ga je dobila s seboj, je dobro vedela, da je treba prekoračiti visoki greben, tisti greben razvodja med Peco in Olševo, po katerem teče državna meja. Te poti pa se je sama bala, ne toliko zato, ker bi je ne poznala, temveč zaradi snežnih zametov, ki so gotovo tam gori. Dosihmal pa je saninec šel še vedno po ravnini, po globačah, iz enega korita v drugo. Na tihem jo je skrbelo, kako bo z otrokoma premagala noč in sneg; sem in tja se je skoraj kesala, da se je odpravila na pot z dekličema. Kakor hitro pa se je domislila cilja, daljnega Celovca in trpljenja, prezira zadnjih let, se je sleherni pomislek spet umaknil novemu pogumu.

Naposled pa je saninec le zavil iz soteske v breg. Odsihmal je šlo navkreber. Bila je globoko izvožena, gladka pot, po kateri so vlačili v dolino les. Hoja je bila zdaj mnogo utrudljivejša kakor prej na ravnini. Ne ona ne otroka kmalu niso več čutili hudega mraza. Držeč deklici za roke, se je mati počasi vzpenjala v goro. Na gladkem sanincu je drselo in deklici sta se trdno oklepali njenih rok.

»Micej, ali naj te nesem?« je pobarala mati mlajšo deklico, čuteč, s kakim naporom se je otrok drži.
»Ne, mati, bom že sama šla.«

Saninec jih je imel pripeljati k samotni kmetiji v gorah, od koder do meje ni bilo več daleč. Toda kmetije ni hotelo biti. Hodili so čez gole poseke, skozi gozdove in bele prelihe. Kadar jih je obdajal gozd, sta se deklici tesno stiskali k materi. Pot bila tako temačna, da so saninec pod nogami bolj čutile kakor videle. Gozd se je pogrezal v strahoten, mrtvaški mir. Otroka sta miže stopala ob materi, ker se jima je zdelo, da iz gozdne globočine od vseh strani zrejo nanju oči nočnih strahov. In ko črnega lesa le ni hotelo biti konec, je starejša deklica šepetaje vzdihnila:

»Mati, mene je strah ...«
Za njo je vzdihnila mlajša deklica:
»Mati, mene je tudi...«

Žena pa je deklici še krepkeje stisnila k sebi in ju potolažila:
»Ne sme vaju biti strah, saj sem jaz pri vama. Kmalu bo svetlejše ...«
»Ali res ...?«
»Res, res, poglejta, tam na koncu se že svetlika ...«
»In potem ne bo več gozda ...?«
»Ne, potem bo pot svetla ...«

Otroka sta potolažena in navdana z novim pogumom korakala dalje, strmeč tja, kjer je mati napovedovala konec temnega gozda. Lesovje pa se je trdovratno vleklo dalje, za svetlimi jasami je prihajal zopet gozd. Ženo je postalo strah, če morda niso zašli, ker poti ni hotelo biti konec. Pomirila pa jo je misel, da saninec pač mora voditi h kaki hiši.

In korakali so dalje. Spet je vprašalo dekle:
»Mati, ali je še daleč do Celovca?«
In spet je odgovorila mati: »Ni tako daleč, kmalu bomo tam.«

Naenkrat pa je mlajši deklič vzdihnil:
»Mati, jaz ne morem več ...«
»Siromaček moj, te bom pa nesla.«

Žena je vzela otroka v naročje. Dete se je je oklenilo okrog vratu in se stisnilo k toplemu materinemu telesu, ki je zdaj podvojilo svoje moči. Otrok je vzdržal nenavadno dolgo, sedaj pa so ga zapustile moči.

Nazadnje pa so le prišli iz gozda na plano. Pred popotniki se je razgrnil širok, zasnežen breg. Saninec je zavil poševno čez polje in hoja je postala lažja. Tu nekje morajo kmalu zagledati kmetijo, mimo katere drži pot čez greben.

Mati si je oddahnila in otrokovo breme ji je postalo lažje. Kdo ve, koliko je že ura, je pomislila, obstala in se ozrla nazaj po pokrajini, nad katero se je pravkar dvignila. Kar pa se je pokazalo njenim izmučenim očem, ji je stisnilo srce. Oblačno nebo, ki se je spodaj v kotlinah zdelo tako nizko sklonjeno nad zasneženo zemljo, se je tukaj na višavi dvignilo, vse gorovje je bilo golo in prosto očem. Raztrgano hribovje je bilo zaradi snega in lesovja črnosivo, le tu in tam se je na njegovih pobočjih svetilo zasneženo polje kake samotne gorske domačije. Okrog te prostrane, črnosive gmote so stale bele podobe silnih gora. Vso severno stran so zakrivala orjaška ramena plečate Pece, vse bele in mrtvaške. Na jugu sta moleli pod oblačno nebo temačna Olševa, malo dalje proti vzhodu pa pošastna Raduha s svojimi strmimi, belimi rogovi. Čisto zadaj je iz mračnega vzhoda strmela podoba Uršlje gore. Po koritih in globačah tega mrkega raztrganega sveta se je vlačila sivkasta megla in počasi lizala proti strminam pobočij.

Sredi te zimske polnočne strahote je postalo mater strah; mraz, ki ga doslej zaradi napora in živčne napetosti skoraj ni čutila, ji je zdaj zledenil ude. Daši je bila hči planin, se je pred tem, kar je videla in kar jo je obdajalo, nehote zgrozila. Koliko ur že hodi skozi noč in koliko ur neznanega sveta ima še pred seboj? Ali ne bo omagala? To črno misel pa je takoj pregnala. Saj ta noč ne bo večno trajala, spet bo vstalo jutro, spet bo svetel dan. In potem bodo rešeni, rešeni tega in vsega trpljenja. Premagati je treba le še teh nekaj ur, pohiteti dalje. Močneje je začutila otroka v naročju in ga krepko pritisnila na srce.

Tedaj pa je deklič v njenem naročju vzkliknil:
»Mati, luč...!«

Orokavičena ročica je pokazala tja čez temno globačo. Mati še ni utegnila pogledati tja, ko se je že oglasila starejša deklica:
»Mati, zvoni...! Zvoni, zvoni...«

V tistem trenutku je tudi že sama zagledala migljajočo luč na nasprotnem hribu, takoj nato pa drugo na sosednem. Iz daljave, sem izpod Olševe je začula zvon. Tedaj je vedela, da mora biti blizu polnoči, kajti spomnila se je tega, na kar je že vso pot pozabljala — da je nocoj božična noč. Tam, kjer je zvonilo, je bila Koprivna. In tiste migljajoče lučke, ki so se zasvetile tu in tam po hribih in grebenih, so svetile ljudem, ki so šli k polnočnicam. Ker je kraj zelo slabo naseljen in je tod le kakih dvajset, trideset domačij, je bilo lučk zelo malo. Zato pa so bile tiste, ki so svetile, tem zapeljivejše. Človek bi šel za njimi, se jim pridružil, jih spremljal skozi razsvetljeno cerkev in se vrnil z njimi nazaj na toplo peč. Če bi družina ne bila razbita in bi bil mož doma, bi tako bilo. Starejšo deklico bi morda že vzela s seboj k polnočnicam, mlajšo pa zaradi prehudega mraza gotovo še ne. Tu pa se muči že ure in ure z otrokoma sama skozi noč. Po dolgotrajnem zvonjenju je sodila, da v Koprivni vabi, potemtakem je hodila že svojih dobrih pet ur. In še zmerom ni prestopila državne meje. Morala je dalje.

Pot se je vlekla čez valovito polje in trajalo je še precej časa, preden se je tam na koncu pokazala velika, črna domačija. V ozadju prostornega dvorišča, polnega visokih kupov snega, je stala mogočna enonadstropna hiša z razsvetljenim pritličjem. Obstala je v varni razdalji in premišljala, kaj naj stori, ali naj vstopi, da se odpočijejo, ali pa naj gredo dalje? Počitek bi jim bil zelo potreben in tudi kaka topla jed bi se jim prilegla, toda kaj če so v hiši graničarji? Vedno ta strah, da ji kaka nesreča ne prepreči priti na cilj.

Deklica v naročju je medtem zaspala, večja pa se je stisnila k njej. Mati je čutila, da njeno drobno telesce drgeče. Tu gori na višavi je bilo mnogo bolj mrzlo kakor spodaj v soteski. Tedaj je otrok ob njej zatarnal:
»Mati, mene zebe ...«

Mati se je odločila. Počasi in previdno se je približala hiši in varno pogledala skozi eno razsvetljenih oken. Skozenj je videla prostorno družinsko sobo, v njej pa le dve osebi, žensko, ki je slonela ob peči, in starca, sedečega za mizo. V kotu za mizo je stalo preprosto smrekovo božično drevce, na katerem je viselo nekaj orehov. Sicer ni bilo zapaziti žive duše.

Stopila je k vratom in jih skušala odpreti, toda bila so zapahnjena. Zato je potrkala na okno. Starec se je zganil, se ozrl proti oknu, kjer je spet močneje potrkalo, potem pa je segel na klop po sekiro in šel odpirat. Po stari šegi so na božično noč v samotnih hišah oboroženi moški varovali, kajti svoje dni so roparji radi izbirali sveto noč za svoje pohode. Odprl je previdno in s pripravljeno sekiro v desnici, ko pa je zagledal pred seboj mlado ženo z otrokoma, se mu je oborožena roka povesila.

Žena je zaprosila:
»Ali se smemo malo ogreti, oče, samotni popotniki smo ...«

Starec, ki je bil tako iznenaden, da ni bil zmožen ene same besede, se je umaknil, ji napravil prostor, nato pa spet zaklenil vrata. Ob pogledu na mater z otrokoma se je dremajoča ženska pri peči mahoma izbistrila ter neverjetno zazijala.

»Dober večer, mati!« je pozdravila vstopivša žena osuplo kmetico.
Kmetica pa še vedno ni mogla priti k sebi, trajalo je precej časa, preden je vzkliknila:
»Za božjodelj, kaj pa se je zgodilo ...?«

Kmeta sta vsa prepadena strmela v mater z otrokoma. Po njunem vedenju je mati spoznala, da nista slaba človeka, v kratkih besedah jima je zaupala, kaj je z njo in kam je namenjena. Po tej kratki zgodbi se je kmetica sesedla nazaj na klop, sklenila roke in vzdihnila:
»Oh nesrečna mati, pa v tej hudi noči...«

V njenem vzdihu je bilo polno groze in usmiljenja. Kmet se je hitreje zavedel in po kratkem strmenju zamomljal:
»Ah, vi ste tista! O vašem možu pa smo že slišali... To je tisti, ki je pred leti ušel...«

Mati je spravila otroka k peči in ju sezula, mlajša deklica je takoj zaspala. Kmetica je skuhala kave ter jim postregla s pogačo in z mesom. Kmeta sta bila sama doma in varovala, drugi so odšli k polnočnicam. Ko so se okrepčali, je mati vprašala, če je meja močno zastražena. Kmet je zamahnil z roko:
»Nocoj lahko greste po glavnem sanincu. Graničarji se grejejo v stražnici... Kdo pa bo v taki zimi oprezoval po meji?«

»In koliko je še do Železne Kaple?«
»Ob lepem vremenu in dobrem potu ima čvrst pešec še skoraj štiri ure ...« je počasi dejal kmet, a se je takoj ustrašil svojih besedi.
»Še tako daleč ...« Žena je vsa onemela obsedela na klopi.

»Poslušajte, kaj vam bi svetovala. Ostanite lepo pri nas do jutra, potem pa pri belem dnevu nadaljujte pot. Boste veliko laže in veliko hitreje hodili...«

Po kratkem premisleku pa je žena povabilo zavrnila:
»Ne morem, mati, ker moram že jutri dopoldne biti v Celovcu. Mož me čaka ...«

Videč njeno odločnost, kmeta nista več silila vanjo. Čas je hitro tekel in preden so se prav zavedeli, je minila ura. Žena se je dvignila:
»Iti moramo, ako hočemo pravočasno biti tam ...«

Medtem sta deklici zaspali; starejšo je mati lahko prebudila, toda mlajše nikakor ni mogla spraviti k sebi, čeprav jo je močno stresala. Ni preostalo drugega, kakor da jo odnese spečo. Ta čas, ko se je mati bavila z otrokoma, pa je kmet nataknil škornje, oblekel debel bukov jopič in pristopil k materi:
»Spremil vas bom čez mejo — če že morate iti; varnost je varnost. Otroka pa lahko jaz nesem ta čas ...«
»Tu imate pa za na pot...«

Kmetica je izročila materi zavitek kruha in mesnine, ki ga je skrivaj pripravila. Mati se je vsa ginjena zahvalila. Še nikoli ni tako močno občutila, kaj so dobri ljudje. Bila je spet krepka in pogumna. Kmet je vzel spečega otroka v naročje, potem so zapustili samotno domačijo in se obrnili proti meji. Pot je šla še vedno navkreber čez gole planjave in skozi nizko, višavsko gozdovje. Po kaki polurni hoji je kmet zapustil saninec in krenil v ozko gaz, rekoč:
»Varnost je varnost. Vrag s svojim repom nikoli ne miruje ...«

Hotel se je izogniti obmejne stražnice ob glavnem sanincu. Gaz se je izgubljala po zasneženi planoti. Kmet je s spečim otrokom korakal spredaj, za njim je stopala deklica in zadaj je šla mati. Starcu je segal sneg do ramen, materi vrh glave, dekletce pa se je izgubljalo na dnu gazi. Le počasi so se pomikali dalje, kajti navzlic globoki gazi je bilo na njenem dnu skoraj do kolen pršečega snega, ki se je neprestano mlel pod nogami in oviral hojo. Oster mraz je starčevo brado kmalu pokril z belim, ledenim srežem. Na oblekah popotnikov je sproti zmrzoval sneg, ki so ga odbrusili od visokih sten gazi.

Planota se je hudo vlekla. Minila je morda cela ura, preden so jo prehodili in spoznali, da se svet pred njimi začenja nagibati na nasprotno stran. Napravili so še nekaj ovinkov, dokler se niso znašli na sanincu, ki so ga prvotno zapustili. Kmet je obstal.
»Smo že čez mejo in zdaj ste na varnem,« je dejal z glasom, ki je komaj skrival tiho zadovoljstvo.

Zdaj je mati šele zagledala ne daleč za seboj dve brleči lučki. Tam sta bili stražnici obeh sosednih držav, mimo katerih je vodil glavni saninec. Globoko si je oddahnila, zakaj premagana je bila najhujša ovira dolge poti. Zdaj se ni več bala dolgih ur, ki jo še čakajo. Nekaj trenutkov so popotniki neodločno stali na planjavi. Tu je bil zrak zelo mrzel, a miren. Redko, nizko in vse belo smrečje je obdajalo tiho planoto, ki se je počasi izgubljala v valovito zimo. Materine oči so zastrmele proti vzhodu, kjer se je zdaj odpiral tisti svet, kamor je bila namenjena. Pokrajina na tej strani razvodja je bila oni na koprivski strani popolnoma podobna. Iz mreže globokih lepenjskih, remšeniških, belanskih in obirskih korit so se dvigala strma, zvita pogorja; zdelo se je, ko da bi videl pred seboj zapuščeno prekleto deželo. Mračno nebo, medla svetloba snega in odsev neskončnih gozdov je zlilo nad to deželo grozotno, mrko barvo. Ozadje na zahodu je bilo zagrajeno z gorami, ki so bile grše in bolj divje kakor gore, obdajajoče koprivski kot.

Stali so na planoti, visoki mnogo nad tisoč metrov. Sedaj se je bilo treba spustiti navzdol v ta divji, razriti svet. Misleč, da se hoče kmet vrniti, je žena stopila k njemu in mu rekla:
»Dajte mi otroka, vam pa bog povrni, kar ste storili za nas ...«
»Ne, otrok tako lepo spi, pustite mi, da ga še nekaj časa nesem,« je zamomljal kmet skozi zobe.
»Oče, ali ni prehudo za vas?«

Kmet se je z mehkimi očmi ozrl vanjo, potem pa molče zavil navzdol po sanincu. Pot je bila zdaj lažja, toda hoja je zaradi gladkega saninca kmalu postala utrudljiva, pod nogami je nevarno drselo in starejša deklica je večkrat padla. Mati je ni smela izpustiti iz rok. Naposled so popotniki prišli do samotne kajže ob cesti, ki pa ni bila razsvetljena. Tu je kmet obstal, se odhrkal in dejal:
»Mati, primite otroka.«

Žena je vzela otroka v naročje in se hotela še enkrat zahvaliti spremljevalcu, ta pa je že stopil k nizkemu okencu v bregu, potrkal nanj in zaklical:
»Martin, hej, ali spiš?«

Kmalu se je v bajti zasvetilo in od znotraj je zavreščal starikav ženski glas:
»Kdo pa je? Martina ni doma, odšel je v Kaplo k polnočnicam...«

Kmet se je vrnil k onim na cesti.
»Mislil sem, da bi Martin šel z vami, pa je le baba doma.«
Neodločno je stal pred ženo, ki je takoj uganila njegovo skrb.
»Oče, zdaj se pa le vrnite, zdaj se nič več ne bojimo. Dovolj daleč ste šli z nami.«
»To že, ali kdo bo nesel otroka...?« je zamrmral starec.

Zaradi prelaganja pa se je otrok prebudil, si pomencal z rokavičkami zaspane oči, potem pa pogumno zacepetal z nogami in zaklical:
»Mati, jaz bom sama šla...«
Mati ga je postavila na saninec.

Starec si je potegnil z roko preko zasreženih ust, nato je pogledal najprej proti globači, kamor se je pot izgubljala, potem pa proti nebu in dejal:
»Mimo najhujšega ste že, to je res. Snežilo pred jutrom tudi ne bo. Zaiti tudi nikamor ne morete, ker vodi v Kaplo le ta saninec, vedno dalje po globači. Star sem že, če bi bil mlajši, bi šel z vami do Kaple ...«

Ženo je starčevo usmiljenje ganilo, začela mu je znova prigovarjati, naj se vrne, kar pa je zanjo storil, mu ne bo nikoli pozabila.
»Tudi možu bom povedala, ko ga vidim, gotovo ve za vas ...« mu je obljubila.
»Pozdravite ga, čeprav ga ne poznam. In srečno hodite ...«

Starec in mlada mati sta si stisnila roke in se ločila. Zamolkel šum potočka, ki je pod bajto pritekel iz stranskega korita, je udušil odmev škripajočih korakov, izginjajočih v breg in v dol.

Srečanje s starcem je mater navdalo z novim zaupanjem; pogumno se je pognala dalje. Tudi otroka sta kakor prerojena in polna novih moči stopala ob njeni strani. Pot se je še vedno spuščala navzdol, toda odslej z veliko manjšo strmino. Globača, po kateri so šli, je bila pusta in neobljudena ter zasuta z visokim snegom. Sem in tja so prišli do kake jase, kjer so bili nakopičeni hlodi in drva. Ko so prišli še niže v dol, se je tu in tam v bregu pokazalo belo polje, tu in tam je bilo visoko gori v bregu mogoče zapaziti obrise kakega samotnega domovja.

Hoja navzdol jih je utrudila; materi so se jela šibiti kolena in deklici, ki sta se je držali za roke, sta postajali vedno težji. Starejša deklica se je obesila nanjo in bojazljivo pobarala:
»Mati, ali je še daleč ...?«
»Ne, zdaj ni več daleč, zdaj bomo kmalu tam...« je tolažila mati sama sebe in otroka.

Laž je pomagala in otroka sta nekaj časa spet krepko hodila. Ženi se je zdelo, da hodijo že neskončno dolgo, kar jih je kmet zapustil, morda uro, morda tudi dve. Upala je, da se bo globača kmalu začela širiti in da se bo naposled na njenem koncu prikazala Kapla. Toda pot se je neusmiljeno vlekla dalje po neusmiljeni, samotni soteski. Čez nekaj časa se je še bolj utesnila in postala še bolj črna. Pogled vanjo je ženi stiskal srce in mozeg: včasih se je ozrla proti ozkemu nebu nad njo, ali tudi tam gori ni bilo nobenega usmiljenja, njegova črnosiva barva ni hotela obledeti.

Naenkrat je vzdihnilo mlajše dekletce:
»Mati, mene pa zebe ...«
»Mene tudi, mati...« je pritegnila starejša.

Sem iz ustja globače je res brusil oster mraz, ki je iz Podjune prodiral skozi belanska korita med gorovje. Med gorami je bila zima toplejša. Po drevju ob cesti se je pričelo kazati ivje.

»Otroka, zato pa stopimo malo hitreje, da se bomo ogreli,« ju je bodrila mati.
Spet je pomagalo in otroka sta začela krepkeje stopati. Kmalu pa sta pričela ponovno pešati. Mati se temu ni čudila, saj sta bili dekletci gotovo že več kakor deset ur na nogah in je bil pravi čudež, da sta se tako čvrsto držali pokonci. Zdaj pa so jele njune moči popuščati.

»Mati, počijmo si malo in se ogrejmo,« je čez čas svetovala starejša deklica.

Na materinih ustih je zaigral bridek, prestrašen smehljaj. Tudi sama je bila že hudo oslabljena. Ob cesti je pod zasneženim, do tal vejastim drevjem bilo vse polno temnih kotičkov, ki so jo kakor skrita zavetja vabili k sebi. Zdelo se ji je, da bi se tam počutila dobro, ako bi se z dekletci za nekaj minut stisnila vanje. Toda hitro se je otresala teh napadov slabosti. Spominjala se je, da se je tako godilo ljudem, ki so v zimah omagali, počenili v sneg in bili šele v zadnjem trenutku rešeni smrti. Strah pred belo smrtjo ji je vlil novega poguma. Krepko je stisnila otrokovi ročici in ju potegnila dalje.

»Ne, Vidica, nikakor ne! Ne izplača se več, ker smo že blizu Kaple ...«

Otroka sta se potolažila, spet napela svoje mlade sile in šla dalje. Soteska se je spet pričela vleči, kakor bi je nikoli ne hotelo biti kraj. Edino znamenje, da se ne sučejo vedno na enem in istem mestu, je bila voda kraj saninca, ki je postajala vedno večja in vedno bolj šumeča. Potok je neslišno sprejemal nove pritoke in naraščal.

Kmalu so srečali skupino ljudi, moških in žensk, ki jim je po sanincu prisvetila s plamenicami nasproti. Ko je ugledala pred seboj ženo z dvema otrokoma, je skupina presenečeno obstala. Ljudje so bili tako osupli, da niti odzdravili niso na materin pozdrav:
»Dober večer, ljudje ...«

Šele čez nekaj časa je rekel nekdo:
»Dobro jutro, mati, čigavi pa ste?« Strmeli so vanjo, ker je nihče ni poznal. »Ali ste namenjeni k svitnicam?«

Najlepša muzika, ki jo je mati kdaj slišala, je bil ob tej uri pozdrav: dobro jutro, mati. Torej se vendar bliža konec te dolge neskončne noči. Vsa presrečna je vzkliknila:
»Da, k svitnicam gremo! Kako daleč pa je še do Kaple?«
»Skoraj dve uri še bo, ker tako melje pod nogami,« je dejal tisti, ki je svetil z baklo. Družba se je vračala od polnočnic.
»Jojmene, še dve uri... !« se je materi prestrašeno izvilo iz grla.

Družba se ni mogla načuditi; srečajo ženo z dvema otrokoma, ki pravi, da gre v Kaplo k svitnicam, pa ne pozna poti. Preden pa so utegnili potešiti svojo radovednost in jo izprašati, se je žena že poslovila od njih.
»Srečno, moramo hiteti, da ne zamudimo. Imamo kratke noge ...«

Mati je odhitela dalje in kmalu so bili spet sami v soteski. Novica, da je še dve uri do trga, ki se ji je v prvem hipu zdela tako grozna, ji je zdaj dala novih moči. Zdaj vsaj ve, kako daleč še ima. Dve uri naposled nista tako huda stvar, ako imaš za seboj že deset ali več ur hoda. Te dve uri bodo že še premagali, pa naj jim tudi noge okrvave. In tako so šli dalje.

Kmalu pa je Vidica, starejša deklica, vprašala:
»Mati, koliko pa je dve uri... ?«
»Dve uri sta čisto kratki, je čisto malo hoda,« je odgovarjala mati.
»Ali je to res?« je silila deklica dalje.
»Res, res, boš že videla, samo stopimo ...«

Spet je med njimi zavladal molk. Njihove moči so šle h koncu; deklici sta bili čisto izčrpani in sta pričeli težko sopsti, po malem pa sta pričeli tudi že zaostajati. Če bi žene ne krepila zavest, da so z vsakim korakom bliže rešitve, bi morala obupati. Začela je otroka bodriti s pripovedovanjem, kake lepe reči ju čakajo v Celovcu pri očetu, kaj vse jima bo oče nakupil in kako lepo se bodo imeli. To je pomagalo, otroka sta se zamislila v naslikano, prelepo podobo svidenja in pozabila na vse drugo.

Micej, mlajša deklica, je vprašala, ko da bi se prebudila iz sanj:
»Ali bomo potem vedno ostali skupaj... ?«
»Zmerom — nikoli več ne bomo šli narazen. Tako je oče pisal...«

In deklici sta z novimi močmi pobirali stopinje po sanincu. Ker pa poti le še ni hotelo biti konec, se je Micej znova oglasila:
»Mati, jaz ne morem več ...«
Za njo je rekla Vidica:
»Mati, jaz tudi ne ...«

»Moj bog, kaj pa bo?« je vzdihnila mati sama pri sebi. Kakor vkopana je obstala sredi snega. Otroka sta žrtvovala svoje zadnje sile. Poslednji kos poti ju bo morala pač nesti. Ali tudi sama je bila že vsa izčrpana. Toda tudi to zadnjo težavo bo zmagala.

Deklici sta nemo stali pred zaskrbljeno materjo in strmeli v njeno upadlo lice. Vsi trije so bili prevzeti od velike, skupne usode, ki jih je do zdaj krepko držala pokonci, zdaj pa so pod njeno težo začeli omagovati. Ob pogledu na preplašeno mater sta se postavici pred njo na lahno zdrznili. Morda sta v njenih velikih očeh zagledali svetle solze, ki so se ji tedaj usule po licu. Glasne tožbe pa iz materinih ust ni bilo.

Preteklo je nekaj težkih trenutkov. Mati se je že odločila, da pobaše otroka in si ju naloži, enega v naročje, drugega pa na hrbet. Nenadoma pa se je starejša Vidica obrnila stran in rekla:
»Ne, mati — jaz bom sama šla ...«
Micej je storila ravno tako in rekla:
»Mati, jaz tudi...«

In že sta jo pričeli pobirati dalje. Mater je ta hrabrost globoko presunila, hitro se je sklonila in drugo za drugo poljubila na premrla ličeca. Postala je spet mirnejša in močnejša.

Prerojeni in navdahnjeni z novo, sveto močjo borbe, so odšli dalje in sneg pod njihovimi koraki je spet vztrajneje škripal. Bili so mimo zadnje postaje svoje križeve poti, kajti čez nekaj časa je mati zapazila, da postaja megla okrog njih svetlejša, a tudi ostrejša. Obcestno grmovje, ki se je tu in tam prikazovalo iz nje, se je pričelo izgubljati. Naenkrat se je tudi potok nekam izgubil. Globača, po kateri so toliko časa rili, se je neopaženo začela stekati v novo, širšo kotlino. Skozi meglo so od nekod zamežikale dremotne luči, nekje v meglenem ozadju je zvonilo počasi in veličastno.

V zasneženo kotlino je prodiral zimski svit.

»Otroci, prišli smo...« je rekla mati zmagoslavno, njen glas pa je bil bolj podoben dihu kakor vzkliku. S poslednjimi močmi so omahovali dalje. Kmalu so se prikazale prve obcestne hiše. In preden so se dobro zavedeli, so popotniki dospeli v Železno Kaplo.

Mati je zavila v prvo gostilno, ki jo je našla. Zaradi svitnic so bile ob tej uri že vse gostilne odprte. Ko je družina stopila v svetlo, toplo sobo, so jo zapustile moči; zgrudila se je na klop ob peči. Mati je prva odprla oči in pogledala okrog sebe. Na steni je zagledala uro in tedaj se je iz njenih prsi izvil zagrljen, slaboten krik.

»Štirinajst ur ...«

Od Črne do Železne Kaple so hodili štirinajst ur. —

Dopoldne istega dne sem sedel v nekem celovškem lokalu in čakal, da mi prijatelj pride naznanit prihod moje družine. Čakal sem dolgo in nestrpno na tisti trenutek, ko bom spet zagledal svojce, od katerih sem se pred leti moral tako neprostovoljno ločiti. Tuje goste, ki so prihajali in odhajali, sem komaj zapazil. Razpoloženje božičnega praznika, ki je vladalo po hiši, me je puščalo hladnega, kajti jaz sem sanjal o veliko lepšem, srečnejšem božiču svojega srca.

Naposled je prijatelj prišel in prisedel, njegov obraz je bil ves vesel:
»Ti — prišli so, ravnokar so prišli. Pri meni te čakajo. Ali kakšni so — štirinajst ur so hodili čez Karavanke v tej zimi, v tem snegu ...«
»Greva, takoj greva k njim ...«

Srce mi je drhtelo od same velike sreče. Tedaj pa je pristopil k meni civilist, mi položil roko na ramo in rekel z mrzlim glasom:
»V imenu republike — aretirani ste...«

V imenu republike sem se koj nato preselil v policijske zapore na Novem trgu, ne da bi prej videl ženo in otroke. V imenu republike so mi pobrali ves denar, ki sem si ga bil za družino prihranil s pritrgovanjem od ust.

Pri prvem zasliševanju so gospodje sumljivo mežikali, ko sem jim povedal svoje ime.
»Torej ste gospod N. N., tesar iz Borovelj ... ?«
»Točno, kakor vidite v potnem listu, ki ga imate pred seboj. N. N. iz Borovelj ...«

Pod silo razmer sem bil tisti čas v svojih dokumentih res iz Borovelj doma, torej državljan republike.
»Hm ...« so dejali gospodje, nato pa so me vtaknili v zbiralno celico med celovške reveže in potepuhe, ki me niso nič kaj prijazno sprejeli, kajti bil sem enajsti gost v celici, ki je imela prostora le za štiri jetnike. Tam so me pustili dva dni, tretji dan pa so me odgnali v pisarno.

»Kako gre, gospod N. N. iz Borovelj... ?« me je vprašal komisar.
»Gre, kakor gre. Kako dolgo pa me še mislite zadrževati v vašem brlogu?«

Komisar se je sklonil nad mizo, kakor da bi bil v veliki zadregi.
»Da, saj bi vas bili že izpustili, toda medtem se je nekaj zapletlo ...«
Dvignil je obraz k nekemu civilistu, ki je z drugimi vred stal v sobi.
»Kako ste že rekli, gospod, da se pišete?«
»N. N. iz Borovelj ...«

Civilist je točno ponovil vse imenske, rojstne in poklicne podatke, ki jih je vseboval moj potni dokument. V pisarni je bilo ob mojem vstopu neznosno vroče, zdaj pa se mi je naenkrat zazdelo, da je v njej hudo mrzlo. Komisar se je rahlo nasmehnil, razprostrl roke in kakor brez moči vzkliknil:

»Zdaj imamo dva gospoda N. N. iz Borovelj. Kaj naj storimo?«

Stvar je bila popolnoma preprosta: policija je poklicala iz Borovelj tesarja N. N., čigar potni dokument sem imel, in mi ga predstavila. Ker se nobeden od naju ni hotel vdati in sva oba trdovratno trdila, da sva N. N. iz Borovelj, je komisar iz sosedne sobe poklical še dva neznana mi civilista in ju vprašal:
»Kateri teh dveh gospodov je tesar N. N. iz Borovelj?«

Oba gospoda, ki so ju za to preizkušnjo tudi prignali iz Borovelj, sta pokazala na mojega soimenjaka. Odsihmal me skoraj niso več potrebovali.

»Ali ste prišli morebiti kot dvojček na svet?« je vprašal komisar mojega soimenjaka.
»V družini nas je bilo enajst otrok, toda dvojčka ni bilo nobenkrat pri hiši,« je zatrjeval moj soimenjak slovesno.

S tem je bilo moje boroveljske štorije konec in jaz sem postal spet jaz. Kot tak sem zvedel, da sem osumljen kot agent, ki je prišel v mirni Celovec delat revolucijo, razen tega pa je jugoslovanski šesti januar od avstrijskih oblasti zahteval še mojo izročitev.

Čez nekaj dni so me iz zbiralne celice dali v celico hišnih delavcev, to pa bojda zaradi tega, ker sem bil — Korošec, čeprav ne iz Borovelj doma. Moja nova družba je obstajala iz štirih sojetnikov, domačih delavcev, ki so čistili hodnike, pisarne, kurili peči in raznašali hrano. V tej celici je bilo res udobno, hrane je bilo na pretek, peč je gorela cel dan in jetnik je lahko ležal po mili volji, medtem ko je v drugih celicah vladal mraz in je bilo ležanje čez dan strogo prepovedano.

Moja nova družba je bila zelo pisana; sestajala je iz enega Čeha, zaprtega zavoljo potepuštva, iz enega Dunajčana, zaprtega zaradi iste stvari, ki pa je povrhu bil še nacionalsocialist, dalje iz enega Primorca, ki je brez dovoljenja prekoračil avstrijsko mejo, in nazadnje še iz četrtega jetnika, nekega banaškega Švaba — mojega sodržavljana. Skraja si nisem bil na jasnem, zakaj ta mož sedi, prekmalu pa sem zaslutil, da ga je poslal k meni v zapor šestojanuarski konzulat v Celovcu. Švab je poskušal iz mene izvleči razne stvari: zakaj sem pred leti zapustil Jugoslavijo, kje sem prekoračil mejo, kod vse sem ta čas hodil, s kom sem bil in po kaj sem — osel neumni — prišel v Celovec.

Udrihal je na vse kriplje čez šesti januar, govoril o skorajšnji revoluciji in se delal, ko da je istega mišljenja kakor jaz. Pustil sem ga čvekati in si mislil: Le sediva, se boš ti prej naveličal kakor jaz. Dober teden se je mož trudil z menoj, ko pa je nazadnje sprevidel, da ne pride nikamor, je obupal. Vdal pa se ni, temveč je sklenil, da se bo najprej maščeval. In to je tudi storil.

Moji celovški prijatelji, ki so takoj zvedeli, da sem zaprt, so kmalu izvohali, v kateri celici sedim. Ker pa je ta celica imela okence na odprt park, smo bili že četrto noč v stikih. Skozi okno so mi potem vsako noč pošiljali stvari, ki jih v zaporu ni bilo mogoče dobivati. Vseh teh raznih priboljškov so bili deležni tudi moji sojetniki in seveda tudi naš banaški Švab. In neke noči so pri nas napravili preiskavo ter poleg drugih nepomembnih stvari našli pod slamnjačo tudi kemično tinto. Zdaj je bil ogenj v strehi. Vsi smo tajili, da ne vemo, kako so te stvari prišle v celico, najbolj pa se je rotil sam Švab, ki je trdil, da mora med nami biti izdajalec.

Dunajčan, ki mu je bilo zelo všeč, da so me moji celovški prijatelji takoj našli, medtem ko se zanj njegovi politični somišljeniki niso zmenili, čeprav je sedel že nekaj tednov sredi njih, je predlagal:
»Tovariši, naj se zgodi kar hoče, mi našega prijatelja (namreč mene) ne izdamo.«

Vsi so bili za to, tudi Švab iz Banata. Prihodnji dan so nas zasliševali. Posledica tega zaslišanja je bila, da sta Dunajčan in Čeh odšla za štiri in dvajset ur v temnico, potem pa se nista več vrnila k nam. Primorec se je izmotal s tem, češ da ne zna nemški in da ne ve, kaj smo drugi govorili. Jaz sem seveda pričakoval, da bom deležen usode Dunajčana in Čeha. Toda na moje veliko začudenje so me pustili v stari celici. Vanjo sta se vrnila tudi Švab in Primorec. Stvar je bila jasna: Švab me je hotel še dalje kontrolirati, Primorca pa so dali nazaj zato, da bi med sabo govorila slovenski, kajti Švab je vedno trdil, da pač razume nekaj srbščine, slovenščine pa niti besedice ne.

In sedeli smo skupaj dalje. Moja stvar se že celih štirinajst dni ni hotela nikamor premakniti. Nekega dne pa me je poklical komisar k sebi in mi dejal, da zame zelo slabo kaže in da moram biti pripravljen na to, da me nekega dne odpeljejo na mejo Jugoslavije.

Že koj spočetka sem zaslutil, da bi se iz tega zapora dalo morda tudi pobegniti. Naša celica je bila v pritličju na koncu hodnika, iz katerega so bila vrata na majhno dvorišče. Hišni delavci so vstajali že ob petih zjutraj in se potem prosto gibali po hodnikih in po dvorišču. Da bi se bolje spoznal s položajem, sem hodil čez dan včasih na dvorišče in cepil drva. Spoznal sem, da možnost pobega ni bila ravno prevelika; dvorišče je bilo namreč v višini kakih šest metrov pokrito z gosto mrežo bodeče žice.

Navzlic tveganosti pa sem se odločil za pobeg. S Primorcem sva se domenila, da mi bo s hodnika odpahnil vrata celice. Pred preiskavo so bila ta vrata med hišnim opravilom skoraj vedno nezapahnjena, po preiskavi pa jih je Švab od zunaj pridno zapiral.

In nekega januarskega jutra sem se splazil iz celice na dvorišče. Hišni delavci so delali spredaj v pisarnah, straža pa je kakor navadno bila pri njih. V zaporih so še spali, dvorišče je bilo tiho in zapuščeno, nad vsem pa je ležal mir zimskega mesta, ki se je ob tej zgodnji uri šele komaj začelo prebujati.

Takoj sem se lotil premišljenega načrta: v kot dvorišča sem postavil kozo za rezanje drv, nanjo pa dva velika, prazna balona za karbid. S tem sem si napravil podstavek, s katerega sem z rokami lahko dosegel mrežo. Nikoli nisem bil telovadec in če bi mi bil pozneje kdo naložil, naj se s tega podstavka popnem do mreže in pridem čeznjo, bi si tega ne upal lotiti. V tej sili pa sem naenkrat zgrabil za mrežo, jo odtrgal od zidu in se z nadčloveško močjo pognal kvišku. V hipu sem se znašel vrhu bodičaste mreže, kjer sem obstal kakor okamenel. Pri odskoku s karbidnega balona se je podstava pod mojimi nogami zrušila in oba balona sta se z velikanskim ropotom zatrkljala po kamnitnem dvorišču. Že sem bil prepričan, da je vse izgubljeno, ter s pridržano sapo čepel nad dvoriščem.

Toda stvar je po nekem čudežu ostala brez posledic. Povzpel sem se više in kmalu stal na strehi nizke policijske stavbe. Okrog mene je bila še temna zimska noč, redke svetilke na bližnjem trgu so komaj živo medlele skozi gosto jutranjo meglo. Od nekod so s trotoarja odmevali osameli koraki prvih jutranjih vstajalcev.

Sedaj sem bil torej na strehi. A do tal je bilo vendar precej metrov. Razen tega je okrog stavbe korakala nočna policijska straža. Prisluhnil sem. Straža se je počasi bližala od Novega trga sem. Povzpel sem se dalje po ploščati strehi, tako da sem videl tja na Novi trg. Iz megle nisem razločil drugega kakor obrise črnega lintverna. Ta čas je straža počasi korakala nazaj proti trgu. Če sem hotel priti s strehe, sem moral hiteti. Spustil sem se na nižji prizidek, od koder sem skočil na trotoar. Padel sem morda kakih pet, šest metrov globoko; v kakem drugem primeru bi se bil najbrž sesedel, zdaj pa me je držal pokonci moj odpor. Preden sem se zavedel, sem že hitel skozi prazni park onstran zaporov. Za menoj se nič ni ganilo. Gospodje z Novega trga me bodo pomnili. ..

Zunaj je vladal vražji mraz, toda jaz ga nisem čutil, ko sem hitel skozi predmestne ulice proti skrivališču. Hiša, kamor sem se bil namenil, je še spala in moral sem jo buditi.

»Kakšen pa si, prijatelj?« je vzkliknila gospodinja, ko sva prišla v kuhinjo.
Bil sem ves raztrgan, ves krvav po rokah, po prsih in po kolenih. Bodeča žica, skozi katero sem se preril, mi je dala svoje, toda med begom vsega tega nisem zapazil in tudi čutil nisem nič.

Bil sem svoboden, rešen in krit.

Pol ure po mojem pobegu je banaški Švab pokukal v našo celico in me ni več našel. Policijski aparat na Novem trgu je planil pokonci in me začel zasledovati. Poklicali so na pomoč policijske pse. Pasja sodrga me je zelo dobro zasledovala vse do predmestja, kamor sem jo pobrisal. Na nekem samotnem razpotju pa so šli psi po levi gazi, medtem ko sem jaz odšel po desni. Naj so policaji počenjali, kar so hoteli, psi so dosledno šli na levo in izgubljali sled za menoj. Rešila me je neka kuštrava psica, ki je šla iz mesta pred menoj in je pri tistem razpotju krenila na levo.

Banaški Švab je delal zelo dobro. Bilo je točno, kakor sem predvideval: policija je vdrla v hiše kakih štirih, petih poštenih nacionalističnih celovških meščanov in jim pretaknila vse kote od strehe do tal. Ker me tam niso našli, je policija odgnala s seboj vse osuple gospodarje tistih meščanskih hiš. Možakarji so sicer vsi iz sebe trdili, da mojega imena še nikdar niso slišali, ali besna policija jih je vendarle pestila in so morali nekaj ur prebiti med raznimi capini in ušivci na Novem trgu.

Do tega neprijetnega presenečenja celovških meščanov je namreč prišlo takole:
Nekega dne mi je Švab dejal:
»Iz tega aresta bi človek lahko tudi pobegnil...«
Ker sem molčal, je nadaljeval:
»Ko bi bil jaz namesto tebe, bi ne čakal tukaj na izročitev v Jugoslavijo. Ali te skominata Glavnjača in Mitroviča ... ? Saj vidiš, kako je straža površna. Vrata celice so večkrat odprta in včasih bi človek kar pri belem dnevu lahko odšel ven. Če me bodo še dolgo zorili tukaj, jo bom še jaz pobrisal. Samo kam bi se dejal, ne vem, ker sem v mestu popolnoma tuj...«

Zasvitalo se mi je, kam pes taco moli.
»Prijatelj, to je najmanjša skrb; ako bi imel namen pobegniti, imam v Celovcu cel kup znancev, ki bi me dobro skrili in mi tudi radi pomagali dalje ... A meni ni treba pobegniti, saj se nimam ničesar bati. Komisar mi je rekel, da me Avstrija ne bo izročila, zato me bodo prej ali slej tako izpustili.«
In pri tej priložnosti sem mu naštel imena nekaterih častitih celovških meščanov. — To je bilo moje maščevanje nad Švabom, nad šestojanuarskim konzulatom in nad Celovcem ...

Nekaj dni sem se skrival pod kuhinjskim podom in čakal, da se bo razburjenje celovške policije poleglo. Bati se je bilo, da bi me agenti naposled le iztaknili. Sicer pa sem nekaj dni ležal kakor ubit, ker sem imel kosti od skokov in padcev nevarno razrahljane. Razen tega tudi mesta ni bilo mogoče kar tako zapustiti; prijatelji so me namreč sproti obveščali o namerah in pripravah Novega trga. Že na dan mojega pobega iz ječe so sprevodniki vseh vlakov in šoferji vseh avtobusnih prog prejeli mojo sliko. Torej se ni bilo mogoče nikamor ganiti.

Tretji ali četrti dan sem naposled zapustil svojo skriv pod podom in se preselil v sobo. Čutil sem se že zdravega in močnega ter mirno čakal nadaljnjih dogodkov. Družino so mi prijatelji medtem spravili iz mesta na varno. Upal sem, da jo bom pred odhodom iz Celovca še videl.

Vse to pa se je podrlo čisto nepričakovano, in sicer zategadelj, ker sem nenadoma in čisto proti svoji volji postal — vodovodni inštalater.

Nekega lepega zimskega popoldne plane v sobo straža, ki so jo celovški prijatelji postavili zame, in krikne:
»Detektivi, skrij se ...!«

Moral sem nazaj v skrivališče pod kuhinjski pod. Planil sem v kuhinjo in za hip presenečen obstal: kuhinja je bila polna neznanih mi tujih žensk. Moj gospodar je bil namreč zakotni pisač, ki je ljudem delal razne prošnje in pritožbe in je zdaj sedel sredi svojih strank. Kaj sem hotel. Ali naj se dam prijeti policajem, ali pa naj izročim svojo skrivnost tej množici žensk? Toda za premišljevanje ni bilo časa.

Odriniti težko omaro iz kota, dvigniti pokrov iz poda in smukniti v luknjo je bilo zame opravilo dveh, treh sekund. Zame je bila s tem stvar končana, toda ne tako za zbrano kuhinjsko družbo. Moja nenadna prikazen je bila najbrž zelo čudna, kajti ženske so prvi hip skoraj okamenele. Osupli gospodar pa ni izgubil glave. Takoj se je skušal izmazati iz zadrege s tem, da se je obrnil k ženskam:
»Zdi se mi, da pri vodovodu ni nekaj v redu ...«

Zbrane ženske pa je ta čudni prizor tako zbegal, da so planile iz hiše in se kakor preplašene vešče razkropile, preden se je prisebni gospodar utegnil dobro ozreti.

Policije ni bilo k nam, temveč je šla mimo hiše, toda moje nadaljnje bivanje v skrivališču je spričo pregnanih žensk postalo nemogoče, čeprav me je gospodar napravil za vodovodnega inštalaterja. Že ob mraku sem se preselil drugam, treba pa je bilo tudi gledati, da se čimprej spravim iz mesta samega. Moji prijatelji so pohiteli s pripravami za odhod. Že prihodnjo noč se je pokazala ta možnost. Neki naš prijatelj šofer je moral s svojim tovornim avtomobilom odpotovati na Dunaj. To je bilo kakor nalašč. Odhoda torej ni bilo mogoče odlagati, zato sem moral zaenkrat opustiti misel na snidenje s svojo družino.

Zmenili smo se, da bom počakal na avto že prihodnjo noč na cesti, ki pelje iz Celovca proti Svatnam. Točno ob dogovorjeni uri sem bil z dvema spremljevalcema na določenem kraju. Večer je bil mrzel, da je kar pokalo. Bila je ravno polna luna in bledikasta luč je sijala na zemljo. Mraz je tako očistil zrak, da se je na nebu razločila vsaka zvezdica in da se je na zemlji poznala vsaka senca.

Pred nami je ležalo širno Gosposvetsko polje v tihem, nepremičnem zimskem spanju. Pokrival ga je čez kolena visok sneg. Iz te bele prostranosti so se dvigali gozdnati holmi s svojimi črnimi sencami, ki so si čez belo polje podajale svoje skrivnostne roke. Tu in tam po jamah se je snežna belina prerajala v komaj vidno, rahlo meglico. Iz ozadja na desni strani se je kazala podoba samih Svaten; mogočno sivo zidovje svatenske cerkve se je vijoličasto zrcalilo skozi tiho prosojnost, da se je iz daljave zdelo, ko da stoji osamel prestol na koprenastem polju. Ozadje tega pogleda je zastirala Šenturška gora pa otmanjski hribi. Vsa ta mala, zaokrožena deželica, se je pogrezala v veličastno prostranost široke, svetle pokrajine, ki je oči skozi to zrcalo niso videle, a so jo tem močneje slutile. To je bila celovška kotlina. Njeno nedrje je bilo v širokem krogu obdano z visokimi, v mesečini se topečimi belimi mejniki, na jugu z mejniki Karavank, na severu in na zapadu s predgorji Visokih Tur, na vzhodu z laboškimi gorami.

Vsi trije smo se tresli od hudega mraza, ki je ta večer dosegel morda trideset stopinj. Moja duša pa ga ni občutila, ker je bila vsa zatopljena v lepoto tega pogleda. Bil sem prepričan, da gre podoba tega zgodovinskega kraja le meni k srcu, toda naenkrat je eden izmed mojih spremljevalcev zamišljeno vzdihnil:
»Zlodej — je to prekrasen pogled ...«

Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju.
Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj prišel sem zbit, nebogljen, osleparjen za najplemenitejše občutke človeške dostojnosti. Podoba tega kraja me je zabolela pri srcu. Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič slabega ne želim, ko nočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? Preganjala me je takrat, pred leti, ko je bila še vsa združena v enem velikem cesarstvu, pa mi ni marala dati niti skorje hlapčevskega kruha; preganja me tista, ki leži onstran belih mejnikov, Karavank, in ki se imenuje svobodna domovina; preganja me ta košček, ki se razprostira tukaj pod to zimsko kopreno in je del tako imenovane svobodne republike.

In kakor sem se ob prvem svidenju tega kraja nasrkal novih moči in sem ga zapustil z novim pogumom za poznejše življenje, tako je ob pogledu na to presvetlo krasoto tudi zdaj začel rasti moj odpor. Mraz me je kmalu nehal tresti in žilava, topla moč se je polastila mojih prezeblih udov.

Bela dežela je bila tiha kakor zimsko pokopališče, toda sredi nje nisem bil osamljen — pri meni sta bila dva moja tovariša, ki sta z enakimi očmi in enakim duhom, čeprav ne z enakimi občutki strmela vanjo. Tudi nismo njene podobe vsi trije občudovali v istem jeziku, zakaj jaz sem bil sin tistega proletarskega naroda, ki se je na tem svetu naselil pred več ko tisoč leti in ga skušal ohraniti zase, medtem ko sta se moja prijatelja prištevala k onemu narodu, ki je s svojo kapitalistično močjo v preteklem stoletju zavladal nad tem krajem. Toda vsi trije smo strmeli nad to prečudno deželo z istim duhom odrešilnega človeškega spoznanja, ki bo nekoč oba naroda pobratilo in ki bo nekoč Gosposvetsko polje edino napravilo večno lepo ...

Iz tega strmljenja nas je predramil glas svatenskega zvona: ura je bila devet. Naš čas je prišel, kajti bili smo zmenjeni, da bo avto točno ob devetih privozil tod mimo. Toda čakati smo morali še kake pol ure in se že bali, da se je zgodilo kaj, kar je preprečilo šoferjev odhod. Naposled pa smo le zaslišali iz daljave brnenje motorja. Stali smo v varstvu gozdne sence ob cesti in se pripravili. Ali kako smo osupnili, ko se avto na določenem mestu ni ustavil, marveč z nezmanjšano brzino vozil dalje.

Misleč, da se je voznik zmotil, smo vsi trije začeli glasno kričati in ga klicati, obenem pa smo na vso moč drveli za njim. Avto je res pričel počasneje voziti, toda ustavil se navzlic vsemu ni. Tovariša sta pričela šoferja na ves glas preklinjati, kajti podoba je bila, da se je mož v zadnjem trenutku skesal in jo hoče sam odkuriti dalje. Ali zdaj ni bilo časa za tako premišljevanje. Kmalu smo pridrveli do voza, ki je počasi vozil dalje; jaz sem se od zadaj prijel za rob visoke, odprte karoserije in se pognal kvišku. Ako bi ne bilo mojih tovarišev, bi bil najbrž klavrno cepnil na zamrznjeno cesto, toda prijatelja sta me s tako močjo porinila za noge kvišku, da sem se v hipu prekucnil čez rob in se postavil na glavo v — odprt, prazen sod.

Med našim tekom za avtomobilom sem ujel še neko bežno podobo. Po gazi, ki je vodila čez polje do ceste, je počasi korakal neki moški. Prizor, ki se je pred njegovimi očmi pravkar dogajal, ga je najprej prikoval v sneg, ko pa je videl, kako kričimo in naskakujemo voz, se je obrnil in jo naglo odkuril tja, od koder je prišel. Gotovo je mislil, da je priča roparskega napada sredi ceste.

Avto je začel voziti s prejšnjo naglico. Spravil sem se pokonci in še videl tistega moža, hitečega v diru proti bližnjemu gozdu, moja tovariša pa sta že izginila s ceste. Kmalu so izginile izpred oči tudi Svatne. Toda stoje nisem dolgo vzdržal, bil sem namreč razoglav, ker mi je pri skoku na avtomobil zletel klobuk z glave in obležal na cesti. Mraz je bril tako ostro, da sem se koj potuhnil nazaj v sod, kjer me vsaj pih zraka ni dosegel.

Bil sem rešen, čeprav v tako čudnih, nerazumljivih okoliščinah. Mnogo pozneje sem zvedel, zakaj šofer ni obstal, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Nenadoma se je namreč lastnik tovornega avtomobila odločil, da se to noč tudi on pelje na Dunaj. Lastnik pa ni smel vedeti za naš načrt. In kakor so mi pozneje povedali, je bil lastnik eden tistih celovških meščanov, ki so se zaradi mene in tistega švabskega provokaterja iz Banata seznanili z zapori na Novem trgu. Brez njegove vednosti sem se vtihotapil v njegov voz. Imel sem srečo; gospodar je menda že od Celovca dalje dremal, pa ni čul našega ropotanja.

V taki čudni družbi sem se vozil potem vso noč. Srečno, mati, srečno, deklice, ki ste štirinajst ur hodile ponoči čez zasneženo gorovje, kamor vas je gnalo hrepenenje po svidenju.

Vozili smo se vso noč; čim dlje je trajala vožnja, tem hujši je bil mraz. Čepel sem v sodu, ki me je branil le pred pihom, ni me pa mogel braniti pred mrazom. Telo mi je postalo trdo in po nekaj urah že nisem več čutil nog; bil sem prepričan, da mi bodo zmrznile. Toda kaj vse zmore človeška volja; tisti odpor, ki je že od nekdaj gorel v meni, me je ohranil tudi na tej dolgi, strašni poti. Kadar se mi je pričenjalo že temniti pred očmi, sem se spomnil bridke in brezupne poti, ki jo je nedavno hodila moja družina, pa sem se vsakikrat otresel slabosti. V taki borbi sem se grel vseh dvanajst ur, kolikor je trajala vožnja od Celovca do Dunaja.

Ne boste nas! Ta klic mi je neprenehoma žgal kri, me bodril, me ohranjal.

Po neskončno dolgi noči je napočil dan. Rdečkasto sonce tega dne je naglo razganjalo jutranjo meglo. Iz daljave sem že videl blesk Dunaja. Avto je vozil hitreje in naglo smo se bližali cilju. Kmalu nas je zajela široka predmestna cesta. Preden sem se dobro ogledal, smo bili že pri znanem spomeniku: »Spinnerin am Kreuz.«

Aha, zdaj je prišel čas, da izginem. Skobacal sem se iz soda; noge so me nosile, ko da bi vstal iz tople, pernate postelje, ne pa iz nepokritega soda. Prihodnji hip sem se spustil zadaj čez rob karoserije in skočil na zmrli tlak. Avto je oddrvel dalje, ne da bi voznika zapazila, da je medtem kdo izginil z voza. Trdno sem stal na tleh, bil sem rešen. Nekaj ljudi je osuplo strmelo na razoglavega popotnika sredi ceste, toda moje oči tega niso videle, ker so bile vse motne od sreče nad doseženo zmago.

Nad Dunajem je žarelo zimsko jutro. Mesto je bilo vredno pogleda takih oči, kakor so bile moje takrat. Vse lepo, čisto, svetlo, nebo, zemlja in sonce. Tam za morjem hiš, tam za velemestom pa je tekla svetla Donava, vsa široka in ponosna. Ob pogledu na to prelepo sliko zimskega jutra se mi je srce razširilo in pesti so se stisnile:

»Ne boste nas, nikoli nas ne boste...«

== OB VERSAJSKIH PLOTOVIH ==</text>
      <sha1>rjjnzvobxekyos6sf94a98j6991bqiy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224017</id>
      <parentid>224016</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:42:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* OB VERSAJSKIH PLOTOVIH */</comment>
      <origin>224017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="282444" sha1="eiw76juz63vaxpgy965ffs6ngaf0gtk" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== I. NEBEŠKI SEJEM ==

Naša pa selanska soseska sta sosedi, vendar je nekaj čudnega, da se nikoli nista prav marali. Prezirali sta se in tiho sovražili. To je bilo še bolj nerazumljivo, če pomislimo, da sta obe fari že od nekdaj živeli isto življenje. Prebivalstvo ene in druge so bili kmetje, bajtarji, hlapci in dekle. Skozi obe soseski je že v starih časih držala rimska cesta, tista, ki je šla iz Virunuma proti Celju. Naši predniki so se v tem kraju gotovo hkrati naselili.

Naša fara je starejša ko selanska in so Sele stoletja spadale k nam. Šele cesar Jožef je v osemnajstem stoletju napravil iz Sel samostojno faro, tako zvano kazensko faro, kamor so škofje pošiljali pijance, koruznike in podobne nesrečnike za pastirje selanskih duš. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel tja tudi slovenski pisatelj Ksaver Meško.

Mogoče je k temu čudnemu nasprotju pripomogla deželna meja med Štajersko in Koroško, zakaj naša soseska je še na Koroškem, dočim leži silska že na Štajerskem. Na vrhu Brdinj, na meji obeh dežel in obeh sosesk stoji velikanska lipa, ki se vidi po celi mislinjski dolini in daleč gor na Koroško. Ljudje trdijo, da je to lipo dal zasaditi češki kralj Otokar, takrat ko je mislinjsko dolino odtrgal od koroške dežele in jo priključil štajerski.

Resnica je pač ta, da med obema krajema nikoli ni bilo prisrčnih stikov. Malokdaj se je pripetilo, da bi se Hotuljci ženili na Selah, ali da bi kaka hotuljska nevesta šla na Sele. Kotlje so prezirale Sele, prezirale to ubogo faro in njene duhovnike, kjer so se okrog farovža pogostokrat sušile plenice. Naša fara je bila bogatejša, lepša in naši farani so dali sosedom to ob vsaki priložnosti čutiti.

Toda tudi Selani se niso dali kar tako in so se branili, kakor so vedeli in znali. Bili so na slabem glasu kot nevarni pretepači in neznansko hudi opravljivci. Vsak Selanec, kakor vsaka Selanka, je imel poleg pravega imena še poseben zloben priimek. Kdor koli se je na Selah le pokazal, je odnesel s seboj svoj zlobni priimek. Le tisti, ki je skozi to sosesko zadenski jahal kravo in pri tem držal kravji rep v gobcu, jo je bojda odnesel brez priimka. Tedaj so bili namreč Selanci tako iznenadeni, da so pozabili čudnemu jezdecu prisloniti priimek.

Dvakrat na leto pa sta se obe fari nekako duhovno združili. To je bilo prvič križev teden ob vsakoletnih vigrednih priprošnjah za dobro letino in pa avgusta meseca za god svetega Roka. Križev teden so prišli prvi dan Selanci s procesijo v Kotlje, drugi dan pa so Hotuljci Selancem obisk vrnili. V eni reči pa so bili Selanci pred Hotuljci, česar so se tudi ponosno zavedali. V svojih dveh cerkvah so namreč imeli boljše svetnike, kakor pa so bili v obeh hotuljskih cerkvah. V selski farni cerkvi je sveti Rok, dober priprošnjik za človeško zdravje, v podfarci za Brdinjami pa sveta Neža. Ta svetnica je bila svoj čas v hotuljski farni cerkvi. Ko so pa Kotlje pred menda šestimi stoletji postale fara in so cerkev povečali, se je morala sveta Neža od tam umakniti v skrito podfarco za Brdinjami in tako napraviti prostor mogočnejši sveti Marjeti. Kadar je bilo sušno leto, so hodili Hotuljci k tej svetnici prosit za dež.

V ponedeljek na križev teden so se Selanci zbrali k procesiji na Jamah za našo vasjo, kamor smo jim šli s procesijo naproti. Na Jamah je lepo polje, skozi katero smo se počasi zibali v dolgem sprevodu, ki se je za tako sosesko, kakor je naša, tudi spodobil. Selancev ni bilo še nikjer videti, ker so se skrivali v gozdu za Jamami. Naš duhovnik je na ves glas molil litanije, mi prošnjiki pa smo škilili tja proti gozdu, od koder so se imeli prikazati naši sosedje.

»Strah jih je pred nami, ker nas je toliko, pa si ne upajo na dan,« je šumelo v naši procesiji.

Potem pa se je le začela motati selanska procesija iz gozda. Navadno je bila zelo kratka in med nami je potem prezirljivo zašumelo:

»E, hej, komaj za eno češnjo jih je...«

Večkrat so prihajali Selanci brez svojega duhovnika, ker je bil ali prestar, da ni mogel na dolgo pot, ali pa so bili trenutno brez njega.

Kakor mi, so tudi Selanci nosili na čelu procesije velik križ z božjo martro. Počasi so se nam približevali in, ko so nas dosegli, je selanski križ poljubil našega, nakar smo skupno romali dalje z obema križema na čelu. In po procesiji je znova zašumelo:

»Hotuljec in Selanec sta se poljubila...«

Nikdar nisem mogel presoditi, ali so ljudje pri tem mislili na oba boga ali pa na kaj drugega.

Za Selance je navadno nosil križ Hovnikov Miha, za Hotuljce pa Coflov Peter. Ta možakarja sta že sama zase bila veličastna prikazen. Oba sta bila srednjih postav, a silno čokato in močno zraščena, oba sta bila strašno bradata, zanemarjena in povaljana. V bradah sta navadno imela ostanke ležišč, s katerih sta zjutraj vstala. Bila sta si v vsem čudno podobna razen v laseh. Hovnikov Miha je imel goste, kuštrave lase, Coflov Peter pa je bil popolnoma golobučen, tako da se je njegova orjaška pleša že od daleč svetila. Oba sta bila stara, čudaška samca in huda pijanca, a Hovnikov Miha je bil še hujši ko Coflov Peter. Peter je bil tesač, Miha pa daleč naokoli znan žgalec apna.

Važnejše ko to, ali se bodo Selanci pri procesiji pokazali z duhovnikom ali brez njega, je bilo to, ali bodo prišli na čelu s Hovnikovim Miho ali brez njega. In če se je iz gozda pokazal Miha, smo takoj imeli čudno zadoščenje:

»Miha nosi križ...«

In če ga ni bilo, je skoraj malodušno završalo od ust do ust:

»Mihana ni...«

Nekoč se je zgodilo, da so Selanci skoraj prišli ob svoj križ. Kakor po navadi, je Hovnikov Miha po cerkvenem opravilu šel pit h Križmanu. Ker se je hotel zaradi delavnika le mimogrede okrepčati, je prislonil križ kar zunaj na hišni zid. Miha pa se je krepčal dalje in do večera je križ slonel zunaj pred vrati. Na noč ga je potem Križman odnesel in ga poslonil v kot za vrata. V tem kotu je potem selanski križ cel teden zapuščeno slonel, čakajoč na svojega nosilca, ki je pil s Coflovim Petrom.

Najprej je zmanjkalo denarja Hovnikovemu Mihanu. Ko je šel ven na tatrman pit vodo, je naenkrat zagledal za vrati križ in se ga je silno razveselil. Objel ga je z obema rokama in ginjeno zatulil:

»O ti preljubi moj Kristus ti!«

Potem je odnesel križ in sobo.

»Ti, Peter,« se je obrnil k tovarišu, »če ti je kaj za boga, kupi ga.«

Golobučnemu Petru so se oči zasvetile.

»Kupim ga, tega selanskega boga. Koliko pa hočeš zanj?«

»Pet rajnišev je vreden. Če jih daš, pa je tvoj in Hotuljci boste imeli dva boga.«

Peter je zamišljeno potegnil s svojo neumito, smolnato roko čez tisto mesto na obrazu, kjer naj bi bila usta, in zamomljal:

»Ni stvar v tem, da bi si mi Hotuljci hoteli nabaviti še enega boga, saj nam je že ta, ki ga imamo, več ko preveč. Toda ker si ravno ti, pa ga odkupim. Ali pet rajnišev je preveč, dva pa dam . . .«

Miha ga je grdo pogledal in še grše zarjul:

»Dva rajniša! Pa takega boga! — Ne, tako dober kup pa Hotuljci ne boste prišli do drugega boga. Pet rajnišev, če hočeš ...«

»Dva, kakor sem rekel, in ne groša več.«

Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga iztegnil od sebe in ga, strmeč v njegovo žalostno podobo, začel na vso moč hvaliti:

»Poglej ga vendar, kakšen je. Ta trnova krona na glavi in te prebite roke? Ali ni vse, kakor bi bila živa resnica? Po licu tečejo krvave kaplje in dlani so od zabitih žebljev vse krvave. Na vašem bogu se nobena kri ne pozna. Ali te ni sram ponujati samo dva rajniša...«

Križ je bil tako visok kakor Miha. Božja martra, ki jo je izrezal neznan kmečki umetnik, je predstavljala umirajočega zveličarja z glavo, nagnjeno na desno stran. Trnova krona je bila tako velika, da mu je zakrivala velik del glave. Pijanca sta obmolknila in strmela v križano podobo. Ker sta imela obraza vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih moglo biti kar tako, ker je Peter čez nekaj časa spregovoril z nekoliko presunjenim glasom:

»Če je tako, pa dam tri rajniše...«

»Štiri daj, če se boga bojiš, če se ga le količkaj bojiš. Pomisli nekoliko na svojo zadnjo uro,« je v sveti jezi zarohnel Miha.

Do zdaj sta sama barantala v sobi. Na Mihovo vpitje pa je priletela iz kuhinje mati Križmanka. Ko je sprevidela, za kaj gre, jo je popadla jeza, da je mahoma iztrgala križ iz Mihovih pregrešnih rok in ju pričela zmerjati:

»Z bogom pa ne bosta barantala v moji hiši, bogokletnika grda. Sem s križem!«

Križmanov hlapec je še tisti dan odnesel selanskega boga domov na Sele, Miha in Peter pa sta ostala pri Križmanu, dokler nista zapila tudi tistega denarja, ki ga je Peter še gleštal.

Ko sem prvič šel na Sele, sem bil še majhen pobič. Šel sem z materjo, ki je hotela pri svetem Roku izpolniti zaobljubo, storjeno ob rojstvu mojega mlajšega brata. Šla je prosit za njegovo zdravje in srečo, in ga je nosila s seboj na rokah.

Bilo je jeseni in lepega sončnega dne. Sonce je sijalo s poletno toploto, zrak je bil čist in bleščeč, kakršen je bil po navadi le ob velikih praznikih, čeprav je ta dan bil delavnik. Ljudje, ki so delali po poljih, so gledali za nama in, ko so uganili, kam gre najina pot, so si mislili, da mora biti že kaj posebnega, ako gre bajtarica v delavnik na tako pot. Hotuljske jame so bile kmalu za nama in počasi sva se jela dvigati na selanske police, ki se začnejo koj za štajersko mejo. S teh polic se mi je odprl razgled na svet, ki sem ga dotihmal poznal le po opisovanju in v neznanih slutnjah, naslikanih v otroški domišljiji. Pred menoj so se pokazali Vrhi, potem Gmajna in pod temi sončnimi hribi se je kmalu začel odkrivati tudi Zabengrac, dolga, skrivnostna globača.

Brž ko se je pokazala kaka nova hiša, sem že izpraševal mater, kako se ji pravi. Mati ni le vedela za ime vsake hiše, temveč je poznala tudi njeno zgodovino. Tik pred nama so bile Pernje, velika, graščini podobna domačija. In mati mi je koj začela razlagati:

»Pri tej hiši je zelo star rod. In bogati so, da je kar čudno. Neka Pernjakova hči se je primožila tja na Sleme, na Vrheh. 
— Vidiš tisti dolgi marof? To so Sleme. Ali pri hiši ni bilo sreče. Vsa bogatija ni pomagala. Nekoč so našli kačo, navito na kljuko hišnih vrat. Tista kača se je potem zmerom ovijala na kljuko. Bilo je kakor zakleto. Dobili so duhovnika, da bi kačo zagovoril, toda vse zaman, kača ni nehala hoditi k hiši.. 
Naenkrat pa kače ni bilo več. 
— Kaj je bilo? Slemnica je bila v zakonu nezvesta, zato je hodila kača v hišo. Kar na vsem lepem je umrl sosedov sin — in kače ni bilo več k hiši. Vidiš, tako se vse izve na tem svetu.«

Spet je pokazala na ogromno domačijo, položeno na zložen vrh.

»Ono tam je Brezovo. Velik, mogočen grunt, kjer so lahko redili nad trideset glav živine. Brezovniki so bili svobodnjaki. Tam je bilo včasih denarja, da so ga v slamnicah plali, da bi mu plesen preveč ne škodovala. Zadnji Brezovnik pa se je sprhal in zdaj je žagar na neki žagi v Zabengracu. Vidiš, bogatija še tudi ni vse...«

Za male kmetije in bajte se mati ni veliko menila. Če sem iz radovednosti spraševal, kaj je ta ali ona hišica sredi zaplate polja, mi je malomarno, skoraj zaničljivo odgovarjala:

»Oh, to je pa ta in ta bajta...«

Tudi ona je bila z velike, stare kmetije doma, a je vzela bajtarskega sinu. Na tihem jo je zmerom grelo, da si je tako prebrala, in si je želela priti do grunta. Ta želja se ji nikdar ni izpolnila, kajti naposled sta z očetom kupila le bajto. A tudi kot bajtarica je še vedno čutila neki prezir do tega stanu.

Sredi jase v gozdu sva obstala. Mračna tihota je vladala tu, le nekje iz globine gozda je prihajal do naju šum oddaljenega studenca. Mati je rekla:

»Veš, kje sva? Na Sterčkovem britofu.«

Videč moj plahi pogled, se je nasmehnila.

»Poglej, tod je v starih časih šla rimska cesta iz Koroške na Štajersko. Ravno tod. Tukaj je nekoč stala cerkev svetega Jurija in tukaj je bilo tudi pokopališče. Že davno ni ne o cerkvi ne o pokopališču nobenega sledu več. Stari Apačnik iz Zabengraca, moj ded, je bil zadnji človek, kateremu se je ta britof še pokazal. Vračal se je ravno o polnoči skozi ta kraj iz Italije, kamor je romal v Loretto. Bil je zato čist in so njegove oči videle, kar grešne ne vidijo. Naenkrat je videl, da stoji sredi pokopališča, na vsakem grobu je migala drobna lučca. Zaradi dolge poti je bil tako zbit, da se je ta zadnji kos še komaj vlekel. Ko pa je zagledal pravi, živi britof, mu je nova moč podžgala noge in potem je pravil, da sam ni vedel, kako in kdaj je prišel domov.«  

Stari Apačnik je bil svobodnjak in je peš preromal pol Evrope. Hodila sva po cesti, po kateri so nekoč prišli naši predniki od vzhoda v naše kraje in katero so potem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedli, ostala njihova.  

Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Selah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic razkošnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lahkoživosti ne morejo sprhati.

Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiše, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe so bile vdrte in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več.

Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. Dvorišče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. Njena podoba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi.

»Kdo pa je ta?« sem vprašal potihoma.

Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studa:

»Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes.«

In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omožili s sosedom Samcem, kateremu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon postal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila, kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepali njenega postarnega moža, ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Šele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega pohujšanja konec, ker je priležnike začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem je stari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote razbežali po svetu in ta starka se sedaj potika okrog hiše kakor živ, lasten strah.

Mati je govorila o njej z vidnim sovraštvom ponosne kmečke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka, ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadelj bogatije. Pa še iz take hiše je bila.

In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza stelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam postavil tja, kamor je spadal.

»Če človek vse to ve,« je končala mati, »potem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu.«

Od Gostenškega križa sem šele zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roka. Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bi, če le mogoče, še dobila mašo. Toda opravila ni bilo. Na Selah so imeli takrat starega župnika Jurija Koprivo, ki je imel že čez osem križev in je živel tukaj menda že čez petdeset let. Ker je bil že preslaboten, ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni bilo posebno neprijetno, kajti ta rod že od nekdaj ni bil pobožen. Župnik Kopriva ni bil le mašnik, temveč prečestokrat tudi sam sebi mežnar in ministrant in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi.

Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v farovž, tokrat še edino hišo poleg cerkve. Mikalo me je videti tega starega duhovnika, o katerem mi je mati pripovedovala lepe reči. Mož, ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in med takimi farani, si je v okolici spletel velik sloves. Po svoje so ga cenili celo Selanci sami. Mož je živel svoje življenje in se ni brigal za njihove pregrehe. Tisto malo polja, ki ga je imel, je obdeloval kar sam, nosil gnoj v košu na njivice in jih prekopaval. Videl sem starega, sključenega možička s pristriženimi, sivimi rušami, čepečega za pečjo; bil je že bolj za oni kakor za ta svet. Mati se je zastonj trudila, da bi začela z njim kak pogovor, edino, kar je napravil, je bilo, da je mrmrajoče spravil denar za plačano tiho mašo.

Z mešanimi občutki sem zapustil farovž. Mati je hodila zdaj hitreje kakor zjutraj, zakaj dan je bil veličastno lep in doma jo je čakalo delo. Gredoč sem neprestano mislil na tega samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, mati mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to šele veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki sem jo videl pri njem, je bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal našemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari. Berneker je celo življenje stradal in nazadnje od pomanjkanja umrl — tu na Selah pa je plesnilo deset tisoč zlatih goldinarjev.

Moje prvo romanje k svetemu Roku mi je ta kraj tako vtisnilo v spomin, da sem, ko sem odrasel, le prerad hodil tja. Če se je le količkaj dalo, sem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu. Tudi takrat gre iz Kotelj zaobljubljena procesija na Sele, ki se zbere pri Gostenškem križu. Na ta dan prihajajo tja velike ljudske procesije od vseh strani prosit svetega Roka za srečo in za zdravje in da bi jih ta svetnik obvaroval pred kugo. Na Selah se zbere na tisoče ljudstva. Kakor daleč sega glas selanskega zvona, je ta dan praznik.

Na teh poznejših romanjih se mi je vedno odkrival nov svet, različen od tistega, ki sem ga dojemal takrat, ko sva hodila tja z materjo. Zlobni Selanci imenujejo shod na svetega Roka dan po svoje, imenujejo ga: »Sejem za nebesa.« Kajti na ta dan romajo na Sele ne le pobožni romarji, temveč celo taki, ki jih drugače nobena cerkev znotraj ne vidi.

Čudna pobožnost popade takrat vse lesne in druge trgovce, krčmarje, mesarje, vse vrste skopuhov in oderuhov iz celega kraja od Pohorja pa do Pliberka. Ker na Sele od nobene strani ni vozne poti, po kateri bi se lahko prišlo s kočijami, puščajo ti romarji svoje vozove v sosednih krajih ter hodijo na Sele peš kakor pravi romarji.

Dolgojezični Selanci imajo s tem nebeškim sejmom svoj poseben špas. Preprosto ljudstvo napolni cerkev do zadnjega kotička, kolikor ga pač gre noter, velika večina pa ne najde prostora v njej in ostaja zunaj, kjer se kuha, peče, pije in je. Vse to pa še ni pravi nebeški sejem. Ta se začne šele z velikim darovanjem okrog glavnega oltarja. Tedaj se začnejo množice zgrinjati v cerkev, tedaj začnejo stopati proti njej tudi vsi tisti posebni, gosposki romarji od blizu in daleč. Selanci, ki ta dan ne rinejo v svetišče, zato da je več prostora za goste, stojijo v špalirju pred vhodom in opazujejo mimoidoče.

In potem lahko slišiš:
»Poglej Slovenjgradčane. — Zdaj se bodo ti odkupo¬vali ...«
»Ali misliš, da njim ni za nebesa...«
»Poglej Reiterja, poglej Šulerja, poglej Rojnika, poglej Kača... poglej te babe ...«
Naštevajo imena samih petičnih veljakov, veletrgovcev in veleposestnikov, imena, pri katerih vsakega kmeta in delavca strese mraz.
»Jaz bi tudi šel, če bi mi grunti kar tako padali iz nebes...«
»Poglej, zdaj so Korošci na vrsti. ..«
»Orter... tisti, ki je naše Blate z deset tisoč kubikmetri lesa na cesti pobral.. . Reiter iz Pliberka, zaradi katerega se je lani neki Strojane obesil... Ho, ho, ali vidiš Plešivčnika iz Prevalj, tega odrtnika? Ta jih ima pa nekaj na vesti. Ta bo moral pa še globoko poseči v žep ... Za tega bi moral pa Gostenčnik prinesti večjo lojtro, drugače bodo šprikle popokale, kadar bo v nebesa plezal...«
»Ljudje, danes se pa izplača, danes je res sejem, da se reče ...«

Selanci mislijo na nebeški sejem. V cerkvi je darovanje. Pri stranskih vratih se valijo množice na prosto, pri glavnih vratih pa se nove valijo noter. Pri oltarju stoji duhovnik, ki se mu vrti v glavi od neznosne vročine in od neprestanega podajanja svete relikvije v poljub mimoidočim vrstam. Na veliko plahto, razgrnjeno na oltarno mizo, pa pada denar. Pod staro Avstrijo so padali tja krajcarji, krone, zlatniki, desetaki, ko pa se je izmenjala država, so padali tja pare, dinarji, kovači, stotaki in tudi tisočaki. Darovanje traja in traja, včasih tudi več kakor eno uro. Cehmašter Španžel mora včasih po dvakrat zamenjati razgrnjeni prt na oltarju, ker je že prepoln nabranega denarja.

Selanski špalir pred vhodom ima zvezo z žagradom. Darovanja še ni konec, pred cerkvijo pa že zašumi:
»Ta je dal samo stotak ... ta je dal pol tisočaka ... ta — Plešivčnik pa je položil tisočak — enega jurja .. .«
»Jurja? — Zakaj pa imamo potem nebeški sejem...?«
»Gostenčnikovo lojtro boš rabil ti, ne pa oni.. .«

Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj, zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci polagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v svet, so polne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh odmeva romarsko veselje še pozno v poletno noč.

Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta.

== II. GOSPOSVETSKO POLJE ==

Tukaj je dobeseden prepis vašega besedila:

Ko sem prvič videl Gosposvetsko polje ali Svatner kakor temu staremu kraju pravimo mi Korošci, mi še ni bilo dvajset let. Tedaj sem prvič zapustil dom in odšel v tujino za kruhom, za delom, ali še resničneje povedano — za srečo. Dotihmal sem živel doma na bajti; kadar ni bilo dela, sem taberkoval po soseski, ali pa sem očetu pomagal tesačiti po lesovih. Kajti ob izstopu iz ljudske šole sem za stricem podedoval tesaško orodje, cimrako, pontako, cepin, klanfo ter kranjca.

Kmalu pa mi je tako življenje postajalo predolgohrbtno. Domači kraj se mi je zazdel pretesen, domače življenje pa pretrdo in preskopo. Zaželel sem si spremembe in sreče. Sanjaril sem podnevi in ponoči, da mora biti sreča tam zunaj nekje v širnem svetu. Potrebno je samo napotiti se v svet, tja za gore in za obzorje, pa bom našel srečo. Doma pri nas je manjkalo marsikaj, manjkalo je predvsem denarja, čeravno smo se vsi odrasli in otroci pehali za njim. A zunaj v svetu je moralo gotovo biti tudi denarja dovolj.

Ali ni bilo to prečudno? Že od moje zgodnje mladosti me je neka sila vlekla proti jugu in proti zahodu. Južno stran naše soseske je zastirala visoka in široka gora. Tam za njo sem slutil neznan svet, ki me je mikal. Na zahodu, kjer je ob jasnih dnevih sonce tako čudovito zagarjalo, sem slutil srečo in boljše življenje. Moje sanje in želje me niso nikdar vlekle proti vzhodu ali pa proti severu, čeprav je bil svet na te dve strani široko odprt.

Tega je bilo krivo naše življenje. Oče je v svojem boju z naravo in za zemljo vedno ponavljal:
»S Štajerskega še veter ni kaj prida.«

O Štajercih so pri nas vedno z nekako zaničljivostjo trdili, da hodijo na Koroško domačinom kruh odjedat. Pri tem so mislili na mlatiče s Ptujskega polja in iz Haloz, ki so vsako leto hodili na Koroško na mlačvo, na lukarice, ki so hodile k nam s čebulo, predvsem pa seveda na tiste trume Spodnjih Štajercev, Pohorcev, Mislinjčanov in Pačanov, ki so hodili na delo v naše fužine in rudnike. Naš obmejni industrijski kraj je tem trumam kmečkih siromakov, ki jih domača zemlja ni mogla prerediti, bil prva stopnica iz vasi k industriji. Od nas so se te trume potem odpravljale dalje na Gornje Štajersko in v Nemčijo v tamošnje rudnike in tovarne, od koder se ni nihče več vračal.

Mi smo bili kmetovalci že kdo ve koliko rodov. Starši so si želeli le zemlje, tovarno in rudnike in trge in mesta so gledali po strani. Tega duha sem se navzel tudi jaz. Tovarna, ki je vsa črna in sajasta ležala severno od nas in ki je cele dneve in cele noči tako bolestno, tako tuje hropeta, ni vzbudila nobenih sanj, nobenih lepih slutenj. Zato me tudi ni mogla pritegniti tista stran, od koder mi je hropelo nasproti tuje življenje.

Bil je tudi še nekdo drug, ki je pripomogel k taki moji mladostni usmeritvi. To je bil moj učitelj Pinter, star avstrijalcant, zagrizen nemčur in strahovit pijanec, toda navzlic temu šolnik neprecenljive vrednosti in sposobnosti. Zmerom in zmerom je govoril le o Celovcu, a nikdar o Ljubljani. Tako mi je Celovec zelo omilil. Z mojim očetom sta si bila velika politična nasprotnika in sta se vedno prerekala. Toda kljub temu je Pinter cele noči presedel pri nas in pil dober ozimičevec. Večkrat se je zgodilo, da sva s tem nepozabnim vzgojiteljem šla zjutraj skupaj v šolo ter sem moral gredoč trgati praprot in mahovje, da si je lahko obrisal hlače, v katere se je medpotoma podelal.

Šolnik Pinter je v šoli uporabljal palico. Nekoč smo morali vsi šolarji prinesti s seboj sveže leskove šibe, izmed katerih si je izbral najlepšo. Najlepšo, najravnejšo in najvitkejšo sem prinesel jaz. In z njo je potem mene prvega pretepel. Še leta 1939. sem se moral spomniti tega koroškega vzgojitelja. Z nekim nemškim profesorjem zemljepisa sva se takrat skupaj peljala čez most reke Rhone pri Tarasconu na južnem Francoskem. Most je bil dolg in reka široka, veličastna. Modrina provansalskega neba se je zrcalila v njej. Nemški profesor je nekaj časa strmel v vodovje pod seboj, potem pa se je ponosno in samozavestno obrnil k meni, rekoč:
»Ha, naša Rena pa je le mogočnejša kakor pa Rhone.«
»Nikakor ne, gospod profesor,« sem mu hitro od¬govoril. »Rena ima pri navadni višini vode le okrog 2200 sekundnih kubičnih metrov vode, dočim je ima Rhone 2500 . ..«

Nemški profesor zemljepisa me je zabodeno pogledal, jaz pa sem se pri tem spomnil nekdanjega učitelja Pinterja, ki me je na dvorazredni ljudski šoli tega tako temeljito naučil, da še skoraj po 40 letih nisem mogel pozabiti.

In nekega zimskega dne sem se znašel v Celovcu. Primahal sem jo tja iz Trsta čez Gorico. Jeseni sem odšel v svet, misleč, da bom v krajih svojih mladostnih sanj našel srečo. Te sreče pa ni bilo niti v Trstu, niti je ni bilo v Gorici, kjer sem v papirnici v Podgori kot baraba za 80 krajcarjev na dan več mesecev prevažal gramoz iz soške struge v tovarno. Sreče tam ni bilo niti toliko, da bi si mogel plačati voznino do doma, ampak sem moral izstopiti v Celovcu z eno samo krono v žepu.

Ves pobit in malodušen sem se znašel na Novem trgu pred lintverskim spomenikom. Pri pogledu na črno, zvito pošast, katero so celovški stanovi kdo ve zakaj pred stoletji ovekovečili z ogromnim kamnitnim spome¬nikom, me je postalo skoraj strah. Dan je bil zimski, meglen in neprijazen. Od Gosposvetskega polja sem 'je bril mrzel sever in ostro zavijal po pustih ulicah. V želodcu mi je pošteno krulilo. Na rokavih mojega kratkega suknjiča so se poznali držaji papirniške samokolnice, na kolenih mojih oguljenih hlač pa topori krampa in lopate. Ni pa me morilo le stanje, v katerem sem bil, še huje me je moril strah pred vrnitvijo domov, katerega sem pred meseci zapustil navdušen in poln upanja. Kaj mi bodo rekli doma, ko me bodo zagledali tako siromašnega in potrtega? Mogoče pa najdem tukaj v Celovcu to, česar nisem našel ob morju. Rahlo upanje me je pognalo po mestu.

Vedel sem, da je nekje v mestu slovenski hotel Trabesinger, središče celovškega slovenskega življa. Nekaj mi je na tihem dopovedovalo, da bi tam utegnil najti kak izhod. In res, ko sem naposled hotel zagledal, mi je srce začelo močneje utripati. Vstopil sem, ko da bi stopil v domačo hišo. V gostilniški sobi me je prevzelo blaženo čustvo, ker sem od povsod začul domačo govorico. Mize so bile skoraj vse zasedene, povsod so jedli, pili, kadili. Naročil sem čašo uva*; jedi si nisem upal naročiti, boječ se, da bi za tako ceho moj denar ne zadostoval. Mikalo me je, da bi pristopil h kaki mizi in povedal gostom, da sem tudi jaz Slovenec, in jim zaupal mojo smolo. Tega pa nisem storil, ker me je davila čudna zadrega.

Poparjen in nezadovoljen sam s seboj in s svojo zadrego sem zapustil hotel. Nisem se mogel jeziti na koga drugega kakor sam nase. Zunaj pa me je sprejela pusta, mrzla ulica tujega, neprijaznega mesta.

Imel sem še eno upanje. In to upanje mi je bilo Mohorjeva družba. V našo družino so knjige te družbe zahajale že od njene ustanovitve in naš rod se je iz njih učil brati in pisati. Mohorjeve knjige so bile tudi meni prve in najboljše prijateljice na paši in ob dolgih zimskih večerih. Ravno pri branju teh knjig sem že zelo zgodaj začutil potrebo, da bi tudi sam kaj napisal. In res sem pred dobrim časom poslal družbi kratko povest ter dolgo nestrpno čakal odgovora. Tega pa ni bilo od nikoder. Začelo me je postajati strah in samega sebe sram. Dopovedoval sem si, da sem storil nekaj, kar bi tak navaden človek, tak najemniški sin, kakor sem bil jaz, pač ne smel storiti. Pozneje, ko sem po tujini iskal sreče, sem na vse to pozabil. Zdaj pa, ko sem začutil bližino sedeža Mohorjeve družbe, mi je spomin na mojo povest znova oživel. Morda pa stvar le ni taka, kakor sem si domišljeval, morda so mi pozabili odgovoriti? In če že iz vsega nič ne bo, je ta stvar zame vendarle prilika, da tem ljudem razložim svoje stanje in da morda dobim kako podporo, ki mi bo pomagala do doma.  

Mohorjevo hišo sem kmalu našel in, ko sem stal pred veliko, lepo palačo, se mi je srce napelo od čudnega, notranjega ponosa. Ves otrpel sem stal pred njo kakor pred kakim svetiščem. Za trenutek sem popolnoma pozabil na svoj položaj, na svoje siromaštvo, tako sem se čutil zvezanega s to veliko hišo. Šele ko sem stopil vanjo, se mi je srce znova pričelo krčiti in z bojazljivimi koraki sem prišel do tajniških prostorov.

Sprejel me je lepo opravljen duhovni gospod z dokaj strogim obrazom. Mnogo pozneje sem zvedel, da je bil ta gospod takratni tajnik Mohorjeve družbe, monsignor Podgorc. Pred njim me je spet popadel čuden strah; prepoln čustva kajžarske manjvrednosti sem mu izjecljal, po kaj sem prišel.

Ko je čul, za kaj gre, je napravil tajnik precej prijaznejši obraz, toda ostal je hladen, ko mi je dejal:
»Fant, stvar, katero si poslal, ni za nobeno rabo, zato ti tudi nisem odpisal in vrnil rokopisa.«

Moj nastop in moja zunanjost sta ga seveda takoj poučila, koga ima pred seboj, zato me je tudi kar tikal. Gledal me je s čudnim smehljajem in me meril od pet do glave, ko da bi hotel reči: »Fant, ali se ti je zmešalo, da se vtikaš v stvari, ki niso zate.« Nato je stopil še bliže k meni.

»Ali nisi ti iz Kuharjevega rodu? — Seveda si, saj vem za tvojega očeta in za tvoje strice. To so naši trdni kmetje, naši stebri tam doli. Pozna se ti, da si zdrav kmečki fant. Kaj bi ti rekel? Ostani to, kar je tvoj oče, ostani pri zemlji in ne sanjari o stvareh, ki niso zate. To bi te lahko samo odtujilo, pokvarilo ...«

In že mi je molil svojo roko za odhod. Bil sem poražen, uničen. V glavi se mi je pričelo vrteti, da sam nisem vedel, kako sem zapustil hišo, v katero sem še malo prej vstopil s tolikim zaupanjem. Razumljivo je, da sem pri tem tudi popolnoma pozabil na ono drugo reč, ki me je prignala sem, na prošnjo za kako majhno podporo.

Bil sem spet na ulici. Na mesto je že pričel legati zgodnji zimski mrak in po cestah so zagorele prve svetilke. Puščoba okrog mene je postala še obupnejša. Ljudje, ki so begali mimo mene, so mi bili neznansko tuji. Stal sem pred hišo, ne vedoč ne kod ne kam. Misli so mi popolnoma odpovedale. Mogoče bi bil tako stal ne vem koliko časa, ako bi me tedaj ne bil po domače ogovoril postaren moški:
»Kaj pa oprezaš tod okoli? V tej hiši ni nič ...«

In da bi svojim besedam dal še krepkejši poudarek, je napravil z roko kretnjo, iz katere sem mogel povzeti, da nima smisla prosjačiti v tej hiši, iz katere sem ravnokar prišel. Debelo sem ga pogledal, preden pa sem mu utegnil odgovoriti, me je že pobaral:
»Kam pa si namenjen, prijatelj?«

Mož, ki je silil vame, je bil še slabše opravljen kakor jaz; rokavi njegovega jopiča so bili na komolcih strgani, hlače ob robeh razcefrane, njegov obraz je bil neumit in neobrit. Podobnih ljudi sem na svojem potovanju za srečo že veliko srečal. Ker mu spet nisem odgovoril, me je možakar predirno pogledal, kakor da bi uganil, s kom ima opravka, zamahnil z roko in malomarno dejal:
»A tako ...! Če je taka s teboj, pa pojdi z mano!«

Tujčeva zunanjost sicer ni bila taka, da bi vzbujala moje zaupanje, toda njegove kretnje, predvsem pa njegov glas je bil tako vabljiv in tako domač, da sem takoj molče odšel z njim. Prehodila sva že nekoliko ulic, ko me je mož šele pobaral:
»Od kod pa si doma?«

Komaj sem mu povedal ime svoje soseske, je vzkliknil:
»Zlomek, nisi iz napačnega kraja doma! Kruha in mošta pri vas ni treba stradati, le za denar je bolj trda.«

Naštel mi je imena nekaj kmetov, pri katerih je bojda že prenočeval na svojih rajžah iz ene dežele v drugo. To je še povečalo moje zaupanje vanj. Potem sva spet molčala, dokler nisva prišla v neko ulico blizu kolodvora, kjer je mož obstal pred dolgo, enonadstropno hišo in dejal:
»Tukaj sva. Zapomni si ulico in hišo, ker ti bo to prav prišlo.«

Nad nizkim hišnim vhodom sem videl zeleno tablo z napisom v nemščini:
»Grelnica.«

Iz veže sva prišla v nizko, prostorno sobo, ki je bila tako zakajena od dima in prahu, da v prvem hipu ni bilo mogoče ničesar razločiti. Luč pod stropom je v tej gosti gmoti komaj žmirila. Ko so se oči navadile, sem videl, da je v sobi vse polno miz in da so skoraj vse zasedene s samimi moškimi. Gostje so bili kaj čudni, stari in mladi, nekateri še slabše oblečeni kakor moj tovariš, medtem ko so bili drugi oblečeni gosposko. Videl sem celo nekaj polcilindrov. Pri nekaterih mizah so kvartali, nekateri gostje so nekaj srebali iz glinastih skledic, drugi pa so nemo ždeli na svojih sedežih ali pa se sklanjali nad mize in menda spali. Prvi vtis te slike zame ni bil kaj prijeten — toda ta občutek se je takoj umaknil drugemu, kar blaženemu občutku, ki me je objel: v sobi je namreč bilo prijetno toplo.

Preden sva se s tovarišem usedla, mi je ta napravil kratek govor:
»Vidiš, tovariš, tukaj si zdaj doma. To je celovška grelnica. Vsak dan od devetih zjutraj do sedmih zvečer lahko presediš tukaj in se greješ. V tej hiši te ne bo nihče vznemirjal. Razen tega tukaj tudi lahko ješ. Jedilni list sicer ni podoben onemu pri »Avstrijskem cesarju« (znan celovški hotel), toda za take, kakor smo mi, je kar pravšen. Prežganka velja en krajcar, bela kava dva krajcarja, kos kruha pa je po krajcarju.«

Bila sva torej v celovški grelnici, v eni izmed tistih redkih ustanov, s katerimi so v Avstriji pred kakimi štiridesetimi leti v nekaterih večjih mestih pričeli reševati socialno vprašanje na podlagi dobrodelnosti. Takrat še nismo poznali velikih gospodarskih kriz z milijonskimi množicami brezposelnih, toda revščina je vendar z vsakim letom občutneje naraščala in posebno v mestih postajala prava družabna spotika. Zoper to spotiko so tudi v Celovcu pozimi odprli tako ustanovo. Celovška meščanska družba je veljala za napredno. Razni bogataši in ugledne dame so se zavedele socialnega čuta. Javno delovanje kjer koli, četudi na socialnem polju, je bilo za ugled potrebno. Tako so celovški siromaki in večni posvetnjaki prišli do grelnice.

Bila je že noč, a jaz sem bil brez kosila in brez večerje. Blagodejnost toplote mi je kmalu vzbudila silen glad. Tovariš mi je to najbrž bral z obraza.
»Ali imaš kaj denarja?« se je čez nekaj časa obrnil k meni.
»Imam!« sem odvrnil z mladostno, kmetiško bahavostjo, ko da bi imel pri sebi cel stotak, ne pa le štiri¬deset krajcarjev.

Tovariš je nad tem nekoliko osupnil.
»Saj sem le kar tako vprašal. Če bi ne imel denarja., bi te tudi brez njega nakrmili. Tukaj moramo drug drugemu pomagati. Kaj boš pa jedel?«
»Kar je,« sem odgovoril že nekoliko pohlevneje. Dal sem mu zeksar, s katerim je stopil v kuhinjo, ki se je držala sobe, in se vrnil s skledo bele kave in z velikim kosom kruha. Vse to je, kakor bi trenil, izginilo vame.«

»Ali bi še?« Tovariš me je zadovoljno opazoval.
»Še.«

Pospravil sem še eno porcijo kave in kruha ter ves zadovoljen obsedel na klopi. Za šest krajcarjev sem bil za silo sit. Tedaj sem šele občutil, kako presneto lačen sem bil. Vsa okolica se je za moje oči na mah spremenila; prostor je postal svetlejši in prijaznejši, ljudje v grelnici pa bolj živi in bližji. Strah pred življenjem, ki me je še malo prej tako hudo stiskal, me je zapuščal.

Sveta, med katerim sem bil, dotihmal prav za prav še nisem poznal. S kmetov sem pač poznal razne betežne berače in nekaj takih ljudi, ki so jih doma imenovali posvetnjake in ki so pri ljudstvu veljali za delomrzneže ter poklicne postopače. Nekaj več tega sveta sem srečal na svojem potovanju za srečo. Sedaj pa sem naenkrat bil med samimi takimi.

Gostje se zame sprva sploh niso brigali. Gotovo so bili vajeni novih ljudi, ki so prihajali sem ter spet odhajali. Naenkrat pa sem opazil, da me od sosedne mize neki močan, mlad človek čudno gleda. Skraja me to ni motilo, kmalu pa sem se prepričal, da njegove oči strme na moje prsi. Preden sem se zavedel, da opazuje veliko, srebrno verižico, ki sem jo imel pripeto na telovniku, je mož že vstal, pokazal s prstom na moje prsi in rekel z neprijaznim, skoraj malo izzivalnim glasom:
»Kaj pa ta tukaj dela?«

Postalo mi je vroče. Verižica z uro, ki sem jo nosil pri sebi, je bila poleg tesaškega orodja dediščina mojega strica in mi je bila dragocen spomin. Bil sem edini s tako rečjo v sobi. Izzivača je pogled na to moje bahavo bogastvo izzival. Ker sem bil pa sit, sem se nevedoma morda še bolj bahavo napenjal za mizo.

Tedaj pa je vstal moj tovariš, ki me je pripeljal sem, in dejal z odločnim, pokroviteljskim glasom:
»Tiho bodi, kaj te to briga. Moj tovariš je naš, kakor si ti...«

Njegov nastop je pri onem brž povzročil veliko spremembo. Takoj se je spet spustil na sedež, njegove oči niso bile več sovražne, njegovo lice je postalo pomirljivejše. Tovarišev nastop me je znova opogumil; zavedel sem se, da imam v njem močnega, zelo veljavnega zaščitnika.

Kmalu pa se je tudi v meni pričelo nekaj spreminjati. To je povzročila moja sitost. Prvotno na to nisem utegnil misliti, ker je vsa moja bit težila k enemu samemu cilju: nasititi se in dobiti streho nad glavo. Zdaj pa, ko sem vse to dosegel, se je začel oglašati rahel odpor proti moji družbi. Začel sem si domišljati, da ne spadam vanjo, da sem boljši kakor ti gostje okrog mene. Naposled le lahko grem domov, čeprav je ta dom tudi trd in siromašen. Ta zavest mi je šla tako v glavo, da sem začutil do svojih tovarišev neko vzvišeno pomilovanje. Ko pa sem se obenem spomnil svojih zeksarjev v žepu, mi je postalo grenko pri srcu.

V grelnici je bil zelo strog hišni red. Ženski oddelek je bil popolnoma ločen od moškega in medsebojni obiski niso bili dovoljeni. Ob sedmih zvečer je stopila v sobo voditeljica grelnice, zajetna, platunjasta ženska in rekla:
»Sedem je, domov, gospoda!«

Socialna skrb celovških dobrodelnežev se je pričela zjutraj ob devetih in se je končala zvečer ob sedmih. Noč je bila prepuščena naši lastni skrbi. Gostje so takoj začeli vstajati in zapuščati grelnico. Tudi jaz sem šel na cesto. Mraz je bil še ostrejši kakor čez dan in po ulicah je veter nosil sneg. Ogledoval sem se za svojim tovarišem, toda ta je že stal poleg mene ter dejal:
»Ti pojdeš pa z menoj...«

Molče sem šel za njim. Dolgo sva hodila in naposled obstala pred velikimi dvoriščnimi vrati neke dolge predmestne ulice. Kakor popoldne pred grelnico, je tovariš tudi tukaj stopil tesno k meni.
»Zapomni si dobro ulico in kraj. To je Beljaška cesta. To ti bo še prav prišlo.«

Tovariš je rahlo odrinil vrata in stopila sva na prostorno dvorišče, ki ga je čez nizko ostrešje odsev ulične svetilke le rahlo osvetljeval. Na koncu dvorišča je bilo nizko gospodarsko poslopje in tu je spet odprl neka vrata. Pred menoj se je pokazal konjski hlev. Val opojne, težke toplote nama je puhnil nasproti. Skozi dremavo luč sem zagledal v kotu par velikih, močnih konj, ki sta hrustala iz jasli. Z nizke postelje v kotu se je dvignil čokat, postaren mož čmerikavega lica z velikim vozniškim predpasnikom. Zdelo se mi je, da najinega prihoda ni bil nič kaj vesel. Posebno mene je sumljivo opazoval. Moj tovariš pa se je vedel čisto domače in si drgnil dlani, ko da bi bil prišel v domačo hišo.

»Anej, tega fanta boš zmerom vzel pod streho, četudi bi kdaj sam prišel. Razumeš!«

S temi besedami se je obrnil k hlapcu. Konjar ni rekel nič, temveč gledal mimo naju v črnikast svod konjskega hleva. K meni se je obrnil tovariš, rekoč:
»Zapomni si, kar ti rečem: tukaj boš odsihmal lahko mirno prenočeval. Anej je dober človek.«

S tem je bilo vse opravljeno zastran najinega prihoda v prenočišče. Moj tovariš je očividno bil tudi tukaj tako domač kakor v grelnici. Brez nadaljnjega besedovanja je odšel v prazne konjske staje in se spustil na velik kup slame. Kakor je vse kazalo, je bila slama že pripravljena za ležišče.

Hlapec je še vedno stal pred posteljo; podoba je bila, da premišljuje nekaj težkega, velikega. Potem je molče odšel v drugi konec hleva in se vrnil k nama s papirnim zavojem, ki ga je spet molče izročil mojemu tovarišu. Ta je začel momljati z zadovoljnim glasom in ga je odvil. Zagledal sem velik kos kruha in precejšen kos svinjske pečenke. Vse skupaj je takoj razdelil na dve polovici in porinil eno meni.

Medtem se je hlapec spet spustil na posteljo. Ko sva použila najino jed, se je tovariš sklonil nizko nad kolena in iz njegovih ust se je izvil zadovoljen smeh:
»Ha, ha, ha ...!«

Vse, kar se je godilo med mojim znancem in med konjskim hlapcem, je bilo popolnoma mirno, vsakdanje. Spoznal sem, da sta gotovo stara znanca in da je hlapec zanj spravljal kuhinjske ostanke iz gostilne, kjer je služil. Med njima ni bilo prav nobenih ceremonij in nobenega ponujanja ali zahvaljevanja. Edina zahvala je bil najbrž znancev kruleči smeh. Moj znanec je sedel nekaj časa popolnoma mirno, potem pa je rekel nepremično sedečemu hlapcu:
»Ali kaj drugega ni pri hiši?«

Ko da bi se prebudil iz težkih sanj, je hlapec segel pod posteljno zglavje in v njegovi roki se je prikazala majhna, ploščata steklenica. Pomolil mu jo je brez besed. Bilo je žganje; znanec je napravil iz nje nekaj dolgih požirkov ter jo potem ponudil meni.
»Ne pijem žganja,« sem se branil.
»Pij, kaj se pravi to. Če si prišel na našo pot, boš moral piti.«

Tovarišev glas je bil jedek, malodane srdit. Rad bi mu bil odgovoril, da ne nameravam hoditi po njegovi poti in da se bom vrnil na drugo pot, brž ko mi bo to mogoče, toda za to mi je manjkalo pravega poguma. Da bi ga ne spravil v slabo voljo, napravim požirek. Ko je hlapec čul mojo izjavo, me je pogledal s svojimi škilastimi očmi. V njih sem videl nekaj globokega in sočutnega. Ta sočutni izraz mu je ostal tudi potem, ko je še sam potegnil iz steklenice.

S tem je bil konec našega pomenkovanja. Spravili smo se spat. Hlev je bil tako topel, da bi človek lahko spal neodet, ali hlapec nama je vrgel vsakemu po eno težko konjsko odejo. Ko je nato ugasnil luč, je v hlevu nastala tista večerna prijetnost, ki te prevzame še močneje ob zavesti, da brije zunaj hud mraz. Življenje tega počasnega hlevskega umiranja me je spominjalo na naš domači hlev. Konja se še nista ulegla, ampak počasi dalje hrstala iz jasli. Vedno pogosteje sta prhala in se oddihovala s težko sapo. Naš domači hlev je bil mnogo tesnejši in veliko ubožnejši kakor ta. Leganje k počitku je bilo pri nas veliko živahnejše kakor tu, kajti v našem hlevu je bila goved, so bile ovce in svinje, katerih dremanje je ves tesni prostor dolgo napolnjevalo s posebno utrujevalno muziko.

Moja tovariša sta že trdno hrlila, ko sem jaz še bedel. Spanec me dolgo ni maral zazibati v svoj objem. Premišljeval sem svojo usodo. Našel sem dobre ljudi, katerim sem bil hvaležen, a vendar se nisem mogel ogreti zanje, za ta dva moža, ki sta tako trdno in brezskrbno spala poleg mene. Na tihem sem sklepal o tem, kako jima bom ob prvi priložnosti povrnil izkazano mi dobroto. V to priložnost sem trdno zaupal. Nato pa sem se nevede kdaj prepustil prijetni spokojnosti in zaspal.

Prihodnje jutro sva morala zapustiti prijazni hlev, preden so domači vstali; gospodar namreč ni smel vedeti, da njegov hlapec prenočuje pri sebi mestne postopače. Zunaj se je še komaj dobro svitalo, po ulicah je ležala gosta zimska megla, ki je pritiskala od bližnjega jezera. Mesto je šele vstajalo in trgovine so bile še zaprte. Grelnica se je odpirala šele čez dobri dve uri in ta čas je bilo treba nekako pretolči. Kakor gre pes za gospodarjem, sem slepo šel za svojim znancem, ker sam nisem imel nobenega cilja. Ta se je kmalu ustavil pred hišo v neki skriti, čudni ulici. Nad vrati te hiše je bila velika tabla z napisom v nemščini: »Slama, točilnica žganih pijač.« Ob vsaki strani vrat je bila pritrjena podolgovata zelena deska, na katerih sta bili naslikani po ena velika steklenica. Desna je bila polna, leva pa do polovice prazna. In kakor dan poprej pred grelnico in pred hlevom, je moj znanec obstal tudi pred to hišo ter važno dejal:

Tukaj je dobeseden in urejen prepis vašega besedila:

»Tovariš, to je žganjarna pri 'Slami'. Zapomni si dobro ulico in hišo, ker ti bo gotovo prav prišlo.«

Kljub zgodnji uri je bila točilnica že odprta. Na znančevem prezeblem obrazu je ob pogledu na odprta vrata zaigral samozadovoljen nasmeh. Vstopila sva. Soba je bila prepojena s toploto, dišečo po žganih pijačah. Da si je bilo še silno zgodaj, vendar nisva bila prva gosta. Za točilno mizo je stal žganjar Slama, dolg suhin, ki naju je pozdravil z besedami:

»Dva fraklja močnega. Zima je zima.«

Takoj se je poznalo, da sta z mojim tovarišem stara znanca. Spomnil sem se svojih zeksarjev v žepu in hitro ugovarjal:
»Gospod, jaz žganja ne bom.«

Moj tovariš je zdaj zavzel drugo stališče kakor sinoči v hlevu.
»Ta bo pil čaj, ti odrtnik slamnati. Čaj z rumom.«

Sedla sva in pila. Med zgodnjimi gosti sem spoznal nekaj obrazov, ki sem jih dan poprej videl v grelnici. Vsi so srebali špirit, kakor moj tovariš. Nekateri so molče ždeli tamkaj, drugi so brali »Arbeiterwille« ali pa »Kronenzeitung«. Le včasih je padla kaka opazka. Gostje so bili še premrli ali pa slabo prespani in so se šele poživljali.

Moj znanec je naročil že drugo merico. Slama ga je krivo pogledal in mu ni takoj natočil. Znanec ga je takoj nahrulil:
»Kaj pa se obotavljaš? Ali misliš, da ne zmorem za to smrdljivo cvičo, s katero nas že navsezgodaj zastrupljaš?«

Krčmar mu je čisto mirno, kakor da bi bil vse preslišal, natočil novo merico. Kakor sem pozneje spoznal, je med njim in med njegovimi gosti vladalo neko čudno, meni nepojmljivo razmerje; nihče ga ni maral in tudi on jih menda ni imel posebno rad. Proti njemu so bili gostje surovi in skrajno neprizanesljivi. In vendar sem videl, da je marsikomu točil tudi na upanje. Tisti neprijaznež, ki se je včeraj zaletel vame zaradi moje verižice, je silil vanj za mero špirita. Slama se je mežikaje obotavljal. Mož pa mu je zatrjeval:

»Danes grem na Šentvidsko cesto. Za to cesto mi boš menda vendar zaupal pet krajcarjev. Sicer je mrzlo ko sam satan.«

Ob imenu te ceste je Slama takoj natočil mero špirita. Pri njem se je cenil kredit po ulicah in predmestjih. Šentvidska cesta je bila za berače in postopače dobičkonosen vir. Kraji kakor Novi trg, Kolodvorska ulica in drugi pa v njegovih očeh niso bili vredni kredita za pošten frakelj.

Točilnica Slama, razvpito zatočišče tako imenovanega celovškega spodnjega sveta, je bila prav za prav tudi neke vrste grelnica. Kmalu sem se prepričal, da se tu lahko sedi brez pijače. Tisti, ki so se naveličali grelnice, so se hodili gret k Slami. Gostilničar je imel s svojimi betežnimi gosti zelo veliko potrpljenje.

Kmalu sem moral prebiti bridko preizkušnjo: ko je prišel čas najinega odhoda v grelnico in je bilo treba plačati, mi je znanec kratko in malo dejal:
»Danes plačaj ti za oba.«

S težkim srcem sem izvlekel denar in plačal petnajst krajcarjev cehe. Ostala sta mi še dva zeksarja. Do znanca me je navdalo bolestno, onemoglo sovraštvo. S tem denarjem bi v skrajni sili cela dva dni prebil v grelnici. Moje imetje se je prenaglo krčilo. Pozabil sem na njegove usluge in silno nejevoljen odšel z njim v grelnico.

Dva prihodnja dneva sta potekla zelo enolično: čez dan sem se grel v grelnici, zvečer sva s tovarišem prenočevala v hlevu in zjutraj sva šla k Slami. Tretji dan pa je med nama prišlo do spopada. Ko sva zjutraj zapustila hlev, jaz nisem hotel k Slami. V žepu sem imel le še par krajcarjev, s katerimi sem hotel živeti ta dan. Tovariš, ki me tako ni preveč silil v žganjarno, je odkašljajoč se dejal:
»Posodi mi pet krajcarjev.«
»Nimam jih.«

Zlagal sem se. V resnici sem imel v žepu še šest krajcarjev, s katerimi bi v grelnici lahko kupil za naju še dve prežganki in štiri kose kruha. Tovariš pa jih je hotel že navsezgodaj odnesti k Slami.

Moja tajitev je nanj hudo vplivala: najprej se je zdrznil in na obraz mu je leglo nekaj kakor bridko razočaranje, kakor da bi se v njem podrlo zaupanje, ki ga je imel vame. Ta sprememba pa ni trajala dolgo, koj nato je v njegovih očeh zagorela jeza.

»Lažeš, imaš še šest krajcarjev! Ne boš me ociganil, si še presmrkav.« Nahrulil me je strastno. Njegov obraz je bil naenkrat poln srditih gub, iz oči pa mu je zagorelo brezmejno sovraštvo. Štel je torej vse moje izdatke zadnjih dni, ker je natančno vedel, koliko še gleštam.

Njegov nastop me je hudo zabolel. Če bi mi kdor koli vrgel kaj takega v obraz, bi se mu bil temeljito postavil po robu in bi se bil morda tudi stepel, proti njemu pa nisem mogel biti tak. Bil je moj dobrotnik, še več, bil mi je celo rešitelj. Zabolelo me je, ker je odkril mojo laž. Takoj sem skušal popraviti.

»Glej, tovariš, res imam še šest krajcarjev, kakor praviš, toda ta denar je za oba. S tem današnji dan še lahko nekako pretolčeva. Ti pa bi ga rad odnesel Slami...«

S tem opravičilom pa pri njem nisem nič dosegel. Bil je zanj popolnoma nedostopen. Prepričal sem se, da imam pred seboj strastnega žganjarja, ki se ne zna obvladati, kadar ga prime pivska strast. Postalo ga mi je žal in že sem mu hotel dati denar, pa naj se potem zgodi, kar se hoče. Tedaj pa se je poln sovraštva odmaknil od mene, pljunil na tla in mi zagrozil:
»Imej ti svoj ušivi denar, kjer hočeš! Niti nočem kaj od tebe, da veš!«

Potem me je pri priči zapustil in izginil po ulici. Bilo mi je zelo težko pri srcu, ker sem ga tako hudo razžalil, čeprav sem imel najboljši namen in je bila pamet na moji strani. Ves nejevoljen sam nase sem prišel v grelnico. Ko sem vstopil, je bilo tam že nekaj gostov. Vsi so me čudno pogledali, ker sem prišel sam, kajti doslej sva s tovarišem vedno skupaj prihajala in odhajala.

»Kje pa je Falarič?« me je vprašal sosed, srebajoč kadečo se prežganko.

Prvič sem čul ime svojega znanca. Bila sva že nekaj dni skupaj, a mi ga ni povedal, jaz pa ga tudi nisem vprašal zanj. Tudi on za mojega ni nikoli vprašal. Sploh se grelniški gostje niso klicali po imenih, ampak so drug drugemu dosledno rekali le: ti.

Bil sem tako zadet, da sem pozabil na jed in sem tiho čakal, kdaj se bo Falarič prikazal. Ure čakanja so mi potekale silno počasi; bilo je že poldne, a tovariša še vedno ni bilo na spregled, dan se je že spet nagibal k večeru, on še vedno ni prišel. Šele ko so prižgali luč, je vstopil. Njegov obraz je bil vidno prepaden, njegove oči nemirne, tistega sovražnega izraza, ki ga je imel zjutraj, pa na njem ni bilo več. Ves drhteč od neke čudne negotovosti sem obsedel na klopi, v tem hipu pa je Falarič že prisedel k meni in rekel s svojim čisto navadnim glasom:

»Prekleto, kako mede. Ali bo kdaj konec te zime?«

Vedel se je, kakor da bi se med nama ne bilo nič zgodilo. Njegove sive oči so zrle vame s staro prostodušnostjo. Opazil sem, da je močno smrdel po žganju. Hitro sem pozabil na jutranji dogodek in bil vesel najinega prijateljstva. Vprašal sem ga, če je že kaj jedel, ker mi pa ni takoj odgovoril, sem šel v kuhinjo in kupil zanj za zadnje tri krajcarje, ki sem jih še imel, skledico prežganke in kos kruha. Cel dan sem čakal nanj s tem denarjem. Kakor po navadi, sva tudi ta večer skupno prenočevala pri hlapcu Aneju.

Prihodnji dnevi so bili dolgi in težki. Vreme je bilo mrzlo in pusto, včasih je po malem snežilo, včasih je megla pritiskala v ulice, včasih pa se je vzdignila tako visoko, da je bilo na jugu videti polovico Karavank. Bilo je že proti koncu februarja, a znamenja, da se bliža pomlad, še ni bilo nikjer.

Pritisk gostov v grelnico ni popustil, postal je celo večji. Novi obrazi, ki jih prej še nisem videl, so se pojavljali. Življenje je postalo hudo. Dela ni bilo nikjer, tudi snega ni padlo toliko, da bi ga mestna občina dala kidati. Beračenje po hišah je bilo skoraj brezuspešno, ker je bilo v mestu preveč posvetnjakov.

Spet je bil Falarič tisti, ki je skrbel za naju oba. Včasih je za kratek čas izginil in se je vrnil vsaj z nekaj krajcarji, s katerimi sva potem v grelnici živela. Sam nisem bil za beračenje, ker sem bil presramežljiv. Nekega jutra je Falarič zaprosil hlapca Aneja za nekaj drobiža. Izčrpal je bil vse možnosti, da bi kjer koli našel kako pomoč, ter se je zatekel k temu sredstvu. Anej je odločno odbil.
»Denarja ti ne dam. To sam predobro veš.«

Anej nama je dajal prenočišče. Vsak večer naju je čakal pri njem kos kruha s kakim mesom, tudi steklenica z žganjem je bila vedno polna. Zato je bila gotovo velika predrznost, zahtevati od njega še kaj drugega. Falariča in Aneja je gotovo vezalo staro, globoko prijateljstvo, dasiravno tega nista nikoli pokazala. Vsak večer v hlevu je bil podoben prvemu večeru: spregovorili smo nekaj besed, potem je Anej ugasnil luč in šli smo spat. Nikdar ni prišlo do kakega daljšega pomenka.

Falarič se je malodušno zgrbil, ko mu je Anej odbil posojilo; to je bilo vse, kar se je zgodilo. Ko pa sva odhajala iz hleva, me je hlapec poklical nazaj in mi skrivaj stisnil dva zeksarja v roko. Pri tem ni izpregovoril niti besedice. Ta dan sva s tovarišem šla k Slami.

Še zmerom sem paradiral v grelnici s svojo uro in verižico. Ob splošni stiski moje okolice me je bilo tega vedno bolj sram. Razen tega sem vedno teže živel. Vendar sem se zelo bal že same misli, da bi le eno reč prodal in tako prišel do denarja. Falarič je tu in tam uprl oči v moj telovnik; na njegovem obrazu se je takrat vselej zasvetila skrivna želja, toda rekel mi zavoljo tega ni nikoli nič. Po tistem prvem spopadu zaradi petih krajcarjev je postal z menoj čudno obziren in prizanesljiv. Bil je tako rekoč izgubljen človek, ki je iskal utehe v žganju, v duši pa je bil neskončno dober, da je znal ceniti tudi moja mladostna čustva.

Nekega dne, ko sva oba lačna ždela v grelnici, sem mu pa sam rekel:
»Ti, jaz bi pa verižico prodal...«

Huje kakor moj predlog ga je ganil raskavi glas mojih besedi, ker je dobro vedel, kako težko se mi je ločiti od tega spomina.
»Ali bi jo res?«
»Res. Če se hočem odpeljati domov, moram nekje dobiti denar.«

Zdelo se mi je, da tega ni hotel slišati, kajti hitro je dejal.
»To se pa lahko napravi.«
Takoj je poklical nekega grelniškega gosta.
»Ti imaš zveze, spravi to stvar v denar.«

S težkim srcem sem snel verižico in jo izročil. Falarič jo je vzel v roke in jo potehtal.
»Čisto srebro — deset kron moraš prinesti.«

Posredovalec je izginil v mesto. Skrbelo me je, če se bo vrnil. Falarič mi je to bral z obraza in me hitro pomiril:
»Bodi popolnoma brez skrbi. Mi smo sicer lumpje, toda drug drugega ne goljufamo.«

In res, ni še minila ura, ko se je posredovalec že vrnil in prinesel točno deset kron. Bankovec me je spravil v nemajhno zadrego, ker so gostje zavistno strmeli vame. Zdaj sem bil bogat, tako rekoč prebogat za grelnico. Bilo me je skoraj sram. Pri tem sem spoznal še eno dobro stran moje družbe: posredovalec ni zahteval od mene prav nič za svoje delo, čeravno mu je stiska gledala iz oči. Ko sem mu vendarle nekaj ponudil, mi je odmahnil z roko:
»Kar obdrži, boš še sam potreboval.«

Posihmal sva s tovarišem živela dosti bolj redno. Vsako jutro sva šla k Slami in v grelnici ni bilo treba skopariti. Življenje je postalo svetlejše, prijetnejše.

Nemarno vreme pa je trajalo še dalje. Bil je že sušeč, a sonca še ni hotelo biti na spregled, tega odrešilnega, mladega sonca. Grelnica je bila še vedno polna. V teh mrkih dneh sem imel priložnost še bolj spoznati našo družbo. Bil sem priča dolgih, čudnih razgovorov, ki jih sprva nikakor nisem mogel razumeti, a ki so me navzlic temu močno privlačevali. Mnogi moji tovariši so prehodili že vse evropske države. Pripovedovali so razne dogodke iz svojega življenja, poznali so vse narode od Severnega do Sredozemskega morja.

»Italija je revna dežela, toda za nas ena ni preslaba. Ljudstvo je dobro, gostoljubno. Denarja sicer ni, lačen pa ni treba biti. Brž ko se malo posveti, grem spet tja dol... Francija... Na Francoskem ni tako. Francoz je nezaupljiv, trd, nedostopen. V Parizu se da živeti. Nemčija ... Ako nimaš v redu papirjev, si izgubljen. Če prideš k Prusu brez papirjev, ti pokliče policijo. Tam moraš delati. Dežela pa je bogata in denarna. Balkan ... Tam je revščina doma, tja ni da bi hodil...«

Med gosti je bil mož srednje starosti, ki so mu pravili: socialist. Ta je včasih govoril cele ure o boljši bodočnosti človeštva. Pravil je, da bo prišla revolucija, ki bo vse odrešila.

»Takrat bo tudi za nas prišel čas. Razlike, ki zdaj obstoje, bodo izginile in vsi bomo imeli enake pravice. Takrat ne bo več ne bogatašev ne revežev.«

Socialist je premolknil, kakor da bi opazoval vpliv svojih besed. V sobi je vladal molk. Potem je mož nadaljeval:

»Ta čas se hitro bliža. V Nemčiji so bile volitve. Ali ste videli, koliko smo pridobili? Dunaj je tako rekoč naš. V Moravski Ostravi je bil štrajk. Na Češkem se pripravljajo stvari. Na Gornjem Štajerskem bo danes ali jutri izbruhnilo. Po vsej Evropi vre... Jaz vam pravim, naš čas se bliža...«

Zadušljivo ozračje v grelnici se je pričelo vedriti, tista mora, ki je tukaj zmerom tiščala na naše prsi, je pričela popuščati. Dihali smo laže in prosteje. Večini gostov so oči zažarele, ko da bi zagledale pred seboj blestečo podobo upanja in sanj.

Tovariš Falarič, ki se dotlej ni udeleževal teh razgovorov ter je s sklonjeno glavo slonel za mizo, se je nenadoma vzdramil, usekal z roko po mizi ter bruhnil iz sebe:

»Najprej je treba udariti po sodnijah in davčnih uradih. To je treba zdrobiti. Vse tiste knjige in spiske je treba zažgati, uničiti. Na cesto z njimi, vam rečem. Kmetje na to komaj čakajo. Če bomo to storili, bodo šli kmetje z nami. Jaz jih poznam...«

In ponovno je lopnil po mizi. Iz njega je bruhnil kmet, pravi kmet, glas zemlje, iz katere je izšel in s katero je po svoji mladosti bil še vedno tesno zvezan, čeprav je bil že davno posvetnjak — proletarec.

Z omotično slastjo sem vsrkaval vase te divje, hrepeneče pogovore tovarišev. Večine tega, kar sem slišal, nisem dobro razumel, ali pa mi je bilo popolnoma nerazumljivo, toda tuje mojim občutkom vse to ni bilo. Najbolj pa so me prijele besede tovariša Falariča. Bil sem kmet, kar me je bilo. Sodnija, davkarija so bili pojmi, ki sem jih koj začel mrziti. Vsi, ki so živeli z menoj na vasi, so jih sovražili in se jih bali.

»Gruntne bukve morajo ven...« je znova bruhnilo iz Falaričevih ust.

Tovariš je spravil pogovor na tisti tir, kateremu drugi gostje večidel niso več mogli slediti. Bili so ali pravi mestni ljudje, ali pa so navzlic kmečkemu poreklu bili že tako odtujeni zemlji, da te gorečnosti niso več mogli pravilno pojmiti. Čutili so s Falaričem le toliko, kolikor je to ustrezalo njihovi revolucionarni nezadovoljnosti in vnemi.

Bil pa je med nami nekdo, ki se ni strinjal, neki čmerikav starec; ta je v grelnici hodil nekako svoja pota.
»Iz vsega tega ne bo nikdar nič,« je vrgel med nas. Njegov glas je bil skoraj zloben.
»Zakaj...?« je zadonelo sovražno po sobi.
»Zato, ker ljudstvo ne bo nikoli edino. In potem: v španoviji še pes crkne...«

Socialist, najbolj izveden v teh stvareh, si ga je takoj izposodil ter mu na dolgo in široko dokazoval, da se moti. Dasiravno mu je skoraj vse pritrjevalo, starca vendar ni mogel prepričati. Uporno je ponavljal:
»Tega ne verjamem, tega nikoli ne bo...«

Potem so ga pustili pri miru. Družba je postala nejevoljna, da se je našel nekdo, ki je motil njeno vero in njeno hrepenenje. Bil je pač obupanec, kateremu je življenje ubilo vsako upanje v pravico, v človeštvo.

Dolgo sem le nemo poslušal, kaj pravijo drugi. Vse, kar sem čul, me je privlačevalo, manjkalo pa je pri vsem tem še nekaj, kar me je tiščalo in česar mi vsi ti razgovori niso pojasnili. Tudi članki, ki jih je socialist včasih na glas bral iz »Arbeiterwille«, tega niso prizadeli. Revolucionarna ideja, ki smo jo vsi skupaj dojemali, mi ni pojasnila stališča do narodnega vprašanja. Mene pa je bolela zapostavljenost Slovencev in nadvlada Nemcev. Nikdar se tovariši tega vprašanja niso dotaknili. Zato sem nekoč naravnost vprašal:

»Ali bodo tudi Slovenci deležni pravice in enakovrednosti, kadar bo prišel tisti čas...?«

Vprašanje je skoraj porazno vplivalo; okrog sebe sem videl dolge, a tudi zasmehljive obraze. V grelnici sta se govorila oba celovška jezika, nemški in slovenski, dasiravno je prevladovala nemščina. Veliko domačinov, če ne večina, je bilo Slovencev kakor midva s Falaričem, tuji posvetnjaki pa, ki so bili le mimogrede v Celovcu, so bili večinoma Nemci, nekaj je bilo tudi Čehov. Ko sem videl, kak vtis sem napravil s svojim vprašanjem, sem se poražen stisnil za mizo.

Tisti starec, ki ni veroval v našo boljšo bodočnost, je prvi sovražno siknil:
»Slovenci — Slovenci so vsi črnuhi.«

Drugi so neprijazno nekaj mrmrali. Tedaj se je nenadoma dvignil izza mize tovariš Falarič in grozeče stopil pred izzivača:
»Kaj si rekel?«

Jezikač je sprevidel, kaj je napravil, in se je bojazljivo skrčil v kot. Falarič se je srdit vrnil k mizi, rekoč:
»Če misliš, da sem jaz slabši kakor ti, se motiš.«

Tovarišev nastop mi je bil kakor kadilo; začutil sem, da moje vprašanje le ni bilo neumestno in da imam vsaj nekoga za seboj. Tedaj pa se je oglasil socialist:

»Seveda se bo tudi to zgodilo. Vse te reči se bodo uredile, kakor treba, saj imamo vendar vse na programu. Sicer pa, dragi tovariš — ali je to take silne važnosti? Ali ni vseeno, kak jezik govoriš...? Ali ni poglavitno, da boš imel svoje pravice, da te ne bo nihče izkoriščal, nihče na tvoj račun živel? Ali ni vse drugo postranska stvar...?«

Vse mu je pritrjevalo. Zdaj je molčal tudi Falarič. Na tako pojasnilo mu nisem znal dati odgovora, čeravno me ni prepričalo in ne zadovoljilo. Nekaj prirodnega, močnega me je odbijalo od ideje, ki se mi je drugače zdela prelepa in odrešilna.

Tako so nam potekali dolgi in neprijazni dnevi v grelnici. Odpor proti moji družbi kljub temu ni ponehal, dasiravno sem se počasi zraščal z njo, živel kakor drugi in črpal iz nje novo, slutečo miselnost nove, močne vere. Zavedal sem se, da sem pristal čisto na dnu človeške družbe. Tega sem se bal. Takrat se še nisem zavedal, kaka politična plast je ta družba; bila je plast izobčencev, obupancev, pijancev, delomrznežev, tako imenovani »lumpenproletariat«. Bili so revolucionarni nezadovoljneži, razočarani nad vsem, kar jih je obdajalo, tudi nad lastnim življenjem. Vendar je tudi v tej plasti tlelo neko tiho upanje, neka želja in vera. Čutili so, da jih ideja, za katero jih vnemajo nekateri tovariši, mogoče še lahko dvigne z dna, kamor jih je življenje potlačilo. Nikakor pa se nisem mogel sprijazniti z naziranjem svoje grelniške okolice o narodnostnem vprašanju. Zdelo se mi je mlačno, nezadostno, krivično. Kadar sem pozneje o tem razmišljal, se seveda nisem več mogel čuditi: kako naj bi ta plast še imela kake nacionalne zavesti ali čutila kake nacionalno zatiranje, ko pa je bila tako strašno stisnjena, tako strašno siromašna in obupana? Vendar je tudi nanjo vedno močneje vplivalo napačno stališče socialnodemokratične stranke o narodnostnem vprašanju. V Celovcu in na Koroškem sploh je bila takrat nasilna germanizacija v polnem razmahu. Vpliv tega pritiska je prodiral celo med to plast, v našo zakajeno, nizko grelnico. Grelnica je bila pristaš nekega čistega internacionalizma, ni pa se zavedala, da je ta čisti internacionalizem podpiral nasilje nacionalistične reakcije nemškega kapitalizma.

Menda pa nisem nikdar pozneje v življenju našel tako velikega bratstva in tako nesebičnega prijateljstva v kaki družbi kakor v celovški grelnici, kakor v tej plasti brezdomovincev. Takih Falaričev, takih Anejev sem le zelo malo srečal. Izjeme so bile silno redke, te pa so bile osovražene in prezirane.

Pri političnih razgovorih smo se včasih preveč razvneli in postali preglasni. Takrat se je v kuhinjskih vratih vselej prikazala debelušna predstojnica naše grelnice in zaklicala:

»Mir, gospodje, tukaj je prepovedano politizirati! Če hočete politizirati, pojte v parlament.«

Hišni red je med drugim v grelnici res prepovedoval vsako politiziranje. Boječ se, da nam ustanove ne bi zaprli, smo vselej poslušno umolknili. Sicer pa se predstojnice nismo preveč bali. Bila je dobra žena in je znala ravnati z gosti. Privoščili smo ji dobro mesto, čeprav smo bili prepričani, da ji tudi na naš račun precej nese.

Dolgih grelniških dni nisem preživotaril popolnoma prekrižanih rok. Še vedno sem upal, da bom dobil kje kako zaposlitev, ki bi mi zopet pomagala na površje. Še vedno sem upal, da morebiti v Celovcu najdem tisto srečo, katero sem zaman iskal na Primorskem. Rad bi bil dosegel vsaj to, da bi mi ne bilo treba priti domov kakor berač. Toda vsi moji napori so bili zastonj; nikjer nisem mogel najti kakršnega koli dela, čeprav sem obletal vse maloštevilne celovške tovarne, iskal zaposlitve za hlapca ali za navadnega dninarja. Povsod so mi pokazali vrata.

Kar na vsem lepem pa se je zima začela poslavljati. Neke noči me je v Anejevem hlevu prebudilo zamolklo bučanje. Takoj sem vedel, da buči drevje na bližnji Križni gori. Zapihal je veter, ki je naznanjal prihod vigredi. Po udih mi je na mah zagomazelo nekaj novega, nekaj svežega. Komaj se je prebudil tudi moj tovariš, je že dejal:

»He, ali slišiš...?«

Spanec je takoj zbežal od naju, Anej pa je mirno smrčal na svojem ležišču. Njega, ki je imel svoje delo in svoje skrbi, bučanje narave ni vznemirilo. Falarič pa si ni mogel kaj, da bi ga ne bil poklical:

»Anej, ali slišiš, vigred je tu...«

Hlapec se je obrnil, nekaj zamrmral in spet zaspal. Midva pa nisva več mogla trdno zaspati; premetavala sva se po slami in komaj čakala svitanja.

Prihodnji dan je bil ves spremenjen; tisti ostri zrak, s katerim je bila celovška kotlina še včeraj vsa nabita, je naenkrat izginil, nanjo pa je legel topel, prijeten vzduh. Nebo je bilo sicer še zastrto z oblaki, ki pa niso več bili smrtnosivi in neprijazni, temveč črnikasti in težki. Nevidna sila jih je gonila od juga proti severu. Karavanke na jugu, ki so bile do zdaj vedno zastrte, so tu in tam že kazale svoje robate vrhove.

V grelnici je ta dan postalo nenavadno živo. Kmalu so bili zbrani vsi njeni obiskovalci. Prihajali so svetlih obrazov in živih oči. Južni veter jih je čez noč prerodil. Razgovarjali so se z vzkliki:

»Ti...«
»Kaj pa je...?«
»He, skoraj bo cesta trda...«
»Torej, prijatelj...«

Zakajene grelniške stene, ki so jih tedne, mogoče mesece stiskale v ta mračni prostor, so se pred njihovimi očmi kar same od sebe širile, za njimi pa se je prikazovalo novo življenje, presanjano v teh pustih zimskih dneh z globokim, neutešenim hrepenenjem. Naenkrat jih ničesar več ni vezalo na dosedanje zavetišče. Nekateri so upali, da bodo kmalu dobili kako delo, ali kje blizu ali daleč, to jim je bilo pač vseeno, samo da bo delo. Drugi so delali načrte, kam jo bodo mahnili, ali proti severu ali jugu, ali proti vzhodu ali zahodu. Njihova potepuška narava se je prebujala z vsem ognjem. Čakati je bilo treba le suhih cest. Z napeto strastjo sem prisluškoval pogovorom tovarišev. Spadal sem sicer v tisti krog, ki je upal, da mu bo pomlad prinesla delo, toda ogenj, ki je plapolal v srcih grelniških obiskovalcev, se je prijemal tudi mene. Večina je bila namenjena proti severu, na Dunaj, na Češko, na Nemško.

Sušeč je prišel v deželo z jugom, s tistim jugom, ki ga konec februarja ni hotelo biti. Nastopilo je nekaj blatnih dni; zmrzlina se je hitro tajala, s hišnih streh je teklo noč in dan in kmalu so se po hribih in dolinah pričele kazati zamazane lise polj, s katerih se je sneg naglo umikal.

Nekega dne so se v grelnici prikazali novi obrazi. Bili so to posvetnjaki, ki so prihajali iz Italije in so se gredoč oglasili pri nas. »Kaj je ...?«
»Vojska bo, tako se govori v Italiji.«
»Mogoče bo že letos naš čas ...?«

V grelnici je žarelo čudno, veliko hrepenenje. Jug je svoje kmalu opravil, za njim je prišlo sonce, neverjetno toplo sonce, ki je na mah osušilo zrak. Nekega jutra so se zasnežene Karavanke prikazale v vsej svoji sončni prelesti. Oblil jih je žar sonca in jasnega, modrega neba.

Vsak dan je bilo pričakovati, da zapro grelnico; da tega niso takoj storili, so bile vzrok zaloge, ki so jih še nekaj imeli in ki jih je bilo treba porabiti. Ženski oddelek pa so že zaprli. Ta je bil seveda mnogo slabše obiskan kakor moški, včasih po nekaj dni sploh nikogar ni bilo blizu.

Potem je najprej izginil iz grelnice tisti starec, s katerim sem se bil sporekel zaradi slovenstva. Nekega dne ni bilo več socialista. Z njim je zmanjkalo tudi tistega, ki je spravil v denar mojo verižico. Vsi so odhajali brez slovesa, izginjali na tihem, da nihče ni vedel, kdaj in po kateri cesti.

Falarič je postajal vedno nestrpnejši. Tudi v njem je že vrelo. Nekega dne je prišel od nekod z novimi, močnimi čevlji. Sedaj sem vedel, da je on na vrsti, toda omenil mi ni nič o svojih namenih.

Lepega jutra, polnega suščeve svetlobe, sva se — kakor zmerom — zgodaj spravila iz Anejevega hleva. Zrak je bil sicer še hladen, toda zdrav in prijeten. Mesto je bilo že navsezgodaj živahno, ljudje so veselih obrazov hiteli za vsakdanjim delom. Sonce se je že upiralo v bregove Križne gore, skale bližnje Osojščice so pisano gledale na mesto pod seboj. Celovec je bil prazničen in lep.

Falarič je nameril korak proti Slami. Meni ni bilo do tega, kajti spet me je pričelo stiskati; v žepu sem imel le še kake tri krone. Od teh sem dve skril v poseben žep, ker sem jih pripravil za nakup voznega listka, če bi ne dobil kakega dela in bi le moral odpotovati domov. Videč moj kisli obraz, je Falarič dejal:

»Pojdi z menoj, danes bom jaz plačal.«

Zadnje dni je Falarič res imel tudi sam kak denar in ni bil vedno na moji skrbi. Pri Slami sta naju že čakala dva znanca iz grelnice. Falarič je tudi zame naročil merico žganja, rekoč:
»Danes boš tudi ti pil žganje.«

Popili smo vsak par frakljev. Moji tovariši so pri tem vedno gledali skozi okno v lepo jutro, Falarič je sem in tja pomencal z dlanmi. Naenkrat mi je dejal:
»Saj greš tudi ti z nami...«

Tovariši so torej odhajali in so se najbrž zmenili, da se najdejo pri Slami. Vsi so uprli vame svoje vprašujoče oči. Dotihmal mi nihče, tudi Falarič ne, ni prigovarjal k odhodu v svet, sam pa tudi nikdar nisem mislil na to. Imel sem že dovolj tega negotovega življenja in sem bil odločen, da se vrnem domov, ako v Celovcu ne najdem kruha. Kljub temu mi ni bilo lahko izjecljati:
»Ne, tovariši, ne bom šel z vami. Ostal bom tukaj...«

Vsi trije so se mi pomilovalno nasmehnili. Oba znanca iz grelnice sta mi začela živahno prigovarjati:
»Fant, pojdi vendar z nami. Kaj boš počel tukaj v tem zaspanem gnezdu? Sedaj so dnevi lepi in potovanje je prijetno. V nekaj dneh bomo v Gradcu, v nekaj dneh že na Dunaju... Za potnino zdaj ni treba biti v skrbeh. Papirje imaš tudi v redu. Tudi za delo se ti ni treba bati. Tukaj se ne zasluži nič, na Gornjem Štajerskem, na Dunaju ali na Nemškem boš našel čisto drugačen zaslužek, če te delo tako silno miče. Takemu zdravemu, močnemu fantu, kakor si ti, se je treba le obrniti. Res, kar z nami pojdi...«

Govorili so mi tako toplo in prepričevalno in mi slikali bodočnost tako vabljivo, da sem se moral premagovati, da se nisem vdal. Grelniške družine sem se že zelo privadil in žal mi je bilo dobrih tovarišev. Toda ostal sem trden. Moj sklep je krepil tisti notranji odpor moje življenjske moči, ki mi je vedno znova pravil, naj se ne spuščam v to življenje, ki mi je šepetal na ušesa, da ne spadam med to potepuško družino in da imam pred seboj druge življenjske možnosti. Zaupal sem svojim zdravim rokam in trdno veroval, da si bom z njimi še zgradil srečo, si še pridobil kak dostojen, trden položaj.

»Ne, tovariši, letos še ne grem, mogoče kdaj pozneje...«

Tovariša sta obmolknila s pomilovalnimi obrazi. Nemara sta mislila, da imam prav, ko se nočem vdati. Falarič je ves čas molčal ter sem in tja živčno srebnil iz fraklja. Potem pa je rekel:
»Pustita ga, saj vidita, da noče. Naj gre svojo pot...«

Njegov glas, poln zaničevanja, me je zabolel. Zdelo se mu je za malo, da ga je varal tovariš, s katerim je tako tesno preživel nekaj hudih tednov. Hoteč popraviti slab vtis, sem mu začel govoriti, da pač nisem pripravljen za tako pot in da si bom njega in njegovo tovarištvo za vedno zapomnil. Toda Falarič me že ni več poslušal.
»Torej na noge,« se je obrnil k tovarišema.

Plačali so in stopili na cesto. Spomnil sem se, da Falarič tudi Aneju danes zjutraj o svojem odhodu ni nič omenil, kaj šele, da bi se bil od svojega dobrotnika poslovil.
»Kaj pa naj Aneju rečem?« S tem sem ga hotel še pridržati. Falarič pa je zamahnil z roko:
»Oh, Anej ... prihodnjo zimo se bova tako spet videla ...«

Ko so odhajali, sem stopil za njimi. Na tako slovo nisem mislil. Raziti se kar tako, brez slovesa, brez lepih, toplih besed! Še rok si nismo stisnili, še srečne poti si nismo voščili. In vendar smo se imeli radi. Gledal sem za njimi, kako odhajajo, dokler niso izginili za oglom prve ulice. Mikalo me je, da bi jih pospremil po cesti izven mesta, toda prevzel me je tako težak, tako bridek občutek, da se nisem mogel ganiti.

Ostal sem sam. Prihodnjo noč sva bila z Anejem sama v hlevu. Ko sem vstopil brez Falariča, nisem pri mrkem hlapcu zapazil nobenega začudenja. Čakal sem, da me bo vprašal, kaj je z njim, vendar se to ni zgodilo. Moral sem sam pričeti:
»Falarič je danes odšel v svet...«
Hlapec je molčal.
»Naročil mi je, da vas pozdravlja in se vam zahvaljuje za vse, kar ste mu storili...«

Očitno sem se mu lagal. Hlapec me je pri teh besedah neverjetno pogledal, toda rekel ni nič. Ni mi kazalo drugega, kakor biti tiho.

Ker sem s svojim imetjem bil spet čisto pri koncu, onih dveh kron za vožnjo domov pa se nisem hotel dotakniti, sem prihodnji dan napel vse sile, da bi našel kake delo. Tekal sem po mestu od zgodnjega jutra in spet obletal vse tovarne in delavnice. Toda nikjer me niso sprejeli. V industriji je bila nekaka mrtva doba. Marsikje sem se ponujal za hlapca, vendar brez uspeha.

Ko sem bil že čisto obupan, se mi je nenadoma vendar prikazala sreča. Prišel sem do celovške klavnice in si ogledoval snažno, moderno poslopje. Pred vhodom se je sprehajal vratar s kapo na glavi ter me po strani opazoval. Naenkrat je pristopil k meni ter me vprašal:
»Ali nimaš dela?«
»Pravkar ga iščem, gospod,« sem hlastno odgovoril.
Vratar je nekaj zamrmral in me še meril z očmi.
»Hm, ali znaš ravnati z živino?«
»Znam, doma sem bil pri živini.«
»Ali znaš kidati gnoj?«
»Znam ...«
Njegov glas se mi je zdel malo prezirljiv in me je osupnil.
»Daj knjigo!«

Prelistal je mojo še skoraj popolnoma novo delavsko knjižico, si prikimal, potem pa rekel:
»Pojdi z menoj!«

Odgnal me je v pisarno. Predstavil me je nekemu razmeroma še mlademu gospodu z besedami:
»To bi bilo nekaj za nas.«

Z uradnikom sva ostala sama. Pisarna je bila svetla in prijazna ter je že sama po sebi vzbujala upanje. Uradnik je listal po moji knjižici; ko je to končal, se je z nekako zagonetnim obrazom obrnil k meni.
»Od kod pa si?« Govorila sva nemški.
»Iz Kotelj,« sem odgovoril strahoma.
»To vem,« se je zganil gospod. »Mislim namreč, kaj si...?«
»Kaj ... kmečki sin, prav za prav kajžarski...«
»Tudi to se vidi v knjižici. Kar bi rad vedel, je: ali si Slovenec ali Nemec...?«

Strmel je vame z bodečimi očmi. Vprašanje mi je sprva zaprlo sapo; nikoli se mi še sanjalo ni, da me bo kdo pri iskanju dela kaj takega spraševal. Ko sem se spet znašel, sem odločno odgovoril:
»Slovenec sem, saj še kaj prida nemški ne znam...«

Bil sem prepričan, da bo moj odgovor uradniku zadostoval, vendar sem se korenito motil. Mož je spet nekaj časa obračal knjižico, preden se je znova obrnil k meni.
»Slovenec si — ali nisi nemara Vindišer? V tvojem okraju živijo Vindišerji...«

Brez premisleka sem s trdim glasom rekel:
»Jaz nisem Vindišer, temveč Slovenec. Pri nas živimo Slovenci...«
»A tako! Potem pa zate tukaj nimamo dela. Mi smo mestno podjetje.«

Njegov glas je bil zloben, odkrito sovražen, ko mi je vračal knjižico. Potem me ni več pogledal. Zapustil sem pisarno, ko da bi se bil v njej napil žganja. Bil sem tako zmešan, da nisem mogel zbrati svojih misli. V glavi mi je vrelo, po meni je gomazelo neko pekoče, nevarno razburjenje, ki mi je slepilo oči. Niti opazil nisem, da stojim že pri vratarju. Naenkrat zaslišim dobrohoten glas:
»No, kaj je, ali si sprejet?«
»Nisem...«
»Zakaj pa ne...?« Glas je bil začuden.
»Zato ne, ker sem Slovenec...«

Iz mene je krčevito bruhnilo. Vratar je tlesknil z dlanmi in se mi zakrohotal:
»Človek neumni, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec.«

Zapustil sem ta nesrečni, sovražni kraj, ne da bi se bil ozrl, in izginil po cesti. Bil sem bolj razburjen in užaljen kakor jezen, bilo me je sram. Delo, ki sem ga že imel v rokah, se mi je na tak čuden način naenkrat izmuznilo iz njih. Sram me je bilo ne zavoljo mene, temveč zaradi tistih, ki so me vrgli na cesto. Ker sem bil Slovenec, torej nisem bil niti vreden, da bi kidal gnoj v mestnih hlevih, opravljal najnižje delo! Vsega tega nisem mogel prav verjeti. Sam sebi sem se zdel neznansko smešen in nebogljen.

Takrat seveda tega dogodka razumsko še nisem znal dojeti. Nisem se zavedal, da sem pravkar zletel na cesto iz ene tistih imperialističnih naprav, katerih je bila pri nas cela mreža in v katero je pangermansko vladajoče meščanstvo vklepalo majhen, proletarski narod. Celovška mestna občina je bila vsa v službi take imperialistične politike. Delavci in kmetje, ki so zapuščali deželo in prihajali za kruhom v mesto, so se zapletali v to mrežo, niso prodajali le dela svojih rok, temveč so se zato, da so smeli delati, morali prodajati tudi narodnostno, moralno. Tako so vse javne naprave sčasoma postale trdnjave nasilne germanizacije, trdnjave oportunističnih, prodanih duš. Iz teh trdnjav so naglo rasli imperialistični kremplji po vsej deželi, srebali ne le dotok iz nje v mesta, temveč tudi množice na deželi sami.

Ponižanje me je gnalo iz mesta. Vse ceste so mi postale pretesne, prekratke. Zdelo se mi je, da mi ljudje z obraza berejo, kaj se mi je zgodilo. Moral sem ven, v široko naravo, da bi mi prsi ne počile. Dan je bil lep, od sonca že ves prežarjen in pregret. Zrak je bil miren, pravi suščev zrak. Bregovi na severni strani mesta so že na lahno zeleneli, svet na južni strani mesta pa je bil še truden in dremoten. Nad širnim celovškim poljem, ki se je na vzhodu stapljalo s široko Podjuno, se je na lahno zbirala prosojna barva, v kateri se je slikala vedrina koroškega neba. V to širino so praznično strmeli Obir, Košuta, Baba, Stol na jugu, Svinja na vzhodu in Dobrač na zahodu ter še drugi gorski orjaki.

Brez premisleka sem šel dalje po cesti. Ni me zanimalo, kam prav za prav grem, le iz mestne tesnobe me je gnalo. Naposled je mestni šum ostal daleč za menoj. Pred menoj se je med položnimi griči vila cesta dalje proti severu. Tu sem bil samoten popotnik in postalo mi je laže. Začel sem prosteje dihati. Dokler sem bil še v mestu, so se mi kljub razburjenosti sem in tja še prav na rahlo vrivale v možgane besede klavniškega vratarja:

»Bedak, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec...« Imel bi stalno službo, majhno sicer, a tako, ki bi ti odprla trdno pot navzgor, k napredovanju.

Ta strupena misel me pa ni mogla obvladati, ker sem jo vselej hitro potlačil. Tu zunaj sem se spet začutil močnega in samozavestnega. Zdelo se mi je neskončno prav, da se nisem uklonil, da se nisem hotel prodati za tako nesramno ceno, s katero bi sam sebe zatajil. Bil sem tako zadovoljen sam s seboj, da sem pri tem pozabil na vse drugo, tudi na svoj obupni položaj.

Tako sem hodil morda uro, morda dve, ko sem naenkrat zagledal na desni strani nad cesto veliko cerkev z vasjo. Videl sem to podobo prvič v življenju, a sem takoj spoznal, da so to Svatne (Gospa sveta). Zdrznil sem se. O Svatnah sem že bral v naših domačih knjigah, a tudi iz pripovedovanja starih ljudi, ki so včasih romali sem, so mi bili znane. Sedaj sem stal tu pred njimi, samoten popotnik sredi ceste, ki ga brez cilja žene dalje. Veličastna podoba »Svaten« me je vsega prevzela in me prikovala prednje. Pred menoj se je odpiralo lepo Gosposvetsko polje. Zgodovina tega kraja, kolikor sem jo poznal, je vstala pred menoj v vsej svoji živosti. Tukaj so si nekdaj naši predniki volili svoje voditelje. Takrat še ni bilo ne grelnic ne mestnih klavnic, ne tega, kar je že tako zgodaj pričelo tlačiti mojo zavest človeške enakovrednosti. Vse to pa sem bolj slutil kakor razumel.

Sredi Svaten sem postajal spet močan. Pred nekaj urami sem prebil veliko preizkušnjo tako dobro, da me zdaj ni bilo treba biti sram pred zgodovinsko podobo Svaten. V meni je rastel ponos. Govoril sem z ljudmi, ki so se sami ali pa že njih predniki prodajali celovški gospodi za kidovne vile, za dobre službe, za hiše in posestva, za ugodje in blagostanje tega sveta. Ali to me ni bolelo, čutil sem se vzvišenega nad njimi, sluteč, da bo prišel čas, ko bodo za svoj oportunizem dajali obračun.

Tu na tem polju sem premlel vse svoje mladostne občutke, vse, kar sem doživel zadnje tedne. Pritrdil sem si, da me je razočaral hotel Trabesinger, da me je razočarala tudi tista velika palača v Vetrinjskem obmestju s svetim Mohorjem na pročelju. Le grelnica se mi je omilila, kolikor sem v njej našel človeškega čuta. In da me ni povsem osvojila, sem si ves presrečen priznal ravno tukaj. Odšel bi bil s Falaričem in bi bil morda izgubljen. Nisem spadal ne sem in ne tja. Slutil sem drugo pot. Kar na hitro sem se odločil:

»Domov...«

Nikamor drugam kakor domov. Pomisleki, da se vračam opeharjen za srečo, o kateri sem sanjal, da se bom vrnil osramočen, so splahneli. Domov se moram vrniti, še nocoj, takoj, dve kroni imam še pri sebi, ki me spet pripeljeta na trdna tla. To je rešitev. Doma bom delal, doma bom rasel, doma se bom boril proti krivicam, proti temu zasovraženemu mestu... In ne meneč se za glad in za utrujenost, sem jo ves prerojen mahnil nazaj v Celovec.

Takrat sem prvič v življenju videl Gosposvetsko polje. Drugič sem ga videl ravno dvajset let pozneje ... Bilo je na božični večer leta dvaintridesetega. Od severa je drdral vlak proti Celovcu. V njem je sedel samoten popotnik, tisti popotnik, ki je skoraj pred tremi leti na Strojni preskočil versajski plot med Jugoslavijo in Avstrijo. Medtem je videl mnogo evropskih dežel, mnogo mest in gora, spoznal je mnogo narodov. Zdaj pa se je vozil proti deželi tistih krajev, tistih mest in tistih gora, mimo vsega tistega, kar je bilo zanj vedno najlepše in najmilejše. Hrepeneče je štel kilometre, ure in minute, kdaj se bodo njegovim očem prikazali obrisi Karavank. Ta popotnik sem bil jaz...

Božični večer se je bližal tudi skromni, leseni bajti pod Uršljo goro. Dežela pod njo je bila vsa zasnežena in tiha. Sredi bele kotline je dremala zapuščena vasica. Cesta, ki je peljala izpod gore mimo bajte v svet, je bila prazna, le sem in tja je bilo na njej videti kmeta ali drvarja s cekarjem na rami, hitečega v bližnji trg po meso za božične praznike. Tihoto globače je oživljalo le šumenje potoka, spremljajočega samotno cesto.

V zasneženi bajti pa je plalo življenje, polno nestrpnosti in pričakovanja. Mlada žena in dvoje majčkenih deklic se je pripravljalo na odhod. Vsak hip je morala priti vprega, ki jih bo odpeljala v Črno pod goro Peco. Mati je nemirno strmela skozi zasneženo okence in, ko je videla globačo vso pokrito z debelim snegom, jo je stisnil neznan strah. Spet jo je zgrabila negotovost. Kje je še Črna, kje še Peca, kje Koprivna in kje Železna kapla? In kje daleč je potem še Celovec... In spet je potegnila iz skrivališča zmečkano pismo ter brala.

»Pridi na vsak način. Pridi z deklicama. Skoraj tri leta vas že nisem videl in zdaj se moramo sniti. Predvsem poskusi dobiti potni list. Saj ti nisi nič naredila in imaš pravico iti s svojim možem. Če bi ti pa potnega lista ne dali, pojdi na skrivaj čez mejo. Čakal te bom v Celovcu že na božični dan. Prinesel bom s seboj tudi denar za vas...«

Čeravno je vsako besedo pisma znala na pamet, ga je še enkrat prebrala. Od pisma so ji oči spet ušle skozi okno v mrzlo, belo zimo. Dogodki zadnjih dni so ji znova bridko stopili pred oči. Trikrat je bila na okrajnem glavarstvu in prosila za potni list, za visoko kolkovino je pobrala zadnje denarje. Tam je vsakikrat prečakala cele ure; prvič so ga ji skorajda obljubili, rekoč ji, da naj se oglasi čez nekaj dni. Ko je prišla tja drugič, so jo gospodje vzeli v klešče. Hoteli so vedeti, kje živi njen mož, kje se namerava sniti z njim in podobne reči. Ker navzlic vsem vabam niso zvedeli tega, kar bi bili radi, so kar naenkrat postali sladki in usmiljeni.

»Mož, kakršen je vaš, ki zapusti ženo in otroke brez sredstev in gre po svetu, ni vreden vaše ljubezni, vašega žrtvovanja, tak mož ni nič vreden. Kaj bi torej hodili za njim!«

Ona pa je odgovorila:
»Vse, kar imate proti njemu, mene nič ne briga, vem le, da je moj mož in da imam kot žena pravico, iti za njim. Zato vas prosim za potni list...«

Odslovili so jo, rekoč, da naj čez nekaj dni spet pride. In ko je že tretjič peš pregazila dolgo pot na okrajno glavarstvo, so jo po neskončno dolgem čakanju na nezakurjenem hodniku naposled nahrulili.

»Kaj stojite vedno tukaj? Potnega lista ne dobite. Žena takega moža, ki je že deset let delal proti državi in še zdaj v tujini ruje proti nam, nima pravice do potnega lista...«

Takrat je na naših okrajnih glavarstvih vladal šesti januar...

Nato se je odločila za skriven prestop meje. Čas odhoda je napočil. Ko pa je strmela v zasneženo globačo pred bajto, ji je groza znova stisnila srce; sama bi šla brez premisleka, toda kaj bo z otrokoma sredi take zime, v takih strašnih, samotnih gorah, ki jih je treba prekoračiti. Sredi tega malodušnega premišljevanja jo je naenkrat vzdramil razposajeni vzklik deklic:

»Mati, jutri bomo videli očeta...!«

Žena se je zganila in odločila: vsi skupaj bomo šli, morajo iti, pa naj se zgodi, kar hoče. Nekoč se bo vendar tudi nji nasmehnila sreča ...

Mrak božičnega večera je že legal na Črno pod Peco, ko so skozi vas drsele tihe kmečke sani. Ceste so bile popolnoma prazne, okna hiš pa razkošno razsvetljena, izza njih je odmevalo praznično življenje božičnega večera. Tu in tam je izza kakega okna zabliskala podoba okrašenega božičnega drevesca, obdanega z razžarjenimi, svetlimi obrazi zbranih družin. Družinica na saneh je bila vsa okorela od dolge zimske vožnje, ob pogledu na ta razsvetljena, praznična okna sredi snežnega miru pa so se ji hipno zaiskrile oči in nova moč ji je šinila po zmrzlih udih. Pred njo je zažarela podoba velikega praznika, ki jih čaka jutri, ko se bo temna noč spet umaknila svetlemu dnevu, tistega praznika, proti kateremu jih nocoj vodi ta huda in trda pot.

Na dnu temnega korita daleč za Črno je mati z deklicama zapustila sani. Voznik se je vrnil. Noč je bila oblačna, na nebu ni niti ene zvezdice, ki bi gledala na samotne popotnike in jih spremljala. Zapuščena globača je bila obdana s črnimi stenami visokih gozdov, segajočih od njenega dna pa gori do oblačnega neba. Tu je vladala mrtvaška tihota, le potok, ki je tekel na dnu stisnjenega zimskega korita, je bil edina enolično šumeča živa stvar. Ob njem se je izgubljal ozki, beli saninec, po katerem se je zdaj napotila mati z obema deklicama.

Pred njimi je bila dolga pot. Mati je še nikdar ni prehodila, toda vedela je, da je od Črne do cilja, do Železne kaple za krepkega, odraslega popotnika dobrih šest ur hoda. Zavoljo snega bo morda treba hoditi osem ur, morda deset, morda še več...

Smer matere ni preveč skrbela, ker je vedela, da je pred njo en sam saninec, s katerega ni mogoče zaiti. Obrnila se je k najmlajši šestletni deklici, ki se je od samote prestrašeno stiskala k njej, ter jo pobarala:
»Micej, ali boš mogla hoditi?«

Otrok je bil zavit v debelo volneno ruto, ki mu jo je dala na pot njegova babica, da je bil podoben nizkemu, okroglemu košu. Otrokovih nog skoraj ni bilo videti. In ta koš je odgovoril:
»Bom, mati...«

In družina je šla dalje, prodirala zmerom globlje v globačo mimo črnih gozdnatih sten, segajočih prav do saninca. Pod nogami je vztrajno škripal sneg. Vedno ožja struga potoka je postajala tišja, zakaj sneg se je od obeh bregov sklanjal zmerom niže nad vodo.

Mati je znova vprašala:
»Ali vaju kaj zebe?«
»Nak!« sta odgovorili deklici in migali dalje.

Mraz je bil hud, a naporna hoja jih je razgrevala, da so jim gorela lica v zimski ostrini. Čez nekoliko časa se je v bregu nad potokom prikazala samotna lučka. Deklici sta radostno vzkliknili:
»Mati, hiša, hiša...!«

V tej zimski temačni samoti je bila lučka neskončno vabljiva in topla; samotne popotnike je mikalo, da bi zavili k njej in jo objeli. Mati se je ozrla v mežikajočo svetlobo in rekla:
»Da, hiša...«

Ko je lučka izginila in so bili popotniki spet sredi zapuščene globače, je mlajša deklica naenkrat obstala sredi saninca in vsa zasopla vprašala:
»Mati, zakaj pa oče ni prišel k nam nocoj, ko je božični večer...?«

Preden je mati utegnila odgovoriti, se je oglasila starejša deklica s pametnim, skoraj nevoljnim glasom:
»Neumnica ti, ali ne veš, da ne more priti, ker ga žandarji iščejo...«

Mali koš sredi ceste pa se s tem odgovorom ni zadovoljil. Uprl je svoje velike, modre oči v mater in ponovil tisto vprašanje, ki ga ji je zadnja leta že neštetokrat ponavljal:
»Mati, zakaj pa ga žandarji hočejo imeti...?«

Zdaj je obstala tudi mati, tri temne postave so se strnile v en sam črn klobčič, ki se nekaj hipov ni premaknil. Potem se je materina postava sklonila k črnemu košku, ga z ljubeznijo pobožala po zmrzlih licih in dejala:
»Zato ga iščejo žandarji, ker te ima rad, ker nas ima vse tri rad...«

Dva prezebla obrazka sta začudeno strmela v mater, ne vedoč, kaj vse to pomeni. Mati se je ob pogledu nanja bridko zganila.
»Dekliča moja, kar hitro stopimo, da bomo čimprej tam, kjer nas oče čaka...«

In družina je spet pogumno nadaljevala pot. Stene ob globači so bile vedno bolj navpične in temota v njej je bila z vsakim korakom bolj gluha in zoprna, saninec se je ožil in se vedno globlje pogrezal v debelo sneženo plast. Sneg pod nogami je škripal vztrajno in rezko. Mati bi bila rada šla hitreje, toda zadrževala je korake zaradi otrok, ki s svojimi kratkimi nogami nista mogla dohajati. Vendar so se še precej hitro pomikali dalje. Pot se je počasi, komaj vidno dvigala. Spet je iz teme zamežikala luč, a zdaj na levi strani ceste. Pozneje so šli mimo velike obcestne hiše z velikimi razsvetljenimi okni. Veliki, svetli dom je bil tih, še psa ni bilo za kakim oglom, ki bi bil zalajal nad samotnimi popotniki. Pred hišo je mater obšla huda skušnjava, da bi potrkala na vrata in poprosila za topel požirek mleka ali kave. Toda koj jo je premagala, boječ se, da bi jo v hiši pričeli izpraševati, kam neki hodi s tako majhnima otrokoma na sam sveti večer. V hiši bi utegnili biti tudi kaki financarji, ker je državna meja že gori na vrhovih soteske.

Šli so dalje. Pot se je še zmerom vlekla na dnu korita. Hodili so morda dve, morda že tri ure, mati tega ni vedela, ker ni imela ure, zdelo pa se ji je, da se vleče pot že celo večnost. Deklici sta korakali z neverjetno vztrajnostjo. Oblečeni sta bili toplo, obe zaviti v debele volnene rute, obuti v tople nogavice, njune ročice so tičale v debelih rokavicah. Odpornost otrok je navdajala mater z velikim pogumom. Vedela, da ju kakor njo žene po snegu veliko svetlo pričakovanje. Naenkrat pa je mala deklica vprašala:
»Mati, ali je še daleč do Celovca...?«

To je bil prvi znak dekličje utrujenosti.
»Ne, ni več tako daleč. Onstran te gore je...« jo je potolažila mati.
»Ali je ta gora visoka?« je vprašala starejša deklica in s strahom uprla oči v črno steno globače pred seboj.
»Ni tako visoka, naenkrat bomo čez njo...«

Družina je spet pogumno nadaljevala pot. Mati je otrokom trdila nekaj, česar se je sama sebi bala priznati. Po opisu poti, ki ga je dobila s seboj, je dobro vedela, da je treba prekoračiti visoki greben, tisti greben razvodja med Peco in Olševo, po katerem teče državna meja. Te poti pa se je sama bala, ne toliko zato, ker bi je ne poznala, temveč zaradi snežnih zametov, ki so gotovo tam gori. Dosihmal pa je saninec šel še vedno po ravnini, po globačah, iz enega korita v drugo. Na tihem jo je skrbelo, kako bo z otrokoma premagala noč in sneg; sem in tja se je skoraj kesala, da se je odpravila na pot z dekličema. Kakor hitro pa se je domislila cilja, daljnega Celovca in trpljenja, prezira zadnjih let, se je sleherni pomislek spet umaknil novemu pogumu.

Naposled pa je saninec le zavil iz soteske v breg. Odsihmal je šlo navkreber. Bila je globoko izvožena, gladka pot, po kateri so vlačili v dolino les. Hoja je bila zdaj mnogo utrudljivejša kakor prej na ravnini. Ne ona ne otroka kmalu niso več čutili hudega mraza. Držeč deklici za roke, se je mati počasi vzpenjala v goro. Na gladkem sanincu je drselo in deklici sta se trdno oklepali njenih rok.

»Micej, ali naj te nesem?« je pobarala mati mlajšo deklico, čuteč, s kakim naporom se je otrok drži.
»Ne, mati, bom že sama šla.«

Saninec jih je imel pripeljati k samotni kmetiji v gorah, od koder do meje ni bilo več daleč. Toda kmetije ni hotelo biti. Hodili so čez gole poseke, skozi gozdove in bele prelihe. Kadar jih je obdajal gozd, sta se deklici tesno stiskali k materi. Pot bila tako temačna, da so saninec pod nogami bolj čutile kakor videle. Gozd se je pogrezal v strahoten, mrtvaški mir. Otroka sta miže stopala ob materi, ker se jima je zdelo, da iz gozdne globočine od vseh strani zrejo nanju oči nočnih strahov. In ko črnega lesa le ni hotelo biti konec, je starejša deklica šepetaje vzdihnila:

»Mati, mene je strah ...«
Za njo je vzdihnila mlajša deklica:
»Mati, mene je tudi...«

Žena pa je deklici še krepkeje stisnila k sebi in ju potolažila:
»Ne sme vaju biti strah, saj sem jaz pri vama. Kmalu bo svetlejše ...«
»Ali res ...?«
»Res, res, poglejta, tam na koncu se že svetlika ...«
»In potem ne bo več gozda ...?«
»Ne, potem bo pot svetla ...«

Otroka sta potolažena in navdana z novim pogumom korakala dalje, strmeč tja, kjer je mati napovedovala konec temnega gozda. Lesovje pa se je trdovratno vleklo dalje, za svetlimi jasami je prihajal zopet gozd. Ženo je postalo strah, če morda niso zašli, ker poti ni hotelo biti konec. Pomirila pa jo je misel, da saninec pač mora voditi h kaki hiši.

In korakali so dalje. Spet je vprašalo dekle:
»Mati, ali je še daleč do Celovca?«
In spet je odgovorila mati: »Ni tako daleč, kmalu bomo tam.«

Naenkrat pa je mlajši deklič vzdihnil:
»Mati, jaz ne morem več ...«
»Siromaček moj, te bom pa nesla.«

Žena je vzela otroka v naročje. Dete se je je oklenilo okrog vratu in se stisnilo k toplemu materinemu telesu, ki je zdaj podvojilo svoje moči. Otrok je vzdržal nenavadno dolgo, sedaj pa so ga zapustile moči.

Nazadnje pa so le prišli iz gozda na plano. Pred popotniki se je razgrnil širok, zasnežen breg. Saninec je zavil poševno čez polje in hoja je postala lažja. Tu nekje morajo kmalu zagledati kmetijo, mimo katere drži pot čez greben.

Mati si je oddahnila in otrokovo breme ji je postalo lažje. Kdo ve, koliko je že ura, je pomislila, obstala in se ozrla nazaj po pokrajini, nad katero se je pravkar dvignila. Kar pa se je pokazalo njenim izmučenim očem, ji je stisnilo srce. Oblačno nebo, ki se je spodaj v kotlinah zdelo tako nizko sklonjeno nad zasneženo zemljo, se je tukaj na višavi dvignilo, vse gorovje je bilo golo in prosto očem. Raztrgano hribovje je bilo zaradi snega in lesovja črnosivo, le tu in tam se je na njegovih pobočjih svetilo zasneženo polje kake samotne gorske domačije. Okrog te prostrane, črnosive gmote so stale bele podobe silnih gora. Vso severno stran so zakrivala orjaška ramena plečate Pece, vse bele in mrtvaške. Na jugu sta moleli pod oblačno nebo temačna Olševa, malo dalje proti vzhodu pa pošastna Raduha s svojimi strmimi, belimi rogovi. Čisto zadaj je iz mračnega vzhoda strmela podoba Uršlje gore. Po koritih in globačah tega mrkega raztrganega sveta se je vlačila sivkasta megla in počasi lizala proti strminam pobočij.

Sredi te zimske polnočne strahote je postalo mater strah; mraz, ki ga doslej zaradi napora in živčne napetosti skoraj ni čutila, ji je zdaj zledenil ude. Daši je bila hči planin, se je pred tem, kar je videla in kar jo je obdajalo, nehote zgrozila. Koliko ur že hodi skozi noč in koliko ur neznanega sveta ima še pred seboj? Ali ne bo omagala? To črno misel pa je takoj pregnala. Saj ta noč ne bo večno trajala, spet bo vstalo jutro, spet bo svetel dan. In potem bodo rešeni, rešeni tega in vsega trpljenja. Premagati je treba le še teh nekaj ur, pohiteti dalje. Močneje je začutila otroka v naročju in ga krepko pritisnila na srce.

Tedaj pa je deklič v njenem naročju vzkliknil:
»Mati, luč...!«

Orokavičena ročica je pokazala tja čez temno globačo. Mati še ni utegnila pogledati tja, ko se je že oglasila starejša deklica:
»Mati, zvoni...! Zvoni, zvoni...«

V tistem trenutku je tudi že sama zagledala migljajočo luč na nasprotnem hribu, takoj nato pa drugo na sosednem. Iz daljave, sem izpod Olševe je začula zvon. Tedaj je vedela, da mora biti blizu polnoči, kajti spomnila se je tega, na kar je že vso pot pozabljala — da je nocoj božična noč. Tam, kjer je zvonilo, je bila Koprivna. In tiste migljajoče lučke, ki so se zasvetile tu in tam po hribih in grebenih, so svetile ljudem, ki so šli k polnočnicam. Ker je kraj zelo slabo naseljen in je tod le kakih dvajset, trideset domačij, je bilo lučk zelo malo. Zato pa so bile tiste, ki so svetile, tem zapeljivejše. Človek bi šel za njimi, se jim pridružil, jih spremljal skozi razsvetljeno cerkev in se vrnil z njimi nazaj na toplo peč. Če bi družina ne bila razbita in bi bil mož doma, bi tako bilo. Starejšo deklico bi morda že vzela s seboj k polnočnicam, mlajšo pa zaradi prehudega mraza gotovo še ne. Tu pa se muči že ure in ure z otrokoma sama skozi noč. Po dolgotrajnem zvonjenju je sodila, da v Koprivni vabi, potemtakem je hodila že svojih dobrih pet ur. In še zmerom ni prestopila državne meje. Morala je dalje.

Pot se je vlekla čez valovito polje in trajalo je še precej časa, preden se je tam na koncu pokazala velika, črna domačija. V ozadju prostornega dvorišča, polnega visokih kupov snega, je stala mogočna enonadstropna hiša z razsvetljenim pritličjem. Obstala je v varni razdalji in premišljala, kaj naj stori, ali naj vstopi, da se odpočijejo, ali pa naj gredo dalje? Počitek bi jim bil zelo potreben in tudi kaka topla jed bi se jim prilegla, toda kaj če so v hiši graničarji? Vedno ta strah, da ji kaka nesreča ne prepreči priti na cilj.

Deklica v naročju je medtem zaspala, večja pa se je stisnila k njej. Mati je čutila, da njeno drobno telesce drgeče. Tu gori na višavi je bilo mnogo bolj mrzlo kakor spodaj v soteski. Tedaj je otrok ob njej zatarnal:
»Mati, mene zebe ...«

Mati se je odločila. Počasi in previdno se je približala hiši in varno pogledala skozi eno razsvetljenih oken. Skozenj je videla prostorno družinsko sobo, v njej pa le dve osebi, žensko, ki je slonela ob peči, in starca, sedečega za mizo. V kotu za mizo je stalo preprosto smrekovo božično drevce, na katerem je viselo nekaj orehov. Sicer ni bilo zapaziti žive duše.

Stopila je k vratom in jih skušala odpreti, toda bila so zapahnjena. Zato je potrkala na okno. Starec se je zganil, se ozrl proti oknu, kjer je spet močneje potrkalo, potem pa je segel na klop po sekiro in šel odpirat. Po stari šegi so na božično noč v samotnih hišah oboroženi moški varovali, kajti svoje dni so roparji radi izbirali sveto noč za svoje pohode. Odprl je previdno in s pripravljeno sekiro v desnici, ko pa je zagledal pred seboj mlado ženo z otrokoma, se mu je oborožena roka povesila.

Žena je zaprosila:
»Ali se smemo malo ogreti, oče, samotni popotniki smo ...«

Starec, ki je bil tako iznenaden, da ni bil zmožen ene same besede, se je umaknil, ji napravil prostor, nato pa spet zaklenil vrata. Ob pogledu na mater z otrokoma se je dremajoča ženska pri peči mahoma izbistrila ter neverjetno zazijala.

»Dober večer, mati!« je pozdravila vstopivša žena osuplo kmetico.
Kmetica pa še vedno ni mogla priti k sebi, trajalo je precej časa, preden je vzkliknila:
»Za božjodelj, kaj pa se je zgodilo ...?«

Kmeta sta vsa prepadena strmela v mater z otrokoma. Po njunem vedenju je mati spoznala, da nista slaba človeka, v kratkih besedah jima je zaupala, kaj je z njo in kam je namenjena. Po tej kratki zgodbi se je kmetica sesedla nazaj na klop, sklenila roke in vzdihnila:
»Oh nesrečna mati, pa v tej hudi noči...«

V njenem vzdihu je bilo polno groze in usmiljenja. Kmet se je hitreje zavedel in po kratkem strmenju zamomljal:
»Ah, vi ste tista! O vašem možu pa smo že slišali... To je tisti, ki je pred leti ušel...«

Mati je spravila otroka k peči in ju sezula, mlajša deklica je takoj zaspala. Kmetica je skuhala kave ter jim postregla s pogačo in z mesom. Kmeta sta bila sama doma in varovala, drugi so odšli k polnočnicam. Ko so se okrepčali, je mati vprašala, če je meja močno zastražena. Kmet je zamahnil z roko:
»Nocoj lahko greste po glavnem sanincu. Graničarji se grejejo v stražnici... Kdo pa bo v taki zimi oprezoval po meji?«

»In koliko je še do Železne Kaple?«
»Ob lepem vremenu in dobrem potu ima čvrst pešec še skoraj štiri ure ...« je počasi dejal kmet, a se je takoj ustrašil svojih besedi.
»Še tako daleč ...« Žena je vsa onemela obsedela na klopi.

»Poslušajte, kaj vam bi svetovala. Ostanite lepo pri nas do jutra, potem pa pri belem dnevu nadaljujte pot. Boste veliko laže in veliko hitreje hodili...«

Po kratkem premisleku pa je žena povabilo zavrnila:
»Ne morem, mati, ker moram že jutri dopoldne biti v Celovcu. Mož me čaka ...«

Videč njeno odločnost, kmeta nista več silila vanjo. Čas je hitro tekel in preden so se prav zavedeli, je minila ura. Žena se je dvignila:
»Iti moramo, ako hočemo pravočasno biti tam ...«

Medtem sta deklici zaspali; starejšo je mati lahko prebudila, toda mlajše nikakor ni mogla spraviti k sebi, čeprav jo je močno stresala. Ni preostalo drugega, kakor da jo odnese spečo. Ta čas, ko se je mati bavila z otrokoma, pa je kmet nataknil škornje, oblekel debel bukov jopič in pristopil k materi:
»Spremil vas bom čez mejo — če že morate iti; varnost je varnost. Otroka pa lahko jaz nesem ta čas ...«
»Tu imate pa za na pot...«

Kmetica je izročila materi zavitek kruha in mesnine, ki ga je skrivaj pripravila. Mati se je vsa ginjena zahvalila. Še nikoli ni tako močno občutila, kaj so dobri ljudje. Bila je spet krepka in pogumna. Kmet je vzel spečega otroka v naročje, potem so zapustili samotno domačijo in se obrnili proti meji. Pot je šla še vedno navkreber čez gole planjave in skozi nizko, višavsko gozdovje. Po kaki polurni hoji je kmet zapustil saninec in krenil v ozko gaz, rekoč:
»Varnost je varnost. Vrag s svojim repom nikoli ne miruje ...«

Hotel se je izogniti obmejne stražnice ob glavnem sanincu. Gaz se je izgubljala po zasneženi planoti. Kmet je s spečim otrokom korakal spredaj, za njim je stopala deklica in zadaj je šla mati. Starcu je segal sneg do ramen, materi vrh glave, dekletce pa se je izgubljalo na dnu gazi. Le počasi so se pomikali dalje, kajti navzlic globoki gazi je bilo na njenem dnu skoraj do kolen pršečega snega, ki se je neprestano mlel pod nogami in oviral hojo. Oster mraz je starčevo brado kmalu pokril z belim, ledenim srežem. Na oblekah popotnikov je sproti zmrzoval sneg, ki so ga odbrusili od visokih sten gazi.

Planota se je hudo vlekla. Minila je morda cela ura, preden so jo prehodili in spoznali, da se svet pred njimi začenja nagibati na nasprotno stran. Napravili so še nekaj ovinkov, dokler se niso znašli na sanincu, ki so ga prvotno zapustili. Kmet je obstal.
»Smo že čez mejo in zdaj ste na varnem,« je dejal z glasom, ki je komaj skrival tiho zadovoljstvo.

Zdaj je mati šele zagledala ne daleč za seboj dve brleči lučki. Tam sta bili stražnici obeh sosednih držav, mimo katerih je vodil glavni saninec. Globoko si je oddahnila, zakaj premagana je bila najhujša ovira dolge poti. Zdaj se ni več bala dolgih ur, ki jo še čakajo. Nekaj trenutkov so popotniki neodločno stali na planjavi. Tu je bil zrak zelo mrzel, a miren. Redko, nizko in vse belo smrečje je obdajalo tiho planoto, ki se je počasi izgubljala v valovito zimo. Materine oči so zastrmele proti vzhodu, kjer se je zdaj odpiral tisti svet, kamor je bila namenjena. Pokrajina na tej strani razvodja je bila oni na koprivski strani popolnoma podobna. Iz mreže globokih lepenjskih, remšeniških, belanskih in obirskih korit so se dvigala strma, zvita pogorja; zdelo se je, ko da bi videl pred seboj zapuščeno prekleto deželo. Mračno nebo, medla svetloba snega in odsev neskončnih gozdov je zlilo nad to deželo grozotno, mrko barvo. Ozadje na zahodu je bilo zagrajeno z gorami, ki so bile grše in bolj divje kakor gore, obdajajoče koprivski kot.

Stali so na planoti, visoki mnogo nad tisoč metrov. Sedaj se je bilo treba spustiti navzdol v ta divji, razriti svet. Misleč, da se hoče kmet vrniti, je žena stopila k njemu in mu rekla:
»Dajte mi otroka, vam pa bog povrni, kar ste storili za nas ...«
»Ne, otrok tako lepo spi, pustite mi, da ga še nekaj časa nesem,« je zamomljal kmet skozi zobe.
»Oče, ali ni prehudo za vas?«

Kmet se je z mehkimi očmi ozrl vanjo, potem pa molče zavil navzdol po sanincu. Pot je bila zdaj lažja, toda hoja je zaradi gladkega saninca kmalu postala utrudljiva, pod nogami je nevarno drselo in starejša deklica je večkrat padla. Mati je ni smela izpustiti iz rok. Naposled so popotniki prišli do samotne kajže ob cesti, ki pa ni bila razsvetljena. Tu je kmet obstal, se odhrkal in dejal:
»Mati, primite otroka.«

Žena je vzela otroka v naročje in se hotela še enkrat zahvaliti spremljevalcu, ta pa je že stopil k nizkemu okencu v bregu, potrkal nanj in zaklical:
»Martin, hej, ali spiš?«

Kmalu se je v bajti zasvetilo in od znotraj je zavreščal starikav ženski glas:
»Kdo pa je? Martina ni doma, odšel je v Kaplo k polnočnicam...«

Kmet se je vrnil k onim na cesti.
»Mislil sem, da bi Martin šel z vami, pa je le baba doma.«
Neodločno je stal pred ženo, ki je takoj uganila njegovo skrb.
»Oče, zdaj se pa le vrnite, zdaj se nič več ne bojimo. Dovolj daleč ste šli z nami.«
»To že, ali kdo bo nesel otroka...?« je zamrmral starec.

Zaradi prelaganja pa se je otrok prebudil, si pomencal z rokavičkami zaspane oči, potem pa pogumno zacepetal z nogami in zaklical:
»Mati, jaz bom sama šla...«
Mati ga je postavila na saninec.

Starec si je potegnil z roko preko zasreženih ust, nato je pogledal najprej proti globači, kamor se je pot izgubljala, potem pa proti nebu in dejal:
»Mimo najhujšega ste že, to je res. Snežilo pred jutrom tudi ne bo. Zaiti tudi nikamor ne morete, ker vodi v Kaplo le ta saninec, vedno dalje po globači. Star sem že, če bi bil mlajši, bi šel z vami do Kaple ...«

Ženo je starčevo usmiljenje ganilo, začela mu je znova prigovarjati, naj se vrne, kar pa je zanjo storil, mu ne bo nikoli pozabila.
»Tudi možu bom povedala, ko ga vidim, gotovo ve za vas ...« mu je obljubila.
»Pozdravite ga, čeprav ga ne poznam. In srečno hodite ...«

Starec in mlada mati sta si stisnila roke in se ločila. Zamolkel šum potočka, ki je pod bajto pritekel iz stranskega korita, je udušil odmev škripajočih korakov, izginjajočih v breg in v dol.

Srečanje s starcem je mater navdalo z novim zaupanjem; pogumno se je pognala dalje. Tudi otroka sta kakor prerojena in polna novih moči stopala ob njeni strani. Pot se je še vedno spuščala navzdol, toda odslej z veliko manjšo strmino. Globača, po kateri so šli, je bila pusta in neobljudena ter zasuta z visokim snegom. Sem in tja so prišli do kake jase, kjer so bili nakopičeni hlodi in drva. Ko so prišli še niže v dol, se je tu in tam v bregu pokazalo belo polje, tu in tam je bilo visoko gori v bregu mogoče zapaziti obrise kakega samotnega domovja.

Hoja navzdol jih je utrudila; materi so se jela šibiti kolena in deklici, ki sta se je držali za roke, sta postajali vedno težji. Starejša deklica se je obesila nanjo in bojazljivo pobarala:
»Mati, ali je še daleč ...?«
»Ne, zdaj ni več daleč, zdaj bomo kmalu tam...« je tolažila mati sama sebe in otroka.

Laž je pomagala in otroka sta nekaj časa spet krepko hodila. Ženi se je zdelo, da hodijo že neskončno dolgo, kar jih je kmet zapustil, morda uro, morda tudi dve. Upala je, da se bo globača kmalu začela širiti in da se bo naposled na njenem koncu prikazala Kapla. Toda pot se je neusmiljeno vlekla dalje po neusmiljeni, samotni soteski. Čez nekaj časa se je še bolj utesnila in postala še bolj črna. Pogled vanjo je ženi stiskal srce in mozeg: včasih se je ozrla proti ozkemu nebu nad njo, ali tudi tam gori ni bilo nobenega usmiljenja, njegova črnosiva barva ni hotela obledeti.

Naenkrat je vzdihnilo mlajše dekletce:
»Mati, mene pa zebe ...«
»Mene tudi, mati...« je pritegnila starejša.

Sem iz ustja globače je res brusil oster mraz, ki je iz Podjune prodiral skozi belanska korita med gorovje. Med gorami je bila zima toplejša. Po drevju ob cesti se je pričelo kazati ivje.

»Otroka, zato pa stopimo malo hitreje, da se bomo ogreli,« ju je bodrila mati.
Spet je pomagalo in otroka sta začela krepkeje stopati. Kmalu pa sta pričela ponovno pešati. Mati se temu ni čudila, saj sta bili dekletci gotovo že več kakor deset ur na nogah in je bil pravi čudež, da sta se tako čvrsto držali pokonci. Zdaj pa so jele njune moči popuščati.

»Mati, počijmo si malo in se ogrejmo,« je čez čas svetovala starejša deklica.

Na materinih ustih je zaigral bridek, prestrašen smehljaj. Tudi sama je bila že hudo oslabljena. Ob cesti je pod zasneženim, do tal vejastim drevjem bilo vse polno temnih kotičkov, ki so jo kakor skrita zavetja vabili k sebi. Zdelo se ji je, da bi se tam počutila dobro, ako bi se z dekletci za nekaj minut stisnila vanje. Toda hitro se je otresala teh napadov slabosti. Spominjala se je, da se je tako godilo ljudem, ki so v zimah omagali, počenili v sneg in bili šele v zadnjem trenutku rešeni smrti. Strah pred belo smrtjo ji je vlil novega poguma. Krepko je stisnila otrokovi ročici in ju potegnila dalje.

»Ne, Vidica, nikakor ne! Ne izplača se več, ker smo že blizu Kaple ...«

Otroka sta se potolažila, spet napela svoje mlade sile in šla dalje. Soteska se je spet pričela vleči, kakor bi je nikoli ne hotelo biti kraj. Edino znamenje, da se ne sučejo vedno na enem in istem mestu, je bila voda kraj saninca, ki je postajala vedno večja in vedno bolj šumeča. Potok je neslišno sprejemal nove pritoke in naraščal.

Kmalu so srečali skupino ljudi, moških in žensk, ki jim je po sanincu prisvetila s plamenicami nasproti. Ko je ugledala pred seboj ženo z dvema otrokoma, je skupina presenečeno obstala. Ljudje so bili tako osupli, da niti odzdravili niso na materin pozdrav:
»Dober večer, ljudje ...«

Šele čez nekaj časa je rekel nekdo:
»Dobro jutro, mati, čigavi pa ste?« Strmeli so vanjo, ker je nihče ni poznal. »Ali ste namenjeni k svitnicam?«

Najlepša muzika, ki jo je mati kdaj slišala, je bil ob tej uri pozdrav: dobro jutro, mati. Torej se vendar bliža konec te dolge neskončne noči. Vsa presrečna je vzkliknila:
»Da, k svitnicam gremo! Kako daleč pa je še do Kaple?«
»Skoraj dve uri še bo, ker tako melje pod nogami,« je dejal tisti, ki je svetil z baklo. Družba se je vračala od polnočnic.
»Jojmene, še dve uri... !« se je materi prestrašeno izvilo iz grla.

Družba se ni mogla načuditi; srečajo ženo z dvema otrokoma, ki pravi, da gre v Kaplo k svitnicam, pa ne pozna poti. Preden pa so utegnili potešiti svojo radovednost in jo izprašati, se je žena že poslovila od njih.
»Srečno, moramo hiteti, da ne zamudimo. Imamo kratke noge ...«

Mati je odhitela dalje in kmalu so bili spet sami v soteski. Novica, da je še dve uri do trga, ki se ji je v prvem hipu zdela tako grozna, ji je zdaj dala novih moči. Zdaj vsaj ve, kako daleč še ima. Dve uri naposled nista tako huda stvar, ako imaš za seboj že deset ali več ur hoda. Te dve uri bodo že še premagali, pa naj jim tudi noge okrvave. In tako so šli dalje.

Kmalu pa je Vidica, starejša deklica, vprašala:
»Mati, koliko pa je dve uri... ?«
»Dve uri sta čisto kratki, je čisto malo hoda,« je odgovarjala mati.
»Ali je to res?« je silila deklica dalje.
»Res, res, boš že videla, samo stopimo ...«

Spet je med njimi zavladal molk. Njihove moči so šle h koncu; deklici sta bili čisto izčrpani in sta pričeli težko sopsti, po malem pa sta pričeli tudi že zaostajati. Če bi žene ne krepila zavest, da so z vsakim korakom bliže rešitve, bi morala obupati. Začela je otroka bodriti s pripovedovanjem, kake lepe reči ju čakajo v Celovcu pri očetu, kaj vse jima bo oče nakupil in kako lepo se bodo imeli. To je pomagalo, otroka sta se zamislila v naslikano, prelepo podobo svidenja in pozabila na vse drugo.

Micej, mlajša deklica, je vprašala, ko da bi se prebudila iz sanj:
»Ali bomo potem vedno ostali skupaj... ?«
»Zmerom — nikoli več ne bomo šli narazen. Tako je oče pisal...«

In deklici sta z novimi močmi pobirali stopinje po sanincu. Ker pa poti le še ni hotelo biti konec, se je Micej znova oglasila:
»Mati, jaz ne morem več ...«
Za njo je rekla Vidica:
»Mati, jaz tudi ne ...«

»Moj bog, kaj pa bo?« je vzdihnila mati sama pri sebi. Kakor vkopana je obstala sredi snega. Otroka sta žrtvovala svoje zadnje sile. Poslednji kos poti ju bo morala pač nesti. Ali tudi sama je bila že vsa izčrpana. Toda tudi to zadnjo težavo bo zmagala.

Deklici sta nemo stali pred zaskrbljeno materjo in strmeli v njeno upadlo lice. Vsi trije so bili prevzeti od velike, skupne usode, ki jih je do zdaj krepko držala pokonci, zdaj pa so pod njeno težo začeli omagovati. Ob pogledu na preplašeno mater sta se postavici pred njo na lahno zdrznili. Morda sta v njenih velikih očeh zagledali svetle solze, ki so se ji tedaj usule po licu. Glasne tožbe pa iz materinih ust ni bilo.

Preteklo je nekaj težkih trenutkov. Mati se je že odločila, da pobaše otroka in si ju naloži, enega v naročje, drugega pa na hrbet. Nenadoma pa se je starejša Vidica obrnila stran in rekla:
»Ne, mati — jaz bom sama šla ...«
Micej je storila ravno tako in rekla:
»Mati, jaz tudi...«

In že sta jo pričeli pobirati dalje. Mater je ta hrabrost globoko presunila, hitro se je sklonila in drugo za drugo poljubila na premrla ličeca. Postala je spet mirnejša in močnejša.

Prerojeni in navdahnjeni z novo, sveto močjo borbe, so odšli dalje in sneg pod njihovimi koraki je spet vztrajneje škripal. Bili so mimo zadnje postaje svoje križeve poti, kajti čez nekaj časa je mati zapazila, da postaja megla okrog njih svetlejša, a tudi ostrejša. Obcestno grmovje, ki se je tu in tam prikazovalo iz nje, se je pričelo izgubljati. Naenkrat se je tudi potok nekam izgubil. Globača, po kateri so toliko časa rili, se je neopaženo začela stekati v novo, širšo kotlino. Skozi meglo so od nekod zamežikale dremotne luči, nekje v meglenem ozadju je zvonilo počasi in veličastno.

V zasneženo kotlino je prodiral zimski svit.

»Otroci, prišli smo...« je rekla mati zmagoslavno, njen glas pa je bil bolj podoben dihu kakor vzkliku. S poslednjimi močmi so omahovali dalje. Kmalu so se prikazale prve obcestne hiše. In preden so se dobro zavedeli, so popotniki dospeli v Železno Kaplo.

Mati je zavila v prvo gostilno, ki jo je našla. Zaradi svitnic so bile ob tej uri že vse gostilne odprte. Ko je družina stopila v svetlo, toplo sobo, so jo zapustile moči; zgrudila se je na klop ob peči. Mati je prva odprla oči in pogledala okrog sebe. Na steni je zagledala uro in tedaj se je iz njenih prsi izvil zagrljen, slaboten krik.

»Štirinajst ur ...«

Od Črne do Železne Kaple so hodili štirinajst ur. —

Dopoldne istega dne sem sedel v nekem celovškem lokalu in čakal, da mi prijatelj pride naznanit prihod moje družine. Čakal sem dolgo in nestrpno na tisti trenutek, ko bom spet zagledal svojce, od katerih sem se pred leti moral tako neprostovoljno ločiti. Tuje goste, ki so prihajali in odhajali, sem komaj zapazil. Razpoloženje božičnega praznika, ki je vladalo po hiši, me je puščalo hladnega, kajti jaz sem sanjal o veliko lepšem, srečnejšem božiču svojega srca.

Naposled je prijatelj prišel in prisedel, njegov obraz je bil ves vesel:
»Ti — prišli so, ravnokar so prišli. Pri meni te čakajo. Ali kakšni so — štirinajst ur so hodili čez Karavanke v tej zimi, v tem snegu ...«
»Greva, takoj greva k njim ...«

Srce mi je drhtelo od same velike sreče. Tedaj pa je pristopil k meni civilist, mi položil roko na ramo in rekel z mrzlim glasom:
»V imenu republike — aretirani ste...«

V imenu republike sem se koj nato preselil v policijske zapore na Novem trgu, ne da bi prej videl ženo in otroke. V imenu republike so mi pobrali ves denar, ki sem si ga bil za družino prihranil s pritrgovanjem od ust.

Pri prvem zasliševanju so gospodje sumljivo mežikali, ko sem jim povedal svoje ime.
»Torej ste gospod N. N., tesar iz Borovelj ... ?«
»Točno, kakor vidite v potnem listu, ki ga imate pred seboj. N. N. iz Borovelj ...«

Pod silo razmer sem bil tisti čas v svojih dokumentih res iz Borovelj doma, torej državljan republike.
»Hm ...« so dejali gospodje, nato pa so me vtaknili v zbiralno celico med celovške reveže in potepuhe, ki me niso nič kaj prijazno sprejeli, kajti bil sem enajsti gost v celici, ki je imela prostora le za štiri jetnike. Tam so me pustili dva dni, tretji dan pa so me odgnali v pisarno.

»Kako gre, gospod N. N. iz Borovelj... ?« me je vprašal komisar.
»Gre, kakor gre. Kako dolgo pa me še mislite zadrževati v vašem brlogu?«

Komisar se je sklonil nad mizo, kakor da bi bil v veliki zadregi.
»Da, saj bi vas bili že izpustili, toda medtem se je nekaj zapletlo ...«
Dvignil je obraz k nekemu civilistu, ki je z drugimi vred stal v sobi.
»Kako ste že rekli, gospod, da se pišete?«
»N. N. iz Borovelj ...«

Civilist je točno ponovil vse imenske, rojstne in poklicne podatke, ki jih je vseboval moj potni dokument. V pisarni je bilo ob mojem vstopu neznosno vroče, zdaj pa se mi je naenkrat zazdelo, da je v njej hudo mrzlo. Komisar se je rahlo nasmehnil, razprostrl roke in kakor brez moči vzkliknil:

»Zdaj imamo dva gospoda N. N. iz Borovelj. Kaj naj storimo?«

Stvar je bila popolnoma preprosta: policija je poklicala iz Borovelj tesarja N. N., čigar potni dokument sem imel, in mi ga predstavila. Ker se nobeden od naju ni hotel vdati in sva oba trdovratno trdila, da sva N. N. iz Borovelj, je komisar iz sosedne sobe poklical še dva neznana mi civilista in ju vprašal:
»Kateri teh dveh gospodov je tesar N. N. iz Borovelj?«

Oba gospoda, ki so ju za to preizkušnjo tudi prignali iz Borovelj, sta pokazala na mojega soimenjaka. Odsihmal me skoraj niso več potrebovali.

»Ali ste prišli morebiti kot dvojček na svet?« je vprašal komisar mojega soimenjaka.
»V družini nas je bilo enajst otrok, toda dvojčka ni bilo nobenkrat pri hiši,« je zatrjeval moj soimenjak slovesno.

S tem je bilo moje boroveljske štorije konec in jaz sem postal spet jaz. Kot tak sem zvedel, da sem osumljen kot agent, ki je prišel v mirni Celovec delat revolucijo, razen tega pa je jugoslovanski šesti januar od avstrijskih oblasti zahteval še mojo izročitev.

Čez nekaj dni so me iz zbiralne celice dali v celico hišnih delavcev, to pa bojda zaradi tega, ker sem bil — Korošec, čeprav ne iz Borovelj doma. Moja nova družba je obstajala iz štirih sojetnikov, domačih delavcev, ki so čistili hodnike, pisarne, kurili peči in raznašali hrano. V tej celici je bilo res udobno, hrane je bilo na pretek, peč je gorela cel dan in jetnik je lahko ležal po mili volji, medtem ko je v drugih celicah vladal mraz in je bilo ležanje čez dan strogo prepovedano.

Moja nova družba je bila zelo pisana; sestajala je iz enega Čeha, zaprtega zavoljo potepuštva, iz enega Dunajčana, zaprtega zaradi iste stvari, ki pa je povrhu bil še nacionalsocialist, dalje iz enega Primorca, ki je brez dovoljenja prekoračil avstrijsko mejo, in nazadnje še iz četrtega jetnika, nekega banaškega Švaba — mojega sodržavljana. Skraja si nisem bil na jasnem, zakaj ta mož sedi, prekmalu pa sem zaslutil, da ga je poslal k meni v zapor šestojanuarski konzulat v Celovcu. Švab je poskušal iz mene izvleči razne stvari: zakaj sem pred leti zapustil Jugoslavijo, kje sem prekoračil mejo, kod vse sem ta čas hodil, s kom sem bil in po kaj sem — osel neumni — prišel v Celovec.

Udrihal je na vse kriplje čez šesti januar, govoril o skorajšnji revoluciji in se delal, ko da je istega mišljenja kakor jaz. Pustil sem ga čvekati in si mislil: Le sediva, se boš ti prej naveličal kakor jaz. Dober teden se je mož trudil z menoj, ko pa je nazadnje sprevidel, da ne pride nikamor, je obupal. Vdal pa se ni, temveč je sklenil, da se bo najprej maščeval. In to je tudi storil.

Moji celovški prijatelji, ki so takoj zvedeli, da sem zaprt, so kmalu izvohali, v kateri celici sedim. Ker pa je ta celica imela okence na odprt park, smo bili že četrto noč v stikih. Skozi okno so mi potem vsako noč pošiljali stvari, ki jih v zaporu ni bilo mogoče dobivati. Vseh teh raznih priboljškov so bili deležni tudi moji sojetniki in seveda tudi naš banaški Švab. In neke noči so pri nas napravili preiskavo ter poleg drugih nepomembnih stvari našli pod slamnjačo tudi kemično tinto. Zdaj je bil ogenj v strehi. Vsi smo tajili, da ne vemo, kako so te stvari prišle v celico, najbolj pa se je rotil sam Švab, ki je trdil, da mora med nami biti izdajalec.

Dunajčan, ki mu je bilo zelo všeč, da so me moji celovški prijatelji takoj našli, medtem ko se zanj njegovi politični somišljeniki niso zmenili, čeprav je sedel že nekaj tednov sredi njih, je predlagal:
»Tovariši, naj se zgodi kar hoče, mi našega prijatelja (namreč mene) ne izdamo.«

Vsi so bili za to, tudi Švab iz Banata. Prihodnji dan so nas zasliševali. Posledica tega zaslišanja je bila, da sta Dunajčan in Čeh odšla za štiri in dvajset ur v temnico, potem pa se nista več vrnila k nam. Primorec se je izmotal s tem, češ da ne zna nemški in da ne ve, kaj smo drugi govorili. Jaz sem seveda pričakoval, da bom deležen usode Dunajčana in Čeha. Toda na moje veliko začudenje so me pustili v stari celici. Vanjo sta se vrnila tudi Švab in Primorec. Stvar je bila jasna: Švab me je hotel še dalje kontrolirati, Primorca pa so dali nazaj zato, da bi med sabo govorila slovenski, kajti Švab je vedno trdil, da pač razume nekaj srbščine, slovenščine pa niti besedice ne.

In sedeli smo skupaj dalje. Moja stvar se že celih štirinajst dni ni hotela nikamor premakniti. Nekega dne pa me je poklical komisar k sebi in mi dejal, da zame zelo slabo kaže in da moram biti pripravljen na to, da me nekega dne odpeljejo na mejo Jugoslavije.

Že koj spočetka sem zaslutil, da bi se iz tega zapora dalo morda tudi pobegniti. Naša celica je bila v pritličju na koncu hodnika, iz katerega so bila vrata na majhno dvorišče. Hišni delavci so vstajali že ob petih zjutraj in se potem prosto gibali po hodnikih in po dvorišču. Da bi se bolje spoznal s položajem, sem hodil čez dan včasih na dvorišče in cepil drva. Spoznal sem, da možnost pobega ni bila ravno prevelika; dvorišče je bilo namreč v višini kakih šest metrov pokrito z gosto mrežo bodeče žice.

Navzlic tveganosti pa sem se odločil za pobeg. S Primorcem sva se domenila, da mi bo s hodnika odpahnil vrata celice. Pred preiskavo so bila ta vrata med hišnim opravilom skoraj vedno nezapahnjena, po preiskavi pa jih je Švab od zunaj pridno zapiral.

In nekega januarskega jutra sem se splazil iz celice na dvorišče. Hišni delavci so delali spredaj v pisarnah, straža pa je kakor navadno bila pri njih. V zaporih so še spali, dvorišče je bilo tiho in zapuščeno, nad vsem pa je ležal mir zimskega mesta, ki se je ob tej zgodnji uri šele komaj začelo prebujati.

Takoj sem se lotil premišljenega načrta: v kot dvorišča sem postavil kozo za rezanje drv, nanjo pa dva velika, prazna balona za karbid. S tem sem si napravil podstavek, s katerega sem z rokami lahko dosegel mrežo. Nikoli nisem bil telovadec in če bi mi bil pozneje kdo naložil, naj se s tega podstavka popnem do mreže in pridem čeznjo, bi si tega ne upal lotiti. V tej sili pa sem naenkrat zgrabil za mrežo, jo odtrgal od zidu in se z nadčloveško močjo pognal kvišku. V hipu sem se znašel vrhu bodičaste mreže, kjer sem obstal kakor okamenel. Pri odskoku s karbidnega balona se je podstava pod mojimi nogami zrušila in oba balona sta se z velikanskim ropotom zatrkljala po kamnitnem dvorišču. Že sem bil prepričan, da je vse izgubljeno, ter s pridržano sapo čepel nad dvoriščem.

Toda stvar je po nekem čudežu ostala brez posledic. Povzpel sem se više in kmalu stal na strehi nizke policijske stavbe. Okrog mene je bila še temna zimska noč, redke svetilke na bližnjem trgu so komaj živo medlele skozi gosto jutranjo meglo. Od nekod so s trotoarja odmevali osameli koraki prvih jutranjih vstajalcev.

Sedaj sem bil torej na strehi. A do tal je bilo vendar precej metrov. Razen tega je okrog stavbe korakala nočna policijska straža. Prisluhnil sem. Straža se je počasi bližala od Novega trga sem. Povzpel sem se dalje po ploščati strehi, tako da sem videl tja na Novi trg. Iz megle nisem razločil drugega kakor obrise črnega lintverna. Ta čas je straža počasi korakala nazaj proti trgu. Če sem hotel priti s strehe, sem moral hiteti. Spustil sem se na nižji prizidek, od koder sem skočil na trotoar. Padel sem morda kakih pet, šest metrov globoko; v kakem drugem primeru bi se bil najbrž sesedel, zdaj pa me je držal pokonci moj odpor. Preden sem se zavedel, sem že hitel skozi prazni park onstran zaporov. Za menoj se nič ni ganilo. Gospodje z Novega trga me bodo pomnili. ..

Zunaj je vladal vražji mraz, toda jaz ga nisem čutil, ko sem hitel skozi predmestne ulice proti skrivališču. Hiša, kamor sem se bil namenil, je še spala in moral sem jo buditi.

»Kakšen pa si, prijatelj?« je vzkliknila gospodinja, ko sva prišla v kuhinjo.
Bil sem ves raztrgan, ves krvav po rokah, po prsih in po kolenih. Bodeča žica, skozi katero sem se preril, mi je dala svoje, toda med begom vsega tega nisem zapazil in tudi čutil nisem nič.

Bil sem svoboden, rešen in krit.

Pol ure po mojem pobegu je banaški Švab pokukal v našo celico in me ni več našel. Policijski aparat na Novem trgu je planil pokonci in me začel zasledovati. Poklicali so na pomoč policijske pse. Pasja sodrga me je zelo dobro zasledovala vse do predmestja, kamor sem jo pobrisal. Na nekem samotnem razpotju pa so šli psi po levi gazi, medtem ko sem jaz odšel po desni. Naj so policaji počenjali, kar so hoteli, psi so dosledno šli na levo in izgubljali sled za menoj. Rešila me je neka kuštrava psica, ki je šla iz mesta pred menoj in je pri tistem razpotju krenila na levo.

Banaški Švab je delal zelo dobro. Bilo je točno, kakor sem predvideval: policija je vdrla v hiše kakih štirih, petih poštenih nacionalističnih celovških meščanov in jim pretaknila vse kote od strehe do tal. Ker me tam niso našli, je policija odgnala s seboj vse osuple gospodarje tistih meščanskih hiš. Možakarji so sicer vsi iz sebe trdili, da mojega imena še nikdar niso slišali, ali besna policija jih je vendarle pestila in so morali nekaj ur prebiti med raznimi capini in ušivci na Novem trgu.

Do tega neprijetnega presenečenja celovških meščanov je namreč prišlo takole:
Nekega dne mi je Švab dejal:
»Iz tega aresta bi človek lahko tudi pobegnil...«
Ker sem molčal, je nadaljeval:
»Ko bi bil jaz namesto tebe, bi ne čakal tukaj na izročitev v Jugoslavijo. Ali te skominata Glavnjača in Mitroviča ... ? Saj vidiš, kako je straža površna. Vrata celice so večkrat odprta in včasih bi človek kar pri belem dnevu lahko odšel ven. Če me bodo še dolgo zorili tukaj, jo bom še jaz pobrisal. Samo kam bi se dejal, ne vem, ker sem v mestu popolnoma tuj...«

Zasvitalo se mi je, kam pes taco moli.
»Prijatelj, to je najmanjša skrb; ako bi imel namen pobegniti, imam v Celovcu cel kup znancev, ki bi me dobro skrili in mi tudi radi pomagali dalje ... A meni ni treba pobegniti, saj se nimam ničesar bati. Komisar mi je rekel, da me Avstrija ne bo izročila, zato me bodo prej ali slej tako izpustili.«
In pri tej priložnosti sem mu naštel imena nekaterih častitih celovških meščanov. — To je bilo moje maščevanje nad Švabom, nad šestojanuarskim konzulatom in nad Celovcem ...

Nekaj dni sem se skrival pod kuhinjskim podom in čakal, da se bo razburjenje celovške policije poleglo. Bati se je bilo, da bi me agenti naposled le iztaknili. Sicer pa sem nekaj dni ležal kakor ubit, ker sem imel kosti od skokov in padcev nevarno razrahljane. Razen tega tudi mesta ni bilo mogoče kar tako zapustiti; prijatelji so me namreč sproti obveščali o namerah in pripravah Novega trga. Že na dan mojega pobega iz ječe so sprevodniki vseh vlakov in šoferji vseh avtobusnih prog prejeli mojo sliko. Torej se ni bilo mogoče nikamor ganiti.

Tretji ali četrti dan sem naposled zapustil svojo skriv pod podom in se preselil v sobo. Čutil sem se že zdravega in močnega ter mirno čakal nadaljnjih dogodkov. Družino so mi prijatelji medtem spravili iz mesta na varno. Upal sem, da jo bom pred odhodom iz Celovca še videl.

Vse to pa se je podrlo čisto nepričakovano, in sicer zategadelj, ker sem nenadoma in čisto proti svoji volji postal — vodovodni inštalater.

Nekega lepega zimskega popoldne plane v sobo straža, ki so jo celovški prijatelji postavili zame, in krikne:
»Detektivi, skrij se ...!«

Moral sem nazaj v skrivališče pod kuhinjski pod. Planil sem v kuhinjo in za hip presenečen obstal: kuhinja je bila polna neznanih mi tujih žensk. Moj gospodar je bil namreč zakotni pisač, ki je ljudem delal razne prošnje in pritožbe in je zdaj sedel sredi svojih strank. Kaj sem hotel. Ali naj se dam prijeti policajem, ali pa naj izročim svojo skrivnost tej množici žensk? Toda za premišljevanje ni bilo časa.

Odriniti težko omaro iz kota, dvigniti pokrov iz poda in smukniti v luknjo je bilo zame opravilo dveh, treh sekund. Zame je bila s tem stvar končana, toda ne tako za zbrano kuhinjsko družbo. Moja nenadna prikazen je bila najbrž zelo čudna, kajti ženske so prvi hip skoraj okamenele. Osupli gospodar pa ni izgubil glave. Takoj se je skušal izmazati iz zadrege s tem, da se je obrnil k ženskam:
»Zdi se mi, da pri vodovodu ni nekaj v redu ...«

Zbrane ženske pa je ta čudni prizor tako zbegal, da so planile iz hiše in se kakor preplašene vešče razkropile, preden se je prisebni gospodar utegnil dobro ozreti.

Policije ni bilo k nam, temveč je šla mimo hiše, toda moje nadaljnje bivanje v skrivališču je spričo pregnanih žensk postalo nemogoče, čeprav me je gospodar napravil za vodovodnega inštalaterja. Že ob mraku sem se preselil drugam, treba pa je bilo tudi gledati, da se čimprej spravim iz mesta samega. Moji prijatelji so pohiteli s pripravami za odhod. Že prihodnjo noč se je pokazala ta možnost. Neki naš prijatelj šofer je moral s svojim tovornim avtomobilom odpotovati na Dunaj. To je bilo kakor nalašč. Odhoda torej ni bilo mogoče odlagati, zato sem moral zaenkrat opustiti misel na snidenje s svojo družino.

Zmenili smo se, da bom počakal na avto že prihodnjo noč na cesti, ki pelje iz Celovca proti Svatnam. Točno ob dogovorjeni uri sem bil z dvema spremljevalcema na določenem kraju. Večer je bil mrzel, da je kar pokalo. Bila je ravno polna luna in bledikasta luč je sijala na zemljo. Mraz je tako očistil zrak, da se je na nebu razločila vsaka zvezdica in da se je na zemlji poznala vsaka senca.

Pred nami je ležalo širno Gosposvetsko polje v tihem, nepremičnem zimskem spanju. Pokrival ga je čez kolena visok sneg. Iz te bele prostranosti so se dvigali gozdnati holmi s svojimi črnimi sencami, ki so si čez belo polje podajale svoje skrivnostne roke. Tu in tam po jamah se je snežna belina prerajala v komaj vidno, rahlo meglico. Iz ozadja na desni strani se je kazala podoba samih Svaten; mogočno sivo zidovje svatenske cerkve se je vijoličasto zrcalilo skozi tiho prosojnost, da se je iz daljave zdelo, ko da stoji osamel prestol na koprenastem polju. Ozadje tega pogleda je zastirala Šenturška gora pa otmanjski hribi. Vsa ta mala, zaokrožena deželica, se je pogrezala v veličastno prostranost široke, svetle pokrajine, ki je oči skozi to zrcalo niso videle, a so jo tem močneje slutile. To je bila celovška kotlina. Njeno nedrje je bilo v širokem krogu obdano z visokimi, v mesečini se topečimi belimi mejniki, na jugu z mejniki Karavank, na severu in na zapadu s predgorji Visokih Tur, na vzhodu z laboškimi gorami.

Vsi trije smo se tresli od hudega mraza, ki je ta večer dosegel morda trideset stopinj. Moja duša pa ga ni občutila, ker je bila vsa zatopljena v lepoto tega pogleda. Bil sem prepričan, da gre podoba tega zgodovinskega kraja le meni k srcu, toda naenkrat je eden izmed mojih spremljevalcev zamišljeno vzdihnil:
»Zlodej — je to prekrasen pogled ...«

Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju.
Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj prišel sem zbit, nebogljen, osleparjen za najplemenitejše občutke človeške dostojnosti. Podoba tega kraja me je zabolela pri srcu. Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič slabega ne želim, ko nočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? Preganjala me je takrat, pred leti, ko je bila še vsa združena v enem velikem cesarstvu, pa mi ni marala dati niti skorje hlapčevskega kruha; preganja me tista, ki leži onstran belih mejnikov, Karavank, in ki se imenuje svobodna domovina; preganja me ta košček, ki se razprostira tukaj pod to zimsko kopreno in je del tako imenovane svobodne republike.

In kakor sem se ob prvem svidenju tega kraja nasrkal novih moči in sem ga zapustil z novim pogumom za poznejše življenje, tako je ob pogledu na to presvetlo krasoto tudi zdaj začel rasti moj odpor. Mraz me je kmalu nehal tresti in žilava, topla moč se je polastila mojih prezeblih udov.

Bela dežela je bila tiha kakor zimsko pokopališče, toda sredi nje nisem bil osamljen — pri meni sta bila dva moja tovariša, ki sta z enakimi očmi in enakim duhom, čeprav ne z enakimi občutki strmela vanjo. Tudi nismo njene podobe vsi trije občudovali v istem jeziku, zakaj jaz sem bil sin tistega proletarskega naroda, ki se je na tem svetu naselil pred več ko tisoč leti in ga skušal ohraniti zase, medtem ko sta se moja prijatelja prištevala k onemu narodu, ki je s svojo kapitalistično močjo v preteklem stoletju zavladal nad tem krajem. Toda vsi trije smo strmeli nad to prečudno deželo z istim duhom odrešilnega človeškega spoznanja, ki bo nekoč oba naroda pobratilo in ki bo nekoč Gosposvetsko polje edino napravilo večno lepo ...

Iz tega strmljenja nas je predramil glas svatenskega zvona: ura je bila devet. Naš čas je prišel, kajti bili smo zmenjeni, da bo avto točno ob devetih privozil tod mimo. Toda čakati smo morali še kake pol ure in se že bali, da se je zgodilo kaj, kar je preprečilo šoferjev odhod. Naposled pa smo le zaslišali iz daljave brnenje motorja. Stali smo v varstvu gozdne sence ob cesti in se pripravili. Ali kako smo osupnili, ko se avto na določenem mestu ni ustavil, marveč z nezmanjšano brzino vozil dalje.

Misleč, da se je voznik zmotil, smo vsi trije začeli glasno kričati in ga klicati, obenem pa smo na vso moč drveli za njim. Avto je res pričel počasneje voziti, toda ustavil se navzlic vsemu ni. Tovariša sta pričela šoferja na ves glas preklinjati, kajti podoba je bila, da se je mož v zadnjem trenutku skesal in jo hoče sam odkuriti dalje. Ali zdaj ni bilo časa za tako premišljevanje. Kmalu smo pridrveli do voza, ki je počasi vozil dalje; jaz sem se od zadaj prijel za rob visoke, odprte karoserije in se pognal kvišku. Ako bi ne bilo mojih tovarišev, bi bil najbrž klavrno cepnil na zamrznjeno cesto, toda prijatelja sta me s tako močjo porinila za noge kvišku, da sem se v hipu prekucnil čez rob in se postavil na glavo v — odprt, prazen sod.

Med našim tekom za avtomobilom sem ujel še neko bežno podobo. Po gazi, ki je vodila čez polje do ceste, je počasi korakal neki moški. Prizor, ki se je pred njegovimi očmi pravkar dogajal, ga je najprej prikoval v sneg, ko pa je videl, kako kričimo in naskakujemo voz, se je obrnil in jo naglo odkuril tja, od koder je prišel. Gotovo je mislil, da je priča roparskega napada sredi ceste.

Avto je začel voziti s prejšnjo naglico. Spravil sem se pokonci in še videl tistega moža, hitečega v diru proti bližnjemu gozdu, moja tovariša pa sta že izginila s ceste. Kmalu so izginile izpred oči tudi Svatne. Toda stoje nisem dolgo vzdržal, bil sem namreč razoglav, ker mi je pri skoku na avtomobil zletel klobuk z glave in obležal na cesti. Mraz je bril tako ostro, da sem se koj potuhnil nazaj v sod, kjer me vsaj pih zraka ni dosegel.

Bil sem rešen, čeprav v tako čudnih, nerazumljivih okoliščinah. Mnogo pozneje sem zvedel, zakaj šofer ni obstal, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Nenadoma se je namreč lastnik tovornega avtomobila odločil, da se to noč tudi on pelje na Dunaj. Lastnik pa ni smel vedeti za naš načrt. In kakor so mi pozneje povedali, je bil lastnik eden tistih celovških meščanov, ki so se zaradi mene in tistega švabskega provokaterja iz Banata seznanili z zapori na Novem trgu. Brez njegove vednosti sem se vtihotapil v njegov voz. Imel sem srečo; gospodar je menda že od Celovca dalje dremal, pa ni čul našega ropotanja.

V taki čudni družbi sem se vozil potem vso noč. Srečno, mati, srečno, deklice, ki ste štirinajst ur hodile ponoči čez zasneženo gorovje, kamor vas je gnalo hrepenenje po svidenju.

Vozili smo se vso noč; čim dlje je trajala vožnja, tem hujši je bil mraz. Čepel sem v sodu, ki me je branil le pred pihom, ni me pa mogel braniti pred mrazom. Telo mi je postalo trdo in po nekaj urah že nisem več čutil nog; bil sem prepričan, da mi bodo zmrznile. Toda kaj vse zmore človeška volja; tisti odpor, ki je že od nekdaj gorel v meni, me je ohranil tudi na tej dolgi, strašni poti. Kadar se mi je pričenjalo že temniti pred očmi, sem se spomnil bridke in brezupne poti, ki jo je nedavno hodila moja družina, pa sem se vsakikrat otresel slabosti. V taki borbi sem se grel vseh dvanajst ur, kolikor je trajala vožnja od Celovca do Dunaja.

Ne boste nas! Ta klic mi je neprenehoma žgal kri, me bodril, me ohranjal.

Po neskončno dolgi noči je napočil dan. Rdečkasto sonce tega dne je naglo razganjalo jutranjo meglo. Iz daljave sem že videl blesk Dunaja. Avto je vozil hitreje in naglo smo se bližali cilju. Kmalu nas je zajela široka predmestna cesta. Preden sem se dobro ogledal, smo bili že pri znanem spomeniku: »Spinnerin am Kreuz.«

Aha, zdaj je prišel čas, da izginem. Skobacal sem se iz soda; noge so me nosile, ko da bi vstal iz tople, pernate postelje, ne pa iz nepokritega soda. Prihodnji hip sem se spustil zadaj čez rob karoserije in skočil na zmrli tlak. Avto je oddrvel dalje, ne da bi voznika zapazila, da je medtem kdo izginil z voza. Trdno sem stal na tleh, bil sem rešen. Nekaj ljudi je osuplo strmelo na razoglavega popotnika sredi ceste, toda moje oči tega niso videle, ker so bile vse motne od sreče nad doseženo zmago.

Nad Dunajem je žarelo zimsko jutro. Mesto je bilo vredno pogleda takih oči, kakor so bile moje takrat. Vse lepo, čisto, svetlo, nebo, zemlja in sonce. Tam za morjem hiš, tam za velemestom pa je tekla svetla Donava, vsa široka in ponosna. Ob pogledu na to prelepo sliko zimskega jutra se mi je srce razširilo in pesti so se stisnile:

»Ne boste nas, nikoli nas ne boste...«

== OB VERSAJSKIH PLOTOVIH ==

Globača, po kateri teče naša Drava od Žvabeka do Traberka, nima nobenega pravega zemljepisnega imena; koroška Podjuna se zemljepisno prav za prav konča že pri Žvabeku, a tako imenovana dravska dolina nekdanje štajerske dežele se pričenja šele pod Spodnjim Traberkom. Sosedje pravijo temu svetu na kratko: za Dravoj.

Kljub temu da je ta ped zemlje prav za prav brez imena, so jo gospodje na versajski mirovni konferenci vendarle iztaknili. In ker so jo iztaknili, so jo razdelili na dva kraja, čeprav je ta svet živel v skupnosti, odkar stoji. Pa ne, da bi ga razcepili po narodnostni meji, ki teče najprej severno od Drave od Gorenč čez Legerpuh in od tam k ustju Labodnice, ki se v Labodu izteka v Dravo, ter od tod spet dalje proti severu na vrh Košenjaka. Niti ga niso razcepili po meji, ki jo je v teku tisočletij izgrizla v naravo voda Drava, temveč so ga precepili pošev in počez ter potegnili mejo od Strojne na jugu do Košenjaka severno od Drave.

Že kot pastir sem strmel z naših bregov in hribov proti temu skrivnostnemu svetu, o katerem mi doma niso vedeli povedati kaj drugega, kakor da se tam začnejo že Nemci. Njegova skrita lega me je mikala, dasiravno sem čutil pred njim neko čudno tesnobo, kakor jo čuti človek z vrhov pred globačami. Tiste štiri fare, ki so jih Versajci pripojili slovenski zemlji osemnajstega leta, sem pozneje dobro spoznal, saj je bil med njimi tudi Traberk s svojimi velikimi sejmi, kamor sem hodil z očetom spoznavat Juda, Nemca in Kranjca. Bil je na tem koščku zemlje tudi črneški Sveti Križ, kamor smo od doma hodili po odpustke za naše grešno življenje. Onih pet far pa, ki so jih v Versaillesu dali Avstriji, pa nisem nikoli dobro poznal in bi jih brez pomoči šestega januarja najbrž tudi nikoli ne bil spoznal. Tej pomoči se imam torej zahvaliti, da sem pregledal skrivnosti tudi tega dela zadravojske globače.

Pol ure od Traberka ležijo na desnem bregu Drave tihe Črneče. Skrite so v vznožje Tolstega vrha ali Črneške gore, kakor se imenuje severna plat tega hriba, in opaziš jih šele, ko se jim že čisto približaš. Cerkev in grad kipita v zrak s svojimi začrnelimi zidovi. Iz starih časov ni o tej vasici nič znanega. Tembolj pa so slovele Črneče pred kakimi osemdesetimi, devetdesetimi leti, ko je v gradu gospodaril graščak Lušin. Možak je bil zelo bogat in je imel prečudno navado, da je vsem svojim dninaricam hotel segati pod krila. Včasih je zažvižgal na prste in poklical dninarice domov. Vse ženske, stare in mlade, so takoj zapustile delo in jo pocedile kar čez polje proti gradu. Katera je bila prva pri graščaku, ji je segel pod krilo, zato pa je dobila pet rajnišev. Tako je delal leta in leta in, ko se je tega opravka naveličal, se je ustrelil; nato so mu zvonili v vseh cerkvah, kar jih je videti iz graščine. V današnjih hudih časih si človek takega prešuštnika težko predstavlja. Kaj bi se zgodilo, ako bi danes, ko ženske nimajo niti za sol, komu padlo na misel žvižgati in razdajati zlate in srebrne rajniše za tako majhen trud?

Iz Črneč dalje se vije pot ob vznožju Črneške gore. Vso ozko dolino napolnjuje močan, enakomeren šum, kakor bi skoznjo odmevala daljna, večna pesem. To je Drava, ki je ne vidimo, ker je skrita v svoji globoki strugi; njeni vrtinci in njeni kolovrati šumijo in bučijo skozi tiho deželo danes kakor nekdaj, ko so te kraje pokrivali še gozdovi in je sredi njih visoko v bregu stoloval grad Tribenj, od koder so tribenjski graščaki, za njimi pa njihovi dediči, vovberški grofje, prežali na trgovce in kupčevalce, ki so nosili svoje tovore skozi dravsko dolino. Danes ni od tega gradu nobenega sledu več, le na kamnu, ki je iz njegovih razvalin zdrknil v dolino do ceste, se samoten popotnik lahko spočije. Še malo prej pustimo za seboj mogočno Sušnikovo posestvo, imovino nekdanjega svobodnjaka v tem kraju. Pred dvema rodovoma je tedanji Sušnik, ki so ga imenovali »der windische Minister«, s svojim prijateljem Einspielerjem zasajal po teh krajih slovenske mejnike. Njegovi dediči pa, ki jih je napredek pognal z rodne grude, nadaljujejo zdaj njegovo delo z druge strani in skušajo zabijati mejnike velikega življenjskega prostora našega sosednega naroda.

Za Tribnjem se svet kmalu odpre in pred popotnikom se razgrne prelepo libeliško polje, na čigar koncu sameva velika in lepa vas Libeliče ali, kakor ji pravijo domačini, Nebliče. Več kakor tisoč let so Libeliče živele svoje življenje pod vznožjem Libeliške gore, sredi gozdov, rženih in ajdovih polj in ob večnem šumenju sosedne Drave, dokler ni naposled prišlo do versajskega miru. Ob plebiscitu je velika večina Libeličanov glasovala za priključitev k Jugoslaviji. Navzlic temu je bila občina seveda pripojena Avstriji. Ko pa so se temu Libeličani uprli, jim je razmejitvena komisija, sestoječa iz peterih velesil, začela deliti njive, travnike in pašnike ter je prebivalcem te kotline napravila novo mejo tako, da sta vas in dobra polovica občine pripadli Jugoslaviji, ostali del pa Avstriji. Ljudje, ki so živeli nad tisoč let skupaj, so se ločili, in njive, ki so toliko časa skupaj rodile, so se razdelile. Zdaj gre versajski plot tik za vasjo.

Libeliče pa niso belile glav le versajskim mirotvorcem in mironoscem, temveč tudi našim državotvorcem iz časov šestojanuarskega režima. Zasluga za to gre hlapcu Antonu Stermicu, ki je bil zaradi razmejitve libeliške občine pristojen hkrati v oba njena dela. Temu primerno je seveda živel zdaj na naši, zdaj na nemški strani. Menda pred kakimi desetimi leti je hlapčeval pri prvem kmetu onstran meje. Tedaj se je po slovenskem delu Libelič raznesla novica o čudni navadi tega hlapca: ponoči, kadar drugi posli po napornem delu počivajo, tihotapi ta Stermic iz nekega prečudnega navdušenja nekako literaturo, bombe in granate čez mejo, skratka vse, kar je potrebno za revolucijo.

Ta stvar ni na slovenski strani versajskega plotu dala pokoja nekaterim januarijcem. Zato so neke noči vdrli čez mejo v hlev, kjer je Stermic počival, ga zvezali in ga kakor medveda prepeljali na svojo stran. Hlapca so torej tako rekoč ukradli. V Evropi je zaradi tega nastal velik škandal. V dunajskem parlamentu je naglo zasedala komisija za zunanje zadeve, časopisje je pisalo dolge uvodnike in znani Otto Bauer je grozil, da bo stvar spravil pred Društvo narodov, videč v tem dejanju kršitev teritorialnosti. Stermicu se ni godilo kakor Cankarjevemu Simnu Sirotniku, ki je umiral na meji med dvema občinama, ker ga nobena ni hotela spoznati za svojega občana. Medtem ko sta se prej obe državi otepali Stermica ter mu nobena, niti Jugoslavija niti Avstrija, ni hotela priznati državljanstva, češ da razmejitev ni natančno določila, kam ta siromak spada, se mu je zdaj sreča nenadoma na ves glas zasmejala: obe državi sta se pulili zanj, trdeč, da je državljan obeh mejašev. Temu se je Stermic najbrž imel zahvaliti, da je čez leto dni spet odnesel svoje kosti nazaj v avstrijski del Libelič ...

Koj za Libeličami prestopi popotnik, ki sme hoditi po cesti, državno mejo. Preden prideš v Potoče, drugo središče razdeljenih Libelič, greš mimo mogočnega libeliškega gradu. Gradovi so od nekdaj merili zgodovino našemu slovenskemu ljudstvu tudi v teh krajih in grad mu je tudi zdaj določil novo — mejo. Človek sicer ne razume, zakaj se graščak ni odločil za monarhijo na tej strani, ampak za demokratično republiko na oni, vendar je bilo tako, da je dal potegniti mejo za svojim hrbtom. Najbrž je že takrat vedel, kaj so demokratične republike in kaj lahko postanejo.

Kmalu se prikažejo Potoče. Toda vas, skrita v zatišju Libeliške gore, nas ne zanima, saj je podobna neštetim drugim vasicam po naši zemljici. Bolj nas zanima lepa kmečka, skoraj veleposestvu podobna domačija kraj Potoč. Čeprav vzbuja večina kmetij tod okrog videz trdno stoječih hiš, se ta, o kateri govorimo, zelo razlikuje od svojih sosed tako po prostranosti in urejenosti poslopij kakor tudi polj okrog njih. Tu domuje prvi naseljenec iz rajha, ki mu je celovški Heimatdienst v smislu narodne enakopravnosti priskrbel dom na naših slovenskih tleh. V Thüringenu, kjer je premalo zemlje za kmete, ker je imajo graščaki preveč, je prodal svojo prezadolženo zemljo. Z denarjem, ki mu je ostal, bi tam doma ne mogel kupiti poštene bajte, tukaj na Koroškem pa je s pomočjo raznarodovalne institucije kupil posestvo za trideset glav živine.

Stopimo torej k temu modernemu kolonistu. Mož je že več kakor petdesetleten, ne govori mnogo, ni prijazen, kakor so sicer tod domači prebivalci, je prej celo osoren. Človek, ki pride k njemu že tako poln predsodkov, postane še bolj nezaupljiv. Toda kmalu se izkaže, da ima mož čudno skorjo na sebi. Čisto po svoje in tako rekoč brez občutka govori, kolikor govori. Razlaga, da se ukvarja z mlekarstvom in s krompirjem. Hvali zemljo. O domačinih trdi, da so dobro ljudstvo, da pa ne znajo dobro gospodariti. O politiki ne zine besede. Pri sosedih izvemo tudi, da se za politiko ne briga kaj prida in da so tisti, ki so ga z velikim upanjem poslali semkaj za versajski plot, zaradi tega z njim nezadovoljni. Svoje poslanstvo na tem ozemlju pa le opravlja, čeprav čisto po svoje. Znano je v okolici, da je kljub pomoči Heimatdiensta do vratu zakopan v dolgove. Podobno se godi tudi večini njegovih rojakov, ki jih je kakih tri do štiri sto naseljenih ob koroškem versajskem plotu.

Od Potoč dalje teče pot proti skriti Suhi. Bregovi strojanskega hribovja segajo tu ponekod prav do Drave in njen šum je zato mestoma močnejši, silnejši. Polja je malo ravninskega, a navzlic temu ima tudi Suha svojo graščino, kakor vsaka druga vas na levem bregu te dravske globače. Od Suhe proti Žvabeku se vije cesta visoko nad Dravo skozi gozdnato pobočje, ki se imenuje Flegarca. V prejšnjih časih so pliberški flegarji, upravniki in opravniki takratne posvetne gosposke ob tej cesti oprezali za prekupčevalci in kmeti, ki so hodili s sejmov, ter jih ropali. Kmetje so tej gospodi postavili večen spomenik s tem, da so ta del sveta imenovali Flegarca. S kajžarjem, ki ima sredi Flegarce ob cesti svojo kajžo, sva se o tem pogovarjala.

»Danes tega le ni več!« hočem jaz pohvaliti napredek novejšega časa.
»Seveda!« se mi pomenljivo nasmehne kajžar. »Danes so to drugače napravili. Davčni urad so kar v Pliberku napravili...«

Pol ure dalje je že Žvabek, vas, znamenita zaradi tega, ker je pred svetovno vojno vedno soglasno volila kandidata slovenske narodne stranke, medtem ko je pri plebiscitu tretjina glasovala za Avstrijo... V prejšnjih časih so prebivalci mežiške doline v trumah romali k žvabeškima podružnicama na Sveto mesto in k Sveti Luciji. V prvo so se zatekali splošni pregrešniki, v drugo pa na očeh bolni romarji. Tudi temu romanju so napravili konec versajski mejniki, kajti brez obmejne izkaznice te niti bog ne more več uslišati.

Zgoraj nad Suho, na najvišjem vrhu razvodnega grebena med Dravo in Mežo, leži Strojna, stara hribovska naselbina, slavna zaradi predobrih hruševih moštov, katerim marsikatero vino ni kos. Odkar je pripadla Jugoslaviji, se je proslavila še z enim rekordom, ki je gotovo svetovnega pomena. Na strojansko enorazredno ljudsko šolo so namreč nastavili učitelja, ki si je moral seveda sam kuhati, ker takrat ni bilo gostilne v kraju, učitelj pa je bil samec. Ko se iz šolskega dimnika nekaj dni ni pokazal dim, je učitelj prišel h kmetu Janežu in prosil gospodinjo, naj mu napravi izdatno jajčno jed, češ da že nekaj dni ni ničesar dal v usta.

»Iz koliko jajc pa?« ga je vprašala kmetica.
»Iz trideset!« se je odrezal mož.
»Ali ne bo nekoliko preveč?« je podvomila kmetica, boječ se, da ni prav razumela naročila.

Ker je mož vztrajal pri svojem naročilu, se je gospodinja spravila na delo in mu nacvrla jajčne jedi iz tridesetih jajc, ki jih je izgladovani učitelj urno pospravil z dobršnim kosom kruha in stvar poplaknil z nekaj litri ozimičevca. Nato ni bilo učitelja spet nekaj dni na spregled in celo šolski otroci, ki so prihajali k pouku, ga niso mogli nikjer iztakniti. Strojanci so vdrli v učiteljevo stanovanje, ki so ga pa našli praznega. Strojanski učitelj je izginil neznano kam in vse poizvedovanje za njim je bilo zaman. V njegovem zapuščenem stanovanju niso našli drugega kakor nekaj starih jedilnih listov iz vseh samostanov, kar jih premore Slovenija. Nekdo se je lotil študija teh jedilnikov in ugotovil, da z najboljšim razpolagajo trapisti v Rajhenburgu. Nos je nos, odšli so za to sledjo in res so našli pobeglega učitelja pri trapistih, kjer je zapečatil tragiko svojega stanu.

In nekega pomladnega jutra leta tridesetega sem tudi jaz stal vrh Strojne in ogledoval, kje bi se pognal čez versajski plot. Za menoj se je namreč gnal šesti januar v svojem prvem zaletu. In tako sva kraj majnika meseca naposled pridirjala na Strojno, to se pravi, da sem jaz že stal pred mejniki na vrhu strojanskih hribov, medtem ko se je šesti januar šele poganjal za menoj iz doline. Bilo je še zelo zgodaj, nekako ob tistem času, ko na vzhodu še ni svita, a ko ga je vsak čas pričakovati in ga zvezdnato nebo s svojim begajočim utripanjem tako rekoč že napoveduje. To napovedovanje neba pa more razločiti le kraja vajeno oko.

Po dolinah in kotlinah je ležala debela vigredna megla in pet prostranih sivkastih jezer se je razprostiralo pred menoj: prvo tako jezero je zalilo ozko in krivantasto mežiško dolino, en zobčasti zaliv je segal čisto sem pod vznožje Strojne; drugo jezero se je razprostiralo proti jugovzhodu, kjer je pod njim ležala skrita mislinjska kotlina; na severu, takoj pod grebeni strojanskih hribov, je megleno jezero pokrivalo dravsko globačo od Traberka do Žvabeka; skozi komeljske prelaze na zahodu se je videl kos morju podobne bele prostranosti, ki ji ni bilo mogoče videti kraja, in to je bila Podjuna. Dalje proti severu je ležalo še eno jezero, a pod tem je počivala laboška dolina. — Med temi belimi morji in okrog njih so se dvigale gorske pošasti Uršlje gore, Pece, Raduhe in Smrekovca na jugu, Kozjaka, Pohorja in Košenjaka na vzhodu, Golce in Svinje na severu, medtem ko meglenost na zapadu ni imela meje in je le od južne strani padala vanjo senca Obirja in Karavank...

Spustil sem se na štor in sem se zatopil v razgrnjeni svet okrog sebe. Bolj kakor z očmi sem gledal s srcem; vse, kar je bilo tedaj videti, in vse, kar je bilo skrito, se je ta hip zrcalilo v mojem srcu. Skoraj me je hotela premagati neka bridkost. Ali bo res treba zapustiti vse to, kar leži tostran mejnikov? Dvajset let mladostnih sanj, vsa leta svetovne vojne, med katero je srce iz daljave hrepenelo po tej prečudno lepi skoposti, in deset let dela in truda za še večjo lepoto teh krajev in njihovega življenja... ?

Svet, sredi katerega sem sedel, je bil tih, niti najzgodnejši in najnemirnejši ptički se še niso oglasili. Prisluškujem cesti, ki gre po grebenu od vzhoda proti zahodu. Tudi tam je tiho. Nobena vejica se ne gane, le tu in tam prav težko kane kaka rosna kaplja na mlado brst, ki se potem strese in skoprni v negibno tihoto. Dolgo sedim tako sredi samote in prisluškujem versajskemu plotu, ki gre tam na robu za cesto. Prav za prav prisluškujem svojemu srcu, ki postaja vedno bolj nemirno, ki se še bori z nevidnim sovražnikom. Potem mi uide pogled proti mežiški dolini. Zdi se mi, da se površina meglenega jezera širi in dviga sem proti meni. Možakasti Peca in Uršlja gora toneta nekam v modrikast soj. Medtem ko dotlej iz bele dravske globače nisem slišal nobenega glasu in se je zdelo, kakor da je na severni strani tik pod Strojno brezdanji prepad, zaslišim nenadoma kratek, a razločen šum. Kaj je to...? To je Drava na dnu globače. Eden izmed njenih neštevilnih kolovratov je izgubil ravnotežje in pljusknil premočno. Da ... Saj se čuje kakor rahlo udarjanje valov. Kaj se godi v človeku, ki sedi v višini nad tisoč metrov in sliši pljuskanje dravskih valov sedem sto metrov pod seboj...?

Tedaj sem vstal in se ozrl še enkrat proti jugu in proti vzhodu, zraven pa mi je prišlo na misel: Da, iti moraš, šesti januar je lahko vsak čas za teboj in tako je bolje, da se mu ogneš. Če poneseš s seboj v srcu vso lepoto, ki jo zdaj vidiš in jo slutiš, in če poneseš s seboj vse dosedanje življenje, te ne bo konec niti onstran versajske meje. Povsod boš našel brate ... Previdno sem se bližal cesti, globoko zadihal in z enim samim korakom preskočil versajski plot. Šum, s katerim me je sprejela hosta na oni strani, je ostal brez odmeva. Tedaj so zapele prve ptice in za Pohorjem je mežiknila prva zarja, zadnja v domovini...

Pod Flegarco je brod čez Dravo. Struga je polna vodovja, kajti v Tirolah in v Turah se je topil sneg in so se pričeli tajati ledeniki. Vrtinci in večni kolovrati razdraženo pljuskajo, šum vodovja odmeva visoko med strme bregove. Kako lepa, kako silna je ta voda Drava... Počasi se odmika star, razšvedran brod od brega. Zaradi deročega toka ima brodar polne roke dela. Sam star in siv se zrašča s sivo vodno površino in s sivo jutranjo okolico. Od daleč sem najbrž tudi jaz ves siv. Brod zajame sredina struge in škripajoč se pomika proti drugemu bregu.

Zdaj sva že izven nevarnosti, ker je brod zaplul v širok, miren zaliv. Brodar, ki mi skraja na vprašanja niti ne odgovarja, postane zdaj vedrejši in zgovornejši. Medtem ko le sem in tja zamahne z veslom, mi pripoveduje nekaj iz svojega življenja. Tudi on ni iz tega kraja in tudi njega je poslal sem Heimatdienst. Toda ker ni bil mož doma s Švabskega ali iz Thüringena, temveč iz soboških hribov tam za Košenjakom, mu niso priskrbeli domačije za trideset glav govedi, temveč bajto za dva repa in star brod, ki se z njim razen tihotapcev in potepuhov skoraj nihče ne vozi. Kot obmejnik je že zdoma govoril oba jezika in se zato počutil domačega med suškimi domačini. Ko ga vprašam, kako se počuti sicer, mi odgovori:

»Nič ne rečem, toda rad bi dočakal to, da bi se mi, kadar zaidem v krčmo, ne bilo treba usedati k mizi za vrata, ampak da bi smel sesti tja, kamor sedajo spodobni ljudje...«

Ker sem mu stisnil v roko dvojno prevoznino, se je tako zavzel, da je še dolgo stal na robu broda in strmel za menoj, dokler mu nisem izginil v grmovje nad bregom.

Pri Pirkšmidu, obcestni gostilni na Dromlji, se človek ne naveliča poslušati starega krčmarja, ki tod že skoraj štirideset let roko ven moli. Ta kraj je pred vojno spadal k nemški obmejni občini Legerpuh. Krčmar je bil tiste vrste slovenskih naseljencev, ki so dolga desetletja pred vojno naseljevali izumirajočo labodsko dolino vse od Laboda pa gori mimo Volšperga. Nemški kronisti, ki so bili v skrbeh za nemški značaj tega prelepega kota koroške dežele, so nekoč s strahom ugotavljali, da je že vsaka tretja kmetija v slovenskih rokah. Njih strah pa je bil popolnoma neutemeljen, kajti nekaj je pripomogla nemška kultura, nekaj okolje, največ pa slovenski oportunizem, da so se ti naseljenci že v drugem rodu utopili v nemški večini. Utopili se niso le tisti, ki so prišli v nemško celoto, temveč tudi tisti, ki so se naselili na levem dravskem bregu med tamošnjo slovensko večino.

Pirkšmid pa ni bil oportunist, ampak je mislil, da je vseeno, če iz njegove hiše roko ven moli Slovenec ali pa ponemčeni Slovenec. Zato je ostal, kar je bil še takrat, ko je prišel semkaj od nekod s Pohorja. Toda to svojo zmoto je moral korenito poplačati. Skoraj v dveh letih je petkrat menjal gospodarje. Med koroškimi obmejnimi boji se ni umaknil iz hiše, čeprav je bil nekaj časa sredi med obema frontama. Nemški Heimwehr je iz njegovega hleva napravil gnezdišče za strojne puške, nakar so slovenske čete hlev zažgale z bombami. Nato so ga oboji oplenili, toda Pirkšmid je ostal, kjer je bil.

Nekega dne, ko je slovenska oblast zbežala proti Traberku, so navalili v njegovo hišo okoličani iz Legerpuha, s Cale in drugod. Večinoma taki, katerih očetje, če ne še sami, so nekdaj ovce pasli po Kozjaku, Pohorju in drugih slovenskih gorah. Bila jih je polna hiša in Pirkšmid je pričakoval, kdaj se bo začel obračun. Vdal se pa ni.

»Pirkšmid, zdaj boš pa pobasal culo in jo pobral tja, kamor te srce vleče. Tja, od koder si prišel,« je začel mlad gospodar s Cale.
»Zakaj pa ti ne greš, saj sva s tvojim očetom skupaj prišla v te kraje?« mu je smelo odgovoril Pirkšmid, misleč si, da je tako ali tako že vse izgubljeno.

Prvi izzivač je sicer obmolknil, toda namesto njega je pričelo razsajati deset drugih. Ko pa je bila napetost že na vrhuncu, je vstal neki kmet iz Legerpuha, pravi Nemec in domačin po rodu, ki je dotlej molčal.

»Pirkšmid, nič se ti ne bo zgodilo, dokler sem jaz tu,« je zavpil nad drugimi. »Ti si držal svoje, kakor smo mi držali svoje, in zato nisi nič zagrešil. Tako se tudi spodobi. Ali si mar kriv ti in ali smo mar krivi mi, da so drugi skovali iz naše ljubezni do rodu vojsko? Prišel si v naše kraje kakor toliko drugih. In zakaj bi ne prišel, če je pa zemlje dovolj za vse? Ne boj se, ker sem jaz tu ...«

Ker je s kmetom potegnilo še nekaj drugih sosedov, so bili godrnjači in hujskači kmalu ugnani v kozji rog. Od tistih dob je imel Pirkšmid lep mir in tudi po plebiscitu, ko se je vendar vedelo, da je iz Dromlje skoraj edini glasoval za Jugoslavijo, ga ni nihče nadlegoval.

»Komu boste pa dali posestvo?« ga vprašam. Sele po precejšnjem molku mi mož odgovori:
»Ne vem... Tri sinove imam, toda vsi trije so odšli v Jugoslavijo v službe ...«

Čudno, starec je tako trd in uporen, a njegovi otroci se v ničemer ne razlikujejo od otrok onih naseljenih oportunistov, ki so postali Nemci. Eni so pobegnili pod severni vpliv, drugi pod južnega. Ko gledam Pirkšmidov obraz z neštetimi globokimi brazdami, med katerimi opazim tudi nekaj žalostnih potez, ne vem, če mu je ta trpkost ostala na licu zaradi tega, ker je njegov dom ostal pod Avstrijo, ali pa zaradi tega, ker so ga zapustili sinovi in s tem pogubili njega in njegovo zemljo...

Od Pirkšmida bi bili proti zahodu v slabi uri v Gorenčah, zadnji fari, ki še spada v zadravojsko globačo. Toda nas vleče proti vzhodu, proti središču te male, samosvoje pokrajine, starodavnemu trgu Labodu, kamor dospemo v dobri uri. O tem trgu sem prvikrat slišal praviti, ko mi je pripovedoval moj stric, da je kot desetleten fant hodil izpod Uršlje gore v Labod po zdravila za mojega deda. Pet ur je potreboval tja, pet ur nazaj, s seboj je dobil en rajniš za zdravila in kos črnega kruha za pot. Kajti v Labodu je takrat zdravil sloviti zdravnik-padar, pri katerem so vsa zdravila veljala en rajniš. Moj stric je hodil teh deset ur redno vsak teden enkrat nekaj mesecev zaporedoma, dokler ni moj dedej umrl.

Šele mnogo let pozneje sem zvedel od starih Labočanov za čudodelno skrivnost tega padarja. Mož je imel za svojo znanost le dva recepta, in sicer za zunanje bolezni lisičjo mast, za notranje bolezni pa dravsko vodo, ki jo je zajemal iz struge tik pod farovškim hlevom. Ker je moj dedej bolehal na ledvicah, je nosil moj stric dravsko vodo iz Laboda tja pod Uršljo goro.

Labod leži ob ustju reke Labodnice in na tem mestu se nemška jezikovna skupnost stika z Dravo že od takrat, ko so se benediktinski menihi naselili v bližnjem Šentpavlu. Ti so kmalu naselili na tem kraju nemške roko-delce in brodarje. Od tega bo pa že skoraj tisoč let. To je tudi edini kraj, kjer se naši sosedje Nemci jezikovno dotikajo dravskega brega na vsem njenem koroškem teku od Beljaka do Traberka. Seveda ni od nekdanjih laboških pradedov že davno ne duha ne sluha več, in če bi v zadnjem stoletju ne bilo prisilnega raznarodovanja in umetne nadvlade koroške nemške buržoazije, bi tudi ta trg ne imel nemškega značaja. Ko so pred dvaindvajsetimi leti prodrle slovenske čete v trg, so tudi laboški nemški in nemško misleči tržani dosledno rešili čast meščanstva s tem, da so hladnokrvno izobesili slovensko zastavo na občinski hiši. Konjunkturna preizkušnja tudi temu tihemu trgu ni prizanesla ...

Meja in upanje
Od Laboda do državne meje na levem dravskem bregu je uro hoda, medtem ko se versajski plot na desnem bregu približa Dravi že tik pod Labodom. Nekaj časa torej meji sama Drava. Na desni strani leži libeliško dno, na levi strani pa kamenška polica, ki se tja do Traberka podaljšuje z viško polico. Gori na pobočjih Košenjaka čepita dve gorski fari, ki tudi še spadata v ta kraj brez zemljepisnega imena. To sta Šentlovrenc in pa Ojstrica, dva stara soseda, ki ju je tudi versajski mir ločil na dva dela. Na veleposestvu Landhaus, ki stoji pod kamenško skalo sredi lepe ravne police, je tudi postavljen mejnik, ki so ga tja prenesli iz Saksonskega.

Kakor da bi se Drava globoko zamislila nad tem, ker so jo za nekaj kilometrov napravili za mejo, se skoraj neslišno zliva dalje po široki strugi. Njena gladina je mirna, brez vrtincev in brez kolovratov. Mrak lega na globačo, ko stopam po cesti nad strugo tja proti Viču. Vendar še ne bo takoj noč, kajti globača se že temni in je polna raznih senc, ko se sonce še ovija hribovja na obeh straneh doline. Mračne in otožne barve se zgoščujejo od enega brega do drugega in barvajo kraj brez imena s čudnimi nepopisnimi barvami. Dolge, pošastne sence, ki se stegujejo čez dravsko gladino, stiskajo srce, da vstajajo v njem črne misli kljub vedrim možganom.

Tedaj me predramita dva vesela otroška vriska. Doli pod cesto zagledam pastirčka, ki pase belo živino laboške pasme, na drugem bregu Drave, onkraj versajskega plotu, pa vidim vihrati pastiričko ob čredi živine. Pastirička je prva zaklicala:
»Ole, ole Šimej!«
Pastirček je odgovoril:
»Ole, ole Mojcej!«

Vriska se ponavljata in se zlivata v en sam prešeren, razposajen glas, ki postaja pesem obeh bregov ter raste in se dviga vedno više pod nebo. Pod to pesmijo, na dnu globoke struge, se dravske vode tiho pretakajo proti vzhodu. Ko strmim vanje, se mi zdi, da se čuje iz njih neko skrivnostno, preroško šumenje. Ali ne napovedujejo tudi te vode, da bo prišel čas, ko se bodo tudi one razburkale, ko bodo vrtinci in kolovrati te struge završali in pljusknili ter se združili z viharjem, ki bo za vedno podrl ta versajski plot? Potem bosta spet oba bregova lahko živela v skupnosti in bosta oba soseda, slovenski in nemški, postala svobodna mejaša, svobodna naroda v pravični človeški skupnosti...

Pesem pastirjev na obeh bregovih tihe reke, ki noče prenehati, potrjuje to tiho večerno upanje...

== OD MEŽE DO POLJANE ==</text>
      <sha1>eiw76juz63vaxpgy965ffs6ngaf0gtk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224018</id>
      <parentid>224017</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T18:46:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urša Matotek</username>
        <id>9825</id>
      </contributor>
      <comment>/* OD MEŽE DO POLJANE */</comment>
      <origin>224018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="292392" sha1="61p9suv19qzb8ex0n8o9y3h7kjllg4o" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)
| normaliziran naslov =  Če Zila noj Drava nazaj potačo, Od Mokronoga do Pijane gore, Nebeški sejem, Gosposvetsko polje (1942), Ob versajskih plotovih, Od Meže do Poljane, Od Kotelj do Belih vod
| avtor = Prežihov Voranc
| izdano = ''{{mp|delo|Državna založba Slovenije 1945}}'' 
| vir = dLib {{fc|dlib|RTGDZYQF|s=?|1945}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

== ČE ŽILA NOJ DRAVA NAZAJ POTACO . . . ==

== 1. ==

Poleti je Vrbsko jezero tako živahno, šumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja vseh vrst motorjev, žargona kontinentalnih velemest; prah, parfum, bencin, katran, ki se v Vrbi, v Porečah, v Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku in v Ribnici zgosti v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeš slišati šepetanje valov, in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se začasno nekam daleč umaknili.

In če prisluškuješ še tako pozorno, če se spustiš na gladino jezera, ne moreš v dobi sezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonjenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero je v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, z bencinom in parfumom nasičenem ozračju slišati te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logo ves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domačal, na Lipo in Žoprače... Tam se ti zdi, da slišiš te zvonove, včasih močneje, včasih slabotneje, komaj slišno, zamirajoče...

V Logi vesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi na lepo nedeljo z vsemi zvonili sami Dragasniki, Koširji, Kaklni in Rainerji; to zvonjenje te spremlja, ko greš proti Žopračam, potem pojenjuje, na Lipi se pač še sliši veliki zvon in udari čez gornji Rož, ali njegov glas je osamljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem zopet zakipi in negotovo odmeva nazaj do Vrbe, kjer se izgubi v prvih borovih gozdovih. Faleti, Gotinjaki, Reichmanni zvonijo in se oglašajo Vošpernikom v Podravljah.

Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, ali odmev od Lipe je vedno slabejši, preneha in, ako svoj sluh še tako napenjaš, se na Domačalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da ga čuješ nekje daleč, silno globoko, komaj slišno — ali ko misliš, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umpergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več.

Zato se obrneš nazaj proti Šentjurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šentjurij je visoko na skali in četudi je zvonjenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kakor bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, kjer Frici in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih akordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh sončnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah že stoletja pojema glas potopljenega zvona, ali se sliši še danes prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davno, davno ne sliši več zvon Svetega mesta, ki se je nekoč potopilo v to jezero... V mraku se čuje Dholica po celi deželi — Bende zvoni večno luč z velikim zvonom tako močno, da se njegov glas včasih uleže čisto nizko k jezeru, a vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva.

Mimo Dholice greš za zvonom proti Porečam, Brezi — zdi se ti, da čuješ nekje zvon, ali ne veš, kje, greš za slutnjo preko jarkov in holmov in naenkrat obstaneš brez sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj se še ozreš v dolino Blatograda, v domačijo Urbana Jarnika, se obrneš in greš tuj nazaj...

V mestu se ti zdi, da srečuješ Drabosnjake, Ahaclje, Einspielerje, Serajnike, Janežiče, Majarje in toliko drugih..., ki so zvonili nekoč v potopljenem mestu vijugastega jezera, ki leži pod teboj v blesku migljajočih luči in švigajočih odsevov... Kotlina je polna večerne razkošnosti, arij, življenja, ki sega skoraj sem gor in skuša doseči s svojo razburkano površino zadnje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov, in jih pogrezniti v večen molk z njihovimi zvonarji vred...

Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajžice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni!

Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, pudra, mesa, smradu in lepote, promenada in efekt!

Dežela Drabosnjakova!
Dežela Košatova! —

Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec prenasičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...

Vrba in Loga ves nista prijateljici. Ko je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: »Evo Velike Srbije v Logi vesi!«

Župan logaveški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tako dalje, v Vrbi pa so odločilni Vrani, Berginci... Vendar je v Logi vesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesi je priredilo koncert v Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbljani so protestirali pri Pipanu in pri županu, ki je tujec, toda prvi je zagotavljal, da je predvsem gostilničar, medtem ko je župan naglašal tujsko-prometno stran Vrbe. Vrbljani so naročili par tovornih avtov »Heimwehra«, oblast se je zbala ter je poslala toliko in toliko bajonetov in Loga ves je pela v Vrbi. Tudi Vrbljani imajo svoje staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še v Košatovi dobi. Stari Kušternik iz Loge vesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist in ki še danes zapoje več kot 60 napevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu.

»Ko pa sem videl, kako gre, sem pustil Vrbo!« mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logi vesi, Vrbljani pa pojejo promenadne koncerte svojim letoviščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peti Kušternika iste melodije, vendar bi besedila ne razumeli.

Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni celovški ordinariat ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirja, ali imeli so trde boje. Sicer je velika večina domačinov v tem oziru bolj lahne sorte; hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemški nacionalci, proletariat svobodomiselno avstro-marksističen, vendar pa je bil glas teh faranov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric iz Dvora opravljati zanje nemška cerkvena opravila leto in dan. Možakar iz Dvora, starina, ki ga ni bilo mogoče že desetletja spraviti dol, si je vtepel v glavo, da je končno vseeno, ali pridiguje faranom, katerih ni nikoli v cerkev, v tem ali onem jeziku — in je ostal večidel pri slovenskih pridigah, razen v sezoni. Zdaj pa imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridiguje nemški, igra tarok s purgarji in ni taka grča kakor Fric z Dvora. Temu kaplanu nameravajo sezidati novo, lepo farno cerkev in spraviti faro iz Dvora v Vrbo, brž ko zatisne oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo adaptirati izraelitom udobno sinagogo, kljub njihovemu čistokrvnemu plemenskemu stališču. Ako bi naši jugoslovanski verski bratje z juga obrnili svoj dotok na vrbsko obalo, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do mošeje z minaretom...

Vrba ima staro cerkvico — brez zvonov. Treba je zbrati šilinge! Počasi gre, ali gre. Ali zopet je nepoboljšljivi Fric zraven — hoče imeti na zvonu slovenski napis. To je višek vsega! Manjka še nekaj denarja! Vran iz Vrbe, čigar oče in stric sta se zanimala za Drabosnjakove pesmi, jih iskala po Kostanjah ter odnašala v celovški muzej — založi takoj primanjkljaj in zahteva nemški napis. Fric se mora vdati. Sedaj pa slovesnost — banket! Fric je neotesan in brezobziren — žalibog lahko pokvari svečanost trenutka s kako pridigo ali celo s kakim banketnim govorom, gledajoč pri tem na molčeče kmete na onem koncu mize. In res, Fric hoče predvsem slovensko pridigovati! Slavnostni komite z Vranom na čelu si je pomagal. Vran je pripeljal kot slavnostnega mandatorja župnika iz Dholice, ki je Nemec; z njegovo pomočjo je ostala slavnost na višku, Fric ni prišel blizu, njegova podružnica pa ima svoje zvonove. Fric in Loigge sta soseda, kakor sta bila...

Gostilničar Schneider mi pripoveduje: »Jaz sem Slovenec!« Njegova hiša ima napis: Waldfriede. »Do prevrata sem služil pri orožnikih na Primorskem. Ob prevratu sem se javil pri komandi v Celovcu. ‚Loga ves pripada Jugoslaviji, javite se v Ljubljani‘ — so mi rekli in sem šel v Jugoslavijo. Potem pa bi skoraj ne mogel nazaj. Izgubil bi bil skoraj penzijo. Sedaj sem zopet tukaj!«

Pijeva pivo in prisluškujeva letoviščarjem. Oče Miglar, vodja avstromarksistov v Logi vesi, ki gre redno vsako nedeljo v cerkev v Logo ves in se jezi, ker češki Bayer noče besedice nemški črhniti pri opravilu, ga prišteva tudi med svoje pristaše. Stranka mu je pomagala do penzije. Morda pozna svoje ljudi bolje.

Pogovarjam se z mladim Filejem, nad jezerom ima svoje posestvo proti Logi vesi. Sosed iz Vrbe, Žid z Dunaja, mu ponuja za njivo ogromno ceno. 

»Ne prodam mu,« se odreže Filej. V soseščini je naprodaj posestvo. Vrbljani se zanimajo in hočejo kupiti. Do sedaj ga je imel Slovenec. Filej in Černič, ki ima vilo ob jezeru, delata načrte, da ne pustita Vrbljanov zraven. 
»To bomo kupili mi!« mi zatrjujeta.

Grem po cesti, gruča šolarjev se pomika proti Žopračam. Pozdravijo nemški. »Dober dan!« rečem mednje in gledam po obrazih. Gledajo me debelo, iznenadeno, skoraj prestrašeno, nekaj deklic se zahihita, nekaj dečkov zbeži urno po cesti, ostala gruča se počasi porazgubi. Slišim, da govorijo slovenski med seboj.

Pri Groblacherju v Žopračah grem na pivo, s slovenskim logaveškim podžupanom sta sorodnika. V pivnici sta dve spominski tabli o plebiscitni zmagi. Ne vem, kako to. Natakarica je lepo mlado dekle, z edinim gostom domačinom govorita slovenski; zahtevam pijačo slovenski. Postreže mi z nemškim odgovorom. Misleč, da me ni razumela, zahtevam še cigaret, tudi sedaj mi odgovori nemški. Da preženem vsak dvom nesporazumljenja, hočem plačati. Tudi sedaj govori dekle le nemški. Nobenega dvoma — tujec sem in za tujca je občevalni jezik nemški.

Vstanem in grem k sosedu, kovaču Nageletu, ki — čeprav nemški — udriha čez vedno slabše čase, konkurenco, davke, motorje, vlado, Šumija in se naslaja z nado, da bo kmalu vse skupaj vrag vzel. Pri tem kolneva oba slovenski. Prihajajo kmetje in sosedje in mu pritrjujejo. Domačini ne morejo več, ne kmet ne delavec! Nazaj grede imam priliko, da se popeljem z avtom. Šoferju hvalim sezono. »Kaka sezona!« pljune zaničljivo. »Dobro bi bilo, da bi stranke cel dan zastonj vozil okrog in jim plačal še malico povrhu. Nihče nima denarja! Vse bo vrag vzel!«

Denarja! Zida se tukaj mnogo, vedno nove vile, vijugaste terase in strehe, da kazijo lice kraja, nove ulice nastajajo — mesto. Hvalim! Šofer zatrjuje, da vse na dolg. »Italijani kupujejo!« Stari Ulbing, domačin, največji veljak v Vrbi, se je v koroškem deželnem zboru pred desetletji prerekal z Grafenauerjem, ali so Vrbljani dvoživke ali ne. Ulbing je umrl, njegovo velikansko imetje je prešlo v italijanske roke. Hotel Carinthia prav tako!

Kosci in orači okrog jezera, ki ob prisluškovanju zvonjenja potopljenih zvonov hodijo za plugi in brusijo kose, ne slišijo ropota obalnega življenja in odurnega piskanja motornih vozil. Toda le tisti, ki prisluškujejo zvonovom...

== 2. ==

Obiskal sem te, France Reichmann, Jesenik — prijatelj moj iz mladih let — na pokopališču v Lipi. Stojim ob grobu, v katerem poslušaš zvonjenje, kateremu si prisluškoval v življenju! Tvoja slika gleda vame, tista je, ko sva se šla skupaj slikat v Ljubljani pred dvajsetimi leti. Od takrat se nisva videla več. Vojna ti je izpila dušo in kri, prišel si le toliko domov, da si umrl, da počivaš v Lipi in neprestano poslušaš svoje zvonove. Ko si izdihnil, se je podrla gora, cela Lipa se je zamajala in potopljeni zvon je zapel, da se je zaslišalo po vsej deželi Drabosnjakovi. Tako si bil velik, da se še danes čuti tvoja praznota, akoravno so tvoje kosti že davno bele in mehke.

Najboljši moj prijatelj si bil, čeprav je bilo najino srečanje kratko in mimogrede. Ker sem te poznal, se tolažim samo s tem, da ti je smrt prihranila veliko bol, ki bi te bila zadela... Ker sem te imel neskončno rad, ti privoščim rano smrt, ker si vzel slovo od svoje Lipe ravno ob vzhajajoči zori in te mrak ni našel več med živimi... Srečno, France!

Fale v Lipi je vedno stari, nepoboljšljivi Fale, ima dvojezičen napis kljubovalno še iz predvojnih časov, kakor bi prevratna doba zanj ne obstajala, pije in se prepira z nasprotniki. On sam in njegova hiša, postavljena na to najprometnejšo točko Lipe, je živa ironija vsem »slovensko govorečim« Nemcem Šumijevega porekla. Njegov sorodnik Falle je avstromarksist, poslanec. Vlečeta vsak na svojo stran. »Rdeči« Falle si je postavil pri koroških osvobodilnih bojih spomenik, nič manjšega kakor Heimatbund. Vpregel je vse delavstvo, izstradano in povaljano v močvirju Piave in v prahu balkanskih gora v avstrijske republikanske gare in ga pognal še enkrat v klanje, da se revolucionarni duh teh mas ne izmuzne kot strašilo za preplašene purgarje. In če se klanje nadaljuje po berlinskih ulicah, zakaj bi se po koroških pašnikih ne? Falle se je spremenil v Scheidemanna. Mali mož na prste stopi...

In ko je cela dežela bila v plamenu, je Falle izlil nad pogoriščem poln žehtar avstromarksističnega »internacionalizma«. Postal je sveti Florijan, ker so mu skoraj vsi takratni odločilni mnogoštevilni rdeči ognjegasci medtem ušli pod zastavo Heimwehra, kjer pridejo njih svetinje, podeljene za masakriranje srbskih žena in otrok in za rezanje brad gališkim popom, vsekakor bolj do izraza, ako defilirajo pred postavnim žrebcem gospoda Majer-Kajbiča, kakor pa pred žehtarjem Falletovim.

== 3. ==
Iskal sem grob Drabosnjakov, a ga nisem našel. Rodil se je menda v Lipi, živel je na Drabosnah, pasijonske igre je igral na Kostanjah, umrl pa je baje v Domačalah in je pokopan v Umbergu pri podružnici.

Drabosnjak je bil revolucionar. Kopal je oplaze po njivah drabosnjaških in delal »rajme«, igral pasijonske igre in napravil tiskarno v kajži: tiskarno mu je razbila s kiji avstrijska policija in mu zažgala plod njegovega truda in dela na grmadi, njega pa vtaknila v ječo, čeprav so njegovi rajmi peli slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Posestvo mu je propadlo in umrl je ubit telesno in duševno. Ali bil je revolucionar, ker se je drznil pred več ko sto petdesetimi leti ustanoviti tiskarno, podzemeljsko tiskarno, ter tiskati in pisati slovensko narečje. Drabosnjak je predznamenje nove dobe, blisk na obzorju, ki je švignil iz teme in ugasnil brez plamena, zadušen v morju privilegiranega avstrijskega in nemškega dvornega birokratizma, ki je hotel iz kulture napraviti arhiv plešastih pismoukov, iz svobode pašnik bradatih kozlov, ki sproti pogrizejo vsak poganjek in ga vržejo neprebavljenega od sebe, na vse skupaj pa postaviti najmanj tisoč ton težki bronasti spomenik skupine lintvernov, ki kljujejo in bruhajo vodo... Zato tudi koroški Wutte Drabosnjaka ne pozna, ker na skromnih spominkih, ki so še ostali, ni rogovilastih pečatov s kačami, kremplji in hudičem. Kar zgodovina ni povezala s temi pečati, ni zgodovina, ni dokument — to je revolucija tudi za Wutteja. Drabosnjak pa je vendar vstal, povedal svoje in izginil v domačalske lesove.

Profesor Kotnik, ki je pred vojno zbiral po kostanjskih hribih zadnje ostanke Drabosnjaka po svislih in kajžah, mu je hotel na Drabosnah postaviti spomenik — tam kjer je vozil gnoj po njivah in kjer kajža, ki je bila v njej tiskarna, še stoji. Pomagati so mu hoteli domačini, ki živijo okrog Drabosen — ali prišel je prevrat in Drabosnjak je ostal brez spomenika. Medtem je nabruhal lintvern iz svojega žrela celo jezero, Drabosnjaku so nataknili Wutteji, Šumiji, Vrani potopljeni zvon še enkrat na glavo in poveznili vse skupaj še globlje v jezero.

Tavam po stezah drabosnjaških, hodim po Kostanjah, Domačalah, hodim po pokopališčih in berem table: Jeliči, Tavšiči imajo napise nemške, Bajsi in Koflerji pa slovenske. Kuhler na Kostanjah se smehlja. Ima knjižnico, posojilnico, kar stari ljudje pomnijo, se narodna meja z vrha Osojščice ni premaknila. On je Korošec, smehlja se in njegov smeh je fatalističen. »V občini imamo od deset tri zastopnike, fara ima 900 duš, 100 je Nemcev. Mogoče prihodnjič ne dobimo več treh.« Pripoveduje, da so jim Nemci hoteli vzeti posojilnico na občnem zboru, ali niso mogli. Potem so skušali ustanoviti svojo, ali tudi te niso mogli. Ni kapitala! — Čuden svet! Kaj je potem moč? In kje je tista moč? Kuhler skomizgne z rameni in pogleda preko svojih njiv, kjer raste krasna ozimina, zamišljeno proti Podjuni.

V Domačalah je Marašek, župnik in padar. Prej je bil na Strmcu, ali prevratna doba ga je spravila v okrilje domačalskega gradu. Na Strmcu je kmetoval in mu ni ostalo niti repa, čeprav je imel poleg kmetije še »plačo«. Komaj da je odnesel pete. Sedaj mašuje redno vsako jutro v grajski kapelici, ki se imenuje župna cerkev — sam, dela Žnidaršičeve in druge panje, stiska šoke in bere »Narodne liste«. Iščem na pokopališču, kje je pokopan dekan Schaubach. Vem, da je več desetletij bil domačalski dekan, a na pokopališču ni duha ne sluha po njegovem grobu.

»Ko sem prišel v Domačale, sem skušal med farani zbrati vsaj za križ, ali dobil sem komaj 26 šilingov. Schaubach je imel tako hudo kuharico, da se je zamerila vsem faranom in zato nima niti križa na grobu,« mi pripoveduje Marašek.

Po vsej priliki so Domačale, skrite v sence smrečja in jagnjedov, zatočišče in počivališče čudne plemenitaške zmesi. Na pokopališču, ki ima komaj tri slovenske napise, najdeš grobnice raznih grofov Wagenšpergov, Rosenbergov, Karolyjev, ki hodijo kot eksponenti različnih obubožanih vej svojih mogočnih rodbin umirat v ta zapuščeni kot z zanemarjenim gradom in prav takim parkom, ki se razprostira ob nekdanji rimski cesti. Čudim se Marašku ob trditvi, da pridiguje le enkrat na mesec nemški — že od nekdaj stara navada, drugače je cerkveni jezik slovenski. Ali ko grem po vasi, skoraj ne čujem slovenske besede.

Strmec s svojimi skalami, s svojim Šentjurjem se dviga kakor čelo iz dežele Drabosnjakove. Dve mogočni, navpično padajoči skali, ločeni med seboj po globokem in ozkem rovu, prehajata proti Kostanjam v valovito pogričevje, pokrito s smrekovimi lesovi nekdanjega Strmškega vlastelinstva. Na vzhodni skali je Šentjurij, na zahodni razvalina; vse skupaj pa je po ljudski pripovedki ostanek starega gradišča s poezijo jam, belih kač, ajdovskih templjev in deklic. Na gradišču stanuje in samotari tesar. Pravo orlovo gnezdo! Ne vidim žive duše; ko se spomnim, koliko sto in stoletij je že dahnilo preko teh skal in strmin, od legionarjev rimske ceste, ki so ostavili viden znak svojega gospostva na redkih izkopaninah, mimo Borutovih županov, ki so si postavili tod častilnice svojih bogov, naselili svoje poljedelce po obronkih teh gričev in po ravnih poljih desno in levo, a so morali svoje taborišče prepustiti bavarskim spreobračevalcem in izginiti iz zgodovine ali pa nastopiti z novimi imeni in novim duhom — ko gledam selišča, ki so ostala ohranjena do današnjega dne, vidim in čutim, da je Drabosnjak živel in umiral tod od nekdaj in da živi še sedaj.

Tu na teh skalah je poslušal Drabosnjak evangelij in sveto pismo ob nedeljah in ga presajal potem v svoje rajme in obnavljal ob pasijonu v Kostanjah. Ves Gornji Rož leži odkrit pod skalami, v pepelnatem azuru leži pod stenami Babe, Petelina in Golice dežela Miklove Zale, izdane žene, Šentjakob, Leše Janežičeve, Svatne, dravski pesek se skrije in pokaže, Žila, Dobrač, moten blesk Vrbskega jezera, Hodiško jezero, obzorje Podjune, Obir, Peca in Svinja. Čisto blizu spodaj so vasice Trnovlje, Mali Strmec, Braniče, čim dalje od Vrbe, tem bolj tihe, neznatne, tem manj barvite, ali tem bolj izrazite, jedre, polne in lepše...

== 4. ==
Ni čuda, da je Strmško selišče tako staro in da se je koj po ajdovskem templju naselil tu sam sveti Jurij, pahnil ajdovskega zmaja v brezno in preobrazil zunanje lice svojega bivališča. Uničene freske gledajo izza ometa, rimski kamni, iz novejše dobe — Drabosnjakove razne spominske slike nesreč in prigodb, spomeniki nekdanjih šentjurskih vojščakov, župnikov in dekanov z značilnimi napisi. Pokopališče je stisnjeno k cerkvi, malo plitve prsti je na skali, a vendar požira ta suha zemljica rodove in plemena že tisočletja. Okusila in prekvasila je meso in kosti Keltov, Rimljanov, Hunov, Slovenov in Germanov, ali vendar njena gruda ni narasla in se ni vzdignila niti za ped. Veter nosi prah belih kosti in gnoji žarka polja. Strohnele so kosti Serajnikov in Lesjakov, ki počivajo skupaj, nad rušo ločeni po napisih, pod rušo združeni v nič.

Ravno zato, ker je ta zemljica tako prepojena s krvjo različnih plemen, je silno požrešna. Stoletja je že lizala mozeg in suhe kosti slovenskih kmetov in kajžarjev iz sosednjih selišč ter se je enoličnosti končno preobjedla. Zaskominalo jo je po mastni, sočni spremembi izdatnejših zalogajev in boljšega okusa. V Celovcu dobro poznajo stremljenja preljube koroške zemljice, hudo se brigajo, da jo v vsem zadovoljijo. In tako tudi ta skromna težnja tem dušebrižnim geologom ni ostala neprikrita. Zemljo je treba znova prekvasiti, ekskrementirati! Povrhu se je zadnji čas pojavil strah možnosti, da ne bodo začeli kakšni Klocarji ali Pepani spet klati ovnov na Strmških žrtvenikih duhovom, ki so vekove že počivali pod skalami, sedaj pa so pričeli lesti iz špranj... In kakor je nekoč Tasilo bil tisti, ki je Hotimirju zagnusil ovnovo kri, tako je tudi sedaj prišla rešitev iz Bavarske, v izpopolnitev Wuttejevih statistik o tuji in domači duhovščini.

Šentjurij je dobil duhovnika in mežnarja Bavarca. Župniku, vajenemu prijetnih bavarskih geoloških usedlin, je bila misel, da bi se dal pokopati v tej krtini, vsekakor preabotna; prinesel je v mežnarijo spominsko knjigo, okrasil naslovno stran in napisal pod sliko svetega Jurija z zmajem pesnitev, da bi sveti Jurij vedno čuval nedeljeno Koroško vseh zmajev — ter odšel na faro, ki ima vabljivejše pokopališče.

Na Strmcu pa je ostal mežnar — mežnarija je namreč združena z gostilno, ki v poletnih časih vsestransko izpolni enoličnost cerkovnikove službe. Prišel je novi provizor, kanalske doline sin — v ozkosrčnem pomenu besede torej iz neodrešene zemlje — ali Slovenec. Ker je tudi kanalska dolina revna na zemlji, je Strmec novemu provizorju nudil vsekakor prijetno spremembo, fara se mu je tako zelo priljubila, da je hotel postati tukaj župnik. Začel je delati red. Mežnarija je cerkvena last, sedanji mežnar Bavarec ni znal orglati in je morala revna fara plačevati brez potrebe še organista, medtem ko je mežnar stregel izletnikom iz Vrbe, kadar se pač ni opil in ob vročih pasjih popoldnevih ležal za plotom pod hlevom ter trepetal od groze pred zijajočimi pošastmi, ki so se stegovale proti njemu iz brent močnega italijanskega vina in katere je imel za pristne Borutove lačne bogove in duhove.

Naivni duhovni pastir je vse to imel za dovolj tehten vzrok, da se iznebi nadležnega mežnarja iz hiše. Povrhu je bil sam bolehnih pljuč ter mu je Strmško sonce zelo ugajalo; ko so mu priskočili še farani na pomoč z deputacijo, ki so jo poslali v Celovec, je mož mislil, da je cilj dosegel. Rešitev je prišla šele v dveh letih. Provizor Ojcinger je bil, gotovo zaradi pljuč, prestavljen na visoke Krčanje na Svinjsko planino, da bi mu krčanjski veter izpihal vse bacile iz pljuč in da bi lahko ostal tam vsaj štirideset let, kakor njegov prednik Drdlik... Helldorfovi lovci, ki pasejo jelene po teh planinah in že celo večnost nestrpno čakajo statistike koroških domoljubov o njih poreklu, so vsekakor budni čuvarji vseh sosednih koštrunov. — Bavarec pa je ostal mežnar pri Šentjurju. Za župnika so mu poslali koroškega dečka, ki pridiga in uči kmete slovenski, sicer se pa z mežnarjem prijetno razumeta. Bila je namreč že dvanajsta ura, da so se te razmere uredile...

Pod košato lipo pred mežnarijo na Strmcu je prijetno hladno. Listam po spominski knjigi, polovico je že popisane. Notri je Celovec, Beljak, Dunaj, vsa Avstrija, potem München. München in München — Bavarska. Nemčija, Sudeti se klanjajo Korošcem. Zaljubljenci, iztreznjeni po ovinkih senčnatega gozda, se spominjajo tu pod lipo storjenih grehov, lačni in žejni požeruhi priznavajo vrline oštirskega mežnarja in naštevajo, kako se da žreti tu v prosti naravi; najzanimivejši pa so različni zapiski nacionalno navdušenih obiskovalcev. Ko prideš tu sem in se naenkrat odpre pred teboj krasen kos dežele, koder je nekoč Marjeta Širokousta podila svoje konje s hlapci, privezanimi na rep — in ti hkrati tudi zmanjka zemlje pod nogami —, zakikirikaš od zagrljene navdušenosti in se krepko usedeš; ako imaš doma urejene družinske razmere, se zasolziš ob spominu, kakšen lep teren za konjske dirke je bil to — ako pa te kaj grize v duši, prevarjena ljubezen ali neizpolnjeni avanzma, ti izstopijo oči kakor krokodilu, ko zagledaš steno Karavank — še vidiš zmaja za njimi in takoj pokličeš satana na pomoč.

== 5. ==

Med vsemi neštetimi, ki so opravili tukaj svojo potrebo, nisem našel nobenega Slovenca. Čudno! Vem, da so hodili tod okrog. Ali je ravno na meni, nezvestem sinu, vrsta, da bom prvi? Bavarec me gleda z majhnimi, sivimi očmi; opisuje mi zgodovino Strmca. »Najprvo je bil kraj nemški, potem slovenski, potem zopet nemški — zdaj pa je tako,« pokaže z roko neodločno. Piko ima na »Špartakovce«. Izropali so žagrad in cerkev. Vprašam, če so bili to isti Špartakovci, ki so odgnali župniku Marašku zadnji rep iz hleva ob prevratu, njega pa odgnali na Litzlhof.

Mož me ne razume. Razmišljam in se čudim doslednosti Kurta Eisnerja, ki je zasledoval tudi tod izrastke bavarskih »Landgrafov« z njihovimi Špartakovci, zakaj vsi te ogromni gozdovi za Strmcem, Humberški grad, Bekštajn, Karavanke, vse to je last bavarskih Wittgensteinov. Vendar je Kurt Eisner plačal svojo gorečnost z glavo. Vsem tem procesijam izletnikov pripoveduje mežnar sedaj o Špartakovcih. Za Kurtom Eisnerjem gre glas proti severu o vseh teh čredah rogačev in prašičev, ki so se v letih prevrata zgrinjali iz raznih slovenskih selišč. Koroška domovina se je dober kup umila!

Tik pred mežnarijo je šola, sliši se ponavljanje iz razreda. »Die Mutter!« kriči učitelj. »Dimuti...« odgovarja razred. Boječe, rahlo, tuj naglas. »Die Mutte-e-r-r-r!« vpije učitelj na ves glas. Razred zopet ponavlja, ponavlja »Mutter! Butter!« Brez prestanka! Menda je to prvi razred. Kadar se glasovi že utrudijo, se zopet sliši spodbujajoči učiteljev glas. Norišnica!

Učitelj se piše Gabron. Čez nekaj časa je odmor in kup otrok, čisto majhnih, se usuje pred šolo. Lezejo po koprivah in govorijo s tenkimi glasovi komaj slišno slovenski. Bledo dekle stoji tiho ob plotu, ustnice se ji gibljejo in ponavljajo: »Die Mutter!« Tudi učitelj se prikaže. Malica in govori z Bavarcem. Jaz listam po spominski knjigi, prisluškujem šepetanju stoletne lipe nad menoj; spodaj pod skalo kleplje kmet koso, da udarja njen jekleni zvok do sem. Izza lipe blesti cerkev, obdana z razkošjem sončnega poletnega dne, od vseh strani sili zlata, prosojna prazničnost pod lipo in razganja smrdljivo ozračje utrakvistične šole. Prične me dušiti, hitro napišem v spominsko knjigo nekaj, kar še ni bilo napisano tam, plačam in urno izginem v gozd.

Vedno bolj spešim korake in nazadnje tečem. Bojim se, da bi Bavarec ne pogledal v knjigo ter poslal za menoj žandarmerije. Podi me čuden strah pred mojim dejanjem. Ako bodo odkrili, kar sem napisal, bodo knjigo zažgali, ker dvomim, da bi se dala razkužiti. Ne vem, kod prav za prav hodim; zarinem se tako globoko v lesove, ki so kakor izumrli, da šele čez dolgo časa pridem na poseko, od koder se razgledam, kje da sem. Sedeč na mahu gledam vrhove Karavank. Sinji so, nekam oddaljeni. Vtisi iz Šentjurja so me napolnili z neprijetnimi občutki. Ravno tako se mi zdi kakor takrat, ko sva nekoč po plebiscitu s poslancem Marcelom Žorgo sedela v gozdu nad Železno Kaplo, kjer nama je dr. Renner razbil shod, ter sva si lečila udarce, zadane od pijane mase Kapelčanov. Seveda sva brez besed in zaničljivo pljuvala na ves svet.

Naposled najdem na robu poseke staro mamico iz Braniž, ki obira jagode. Z njo se spustim v razgovor. To je prijetno in tako se razvedrim. Nato lezem na Drabosne — zopet. Pri »Zvrhnjem« gospodarita Soherja. Sedimo v veži in pijemo mošt. Soherjev brat me je po svojih pedagogih kot otroka učil nemški moliti. Tukajšnji Soher ali Suher pa je Slovenec in oba stara hodita volit na Kostanje, kadar so volitve. Brat Soher še živi in pride vsako leto sem na počitnice. Ne bova se srečala, veliki gospod, ki si mi zaman poskušal natakniti na glavo obzorje klobukovih krajnikov.

Z Drabosen se vračam v mraku — čez Dvor. Čim niže grem, tem bolj občutim, da korakam v drug svet. Zadnji kosci se vračajo pod svoje krove, truden korak, naporen dan. Po cestah iz Vrbe prihajajo delavci, pomešajo se s kosci in izginejo po stezah. »Lahko noč!« Za Dobračem in za Žilo žari sonce, Karavanke so stopile čisto iz ozadja, tudi njih vrhovi se kopljejo v zlatem večernem mraku, od Obirja do Pece... Za Peco je mrak že gostejši... Misli se ustavijo za njo, ali dasi je mrak že skoraj neprodiren, vidijo in čutijo misli skozi vse sence...

Po cerkvah zvonijo večno luč, Lipa, Loga ves, Dvor drobno, Dholica oblastno, tudi Bavarca na Strmcu slišim, menda še Miklovo Zalo iz Šentjakoba. Do proge čujem tudi potopljeni zvon. Potem utihne. V Vrbi je živahno, lep večer, toplo, letoviščarji so na cesti, po parkih, po obrežju. Sto luči, en odsev, en sam velik plamen, ki gori po vsem jezeru do Celovca.

Neodločno postopam po bregu. Letoviščna godba zavriska pred gradom. Mravljišče glav in senc se zgane in vzdrhti, vzdrhtim tudi jaz — godba igra Košatovo, pesem Kušternikov-Drabosnjakov:

»Zapuščen, zapuščen, zapuščen sem jaz . . .«

== OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE ==

Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z neštevilnimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, brezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani.

Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati.

V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek.

Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje.

S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. Že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska res lepa dežela. Ko pa sem prišel v mirensko dolino, se je lepota dežele še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti. Številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem.

Jasno avgustovsko ozračje, prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in strnišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami.

Izstopiš sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v Št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dalje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnikov na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot.

Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran.

Šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje:
»Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v Št. Rupert na sestanek zaupnikov. Čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v Št. Rupert. Čez mesec dni bo vojska, vam povem . . .«

Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz Št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah.

Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi.
»Kak Hitler, Rusija bo prišla!« je ugovarjal krčmar, ki se je tudi mešal v prepir.

Kmet in rudar sta bila za Hitlerja, gosposka miza z oštirjem vred pa je bila za Rusijo.
Čudna stvar, ki da misliti. Na svojem potovanju po mirenski dolini, od Mokronoga do Novega mesta in na Gorjancih sem povsod naletel na isti pojav. Vaški magnati, trgovci, oštirji so bili po večini za Rusijo, bajtarji, delavci in kmetje pa z malimi in silno redkimi izjemami za Hitlerja. Če bi bil na agitacijskem potovanju z nalogo, da ustanovim proletarsko stranko, bi brez težave spravil skupaj organizacijo iz magnatov in oderuhov, nikakor pa bi ne mogel ustanoviti organizacije iz proletarskih elementov.

Takrat sem pri »Zajcu« debelo gledal, ker nisem poznal Dolenjske in njenega ljudstva in sem mislil, da je tako kakor drugod. Pozneje pa so se mi odprle oči in se temu čudnemu, tujemu pojavu nisem več čudil.

Od »Zajca«, kjer smo pustili gosposko mizo, smo odšli kmet, rudar in jaz po prašni cesti proti Mokronogu. Pred odhodom se nisem mogel nagledati neke krasne oljnate slike, ki kaže Mokronog pred več ko sto leti in ki jo je naslikal neznan domačin. Taka stvar bi spadala v Narodno galerijo, ne pa v zakajeno gostilniško sobo.

Kratka pot do trga drži čez valovito polje. Gredoč mi je pijani kmet iz Trebelnega razlagal svoje življenje:
»Imam četrt grunta, redim par voličev in eno kravo. Če je letina slaba, moram kravo prodati, da lahko obdržim vole. Tudi vinograd imam za petdeset štrajhov vina. Vsako leto prodam boljše, slajše grozdje Mokronajzarjem, po dinarju kilo, če dobro plačajo, pa po dva dinarja. S tem izkupičkom se potem družina obleče. Iz šmarnice pa si za dom napravimo »pitjuno«. Trebelno je trd kraj, vam povem, gospod moj. — Moj brat je rudar v Nemčiji. Vsak mesec pošlje ženi do tavžent dinarjev. Žena je nakupila že nekaj njiv in travnikov. Če bo to še nekaj let trajalo, bo spravila skupaj sveta za cel grunt. V Nemčiji mora biti zelo dobro. In moj svak je navaden rudar...«

Njegov rjavi obraz kakor da bi bil napravljen iz suhe prsti trebeljanskih hribov. Ko je govoril o svojem gruntu, je bil njegov glas suh in težak, ko pa je pripovedoval o svaku, je postal naenkrat zvočnejši in mastnejši. Njegove čudno mrtve oči so začele sijati.

Ko je nehal on, je pričel govoriti njegov tovariš, karmeljski rudar:
»Sam hudič me je zmotil, da sem zapustil Nemčijo in se vrnil domov. Tega je kriva tista bajta. Bajta je kakor križ, na katerega si pripet. Ne moreš si več pomagati. Na Strassbergu jo imam. — Koliko zaslužim? Sram me je povedati, vendar za življenje premalo, za smrt preveč. — Prej sem bil dvanajst let v Nemčiji, na Westfalskem. Tam se je delalo, a tudi živelo. In kako stanovanje sem imel: štiri sobe, vrt. Tukaj nas je osem, pa imamo dve luknji. V Nemčiji je red. Leta triindvajsetega je le malo manjka lo, da nismo delavci dobili oblasti v roke. Nekaj tednov smo štrajkali, vse je bilo z nami...«

Pri teh besedah se mu je glas samozavestno dvignil, njegove noge, ki so prej štorkljale po prašni cesti kakor dve suhi palici, so zakoračile z novo, nalezljivo silo. Čez nekaj časa je nadaljeval:
»Če pride Hitler sem, si pridobim dvanajst let nadej za moj penzion. Dvanajst let imam tam zunaj na Westfalskem, ki sem si jih moral krvavo pridelati s temile rokami. In to ni kar tako za katerega izmed nas . . .«

Pred menoj je zamahalo dvoje lopatastih, žilastih rok, rumenih kakor ilovica šentjanškega rudnika.

Molčal sem. Kaj sem tudi hotel? Kako naj bi dokazoval tema dvema trpinoma, da nimata prav. Vsaka beseda bi bila bob v steno. S čudnimi občutki sem stopal v ta novi dolenjski svet.

In kot nalašč je ta z vsakim korakom postajal lepši. Ne morem trditi, da se je že mračilo, dasi se je sonce že skrilo za trebanjskimi hribi, a večerna barva je že legala v dolino. Hribi okoli nje so postajali čudno modri, modrikasta je postajala tudi dolina, polje, livade, gozdovi. Prejšnja podoba kraja se je neopaženo spremenila in postala mehka in sanjava. Dolina se je zožila in vse, kar se je prej dozdevalo silno daleč, cerkve, gradovi, zidanice, vasi — vse to se je zdaj zdelo mnogo bliže.

Medtem smo prišli do mokronoškega pokopališča, kjer doseže cesta v Mokronog svoj najvišji vzpon in od koder se popotniku odpre pogled na sam trg, ki ga vse dotlej ne vidiš. Tiho je ležal trg pod starim, tihim gradom, iznad njegovih streh so se kadili mirni, modri dimi. Če bi slike ne kazil visoki dimnik usnjarne, bi te ti dimi lahko zapeljali k misli, da si prestavljen v srednji, fevdalni vek.

Tudi pogled nazaj po dolini proti Mirni je bil čudovito miren in lep. Izpod okvira hribov in gozdov na zahodu je gledala bela Vesela gora in so strmeli stari gradovi: Dob, Rakovnik in Škrljevo. Na desni, izza Bistrice, se je dvigal iz goste modrine mogočni gotski zvonik Št. Ruperta.

Ob takem pogledu se moraš zavedati, da hodiš po silno starih krajih, po katerih pred devetimi stoletji ni le hodila sveta Hema, ampak je v njih tudi vladala kot lastnica trga Mokronoga in vseh teh gradov. Njen dom je bil — kolikor je taka fevdalka, posestnica morda sto gradov, sploh imela kak ožji dom — grad Škrljevo za Št. Rupertom. Na mokronoškem gradu so še pred nekaj desetletji kazali star ženski čevelj, trdeč, da je to obuvalo svete Heme. Zdaj tega obuvala ni več tukaj, ker so ga menda spravili v graški muzej. Ves kult te fevdalke in vse njene zasluge za katoliško cerkev, ustanoviteljice samostana v Krki na Koroškem, v Admontu na Štajerskem, ustanoviteljice Št. Ruperta, pa v teh krajih le ni kaj prida zalegel, ker v teh krajih ni posvečena v njeno čast niti ena zakotna kapelica. Okrog Št. Ruperta pripovedujejo o neki grofici, ki je zašla v grajski pašnik in je grajski pastir vpil nanjo:
»Beži, grofica, biki gredo . . .«
Biki vi, grofica ti. Mogoče se tudi ta legenda nanaša na sveto Hemo?

Na razpotju pri pokopališču smo obstali. Premišljeval sem, ali naj stopim na pokopališče in poiščem grob svojega koroškega rojaka, živinozdravnika Močivnika, strahovitega pijanca, ki je pred plebiscitom na pliberškem trgu pel:
»V Libušah sem stal,
čez Peco sem scal...«

Po plebiscitu je dobil službo v Mokronogu, kjer se je v prav kratkem času vtopil v dolenjskem cvičku. Toda moral sem ta obisk odložiti na poznejši čas. Moja tovariša, kmet in rudar, sta rekla:
»Midva greva na Žalostno goro. Nocoj bodo tam rajali Marijin venček.«

Na bližnji Žalostni gori je namreč že dolgo zvonilo z vsemi zvonovi. Povedala sta mi, da je drugi dan, na Veliko Gospojnico, na Žalostni gori velik romarski shod; in ob tej priliki prihaja sem na tisoče ljudstva iz vse Dolenjske. Res sem videl, kako so cele procesije romarjev od vseh strani lezle na hrib. Odšel sem z njima, ker te zanimive priložnosti nisem smel zamuditi. Spotoma sem se glasno navduševal nad lepim razgledom, prelepim poletnim večerom in tihim, mirnim Mokronogom pod nami. Moj slavospev pa pri mojih dveh tovariših ni mogel izzvati nikakega odobravanja. Med krevsljanjem navkreber sta se sem in tja ozrla po dolini, nista pa našla primernega izraza za lepoto kraja. Njune oči, ki so te kraje zmerom gledale od jutra do večera, so bile te slike že preveč vajene, da bi videla v njej kako posebnost, njun notranji občutek pa je bil otopel v borbi za vsakdanji kruh. Ko sem ponovno strmel na Mokronog, ki se je pričel potapljati v prvi večerni somrak, in se spet navduševal, je kmet iz Trebelnega v odgovor pomenljivo vzdihnil:
»Da, kdor se z Mokronajzarji brati, nima s čim orati...«

Ta odgovor mi je zaprl sapo. Na svojem potovanju od Mokronoga do Pijane gore sem ga še mnogokrat slišal. Spoznal sem, s kakimi čustvi je okolica zvezana s svojim središčem, s središčem svojega gospodarskega, upravnega in kulturnega življenja.

Ko smo dospeli na vrh, se je večerno opravilo pravkar končalo. Na tratah pred cerkvijo se je kar trlo ljudstva; bilo jih je gotovo kakih pet tisoč. Prvikrat sem bil na dolenjskem romarskem shodu. Pred cerkvijo so mokronoški oštirji razpeli stojnice in tu se je kuhalo, peklo, jedlo in pilo. Med romarji je bilo videti tudi narodne noše Belokranjcev in Žumberčanov — uniatov, ki so nekdaj baje v velikih trumah romali na katoliško božjo pot. Sedaj so prihajali le še posamezniki.

Na ozkem prostoru koničastega vrha so tri poslopja: velika cerkev, ki pa kot stavba nima na sebi nič posebnega, znamenita pa je zaradi Langusovih slik. Njeno patrono časti dolenjsko ljudstvo kot priprošnjico za zdravje in srečo. Drugo poslopje je velika zgradba Katoliškega prosvetnega doma, ki se imenuje Marijin dom. To je tako rekoč druga, moderna cerkev, ki rešuje tiste probleme sodobnega političnega življenja, ki jih prva cerkev v sedanjih časih ne more več reševati. Tretja stavba pa je velika gostilna, lastnina trgovca Deva iz Mokronoga, znanega voditelja mokronoških naprednjakov, Sokola, naprednjaškega župana svojih dni. Imenitna razdelitev interesnih področij, ki sta jo dosegla dva svetovna nazora na tem ozkem prostoru. Stranka tretjega svetovnega nazora, dolenjsko ljudstvo, pa je valovilo od cerkve do krčme.

Nastopila je že noč, a ljudstvo se še ni razhajalo; čakalo je še na nekaj. Čakalo je na neki stari, polcerkveni obred, na Marijin ples. Radoveden sem čakal, kdaj se bo stvar pričela. Ni mi bilo treba predolgo čakati. Kmalu so prinesli fantje na ramah iz cerkve Marijin kip. Prednje se je postavil starejši mož orjaške postave in silno rejene zunanjosti ter začel z obredom.
»Kdo je ta mož?« sem vprašal svoja tovariša.
»Neki veleposestnik iz okolice Sevnice, ki že od svoje mladosti vodi Marijin ples na Žalostni gori,« se je glasil odgovor.

In venček se je pričel. Vojvoda se je z nosači Marijinega kipa kar zaril v najbolj gosto množico pred cerkvijo ter jo zajel v velikem polkrogu. Za nosači se je takoj sklenila veriga ljudi, ki se je vedno bolj zoževala in bližala sredini. Najprej se je sprevod sukal navznoter, ko pa je prišel do sredine, se je veriga začela sukati navzven. Hipoma se je sukala vsa tisočglava množica. Sukala se je okrog same sebe. Kmalu je veriga zajela tudi nas tri in, ne da bi vedeli kdaj, smo se tudi mi začeli vrteti po prostoru. Ko se je veriga razvila na rob množice, se je zopet začela sukati navznoter. Pri tem je množica na glas prepevala Marijino pesem, ki se je končevala z refrenom:
»Marija, prid' po nas . . .«

Podoba je bila, kakor da je vso množico zagrabil sv. Vida ples. Duhovnika ni bilo nikjer videti. Množica je pela strastno, zateglo, hrepeneče. Ženske so nosile goreče sveče. Petje je postajalo vedno gostejše, vedno bolj omotično, dokler ni odmeval v noč en sam odmev enolične melodije tisočerih grl brez kakega razločnega besedila. Glasovi so se zlili v eno samo težko, hrepenečo molitev. V njej so bili zliti vsi glasovi zemlje, po kateri se je razlegala; iz nje so vzdihovali kopači vinogradov na Malkovcu in v Grčevju, ki pod pekočimi sončnimi žarki vzdigujejo pet, deset kil težke krampače po osemnajst ur na dan; škripali so koši nosačev gnoja, bajtarjev in kmetov brez vprege, ki ga ure daleč nosijo iz dolin v bregovje; slišati je bilo pokanje kosti kmetic in bajtaric, ki po teh hribih prenašajo vodo od zore do mraka; odmevalo je preklinjanje drvarjev in voznikov s klancev Trebelnega, Cirnika, Slančvrha, pelo je rohnenje prevaranih kmetičev s sejmov, izpred pragov prodajaln, gradov, davčnih uradov in farovžev. Vmes je iz molitve vriskala pesem svatov, pesem trgatev, vzdihovalo je hrepenenje ljubezni ob oknih nizkih bajt in od skritih plotov.

Iz tega svetega okvira, posvečenega Mariji, priprošnjici vsega lepega, dobrega in skoraj nedosegljivega, je bučala pesem, množica se je predala svojim čustvom, svojemu velikemu svetemu in neutešenemu hrepenenju. Pela jo je dolenjska revna zemlja iz dna svojega srca.

Nekaj časa sem se sukal v tej zamaknjeni gmoti in njeni večerni omotici, potem pa sem se skušal zriniti iz vrveža in hotel biti le opazovalec. Toda veljalo me je precej napora, da sem se izmotal v kraj, kjer me veriga plesalcev ni mogla več zajeti. Moja dva tovariša, kmet in rudar, sta ostala še dalje v gmoti. Množica pred cerkvijo se je sukala dalje. Njen vojvoda, sevniški veleposestnik, se je v besni zamaknjenosti sukal sem in tja, gor in dol. Za njim je iz somraka sveč in zvezd migala bela Marijina soha kakor skrivnostna vešča. Ples je trajal skoraj celo uro in množica se ni naveličala sukati se in prepevati. Naposled so nosači le odnesli kip v cerkev, vojvoda pa je stopil na zidano prižnico pred cerkvijo in od tod govoril množici prazen slavospev priprošnjici Mariji.

Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta od plesa pod vodstvom njene božje priprošnjice, zdaj vojvodova pridiga ni imela nanjo nobenega vpliva več. Poslušalci so se govorniku smejali in delali robate medklice. Romarji so v trumah začeli zapuščati hrib ter se odpravljali spat po krčmah, po hlevih, po kozolcih. Nekaj pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev.

Odšel sem v Mokronog brez svojih dveh znancev, ki sta se v množici izgubila. Lepa, zvezdnata noč je legla na tiho pokrajino, ki se je vsa trudna in omotena pogreznila v spanje.

Drugi dan sem se ne prav zgodaj odpravil v dolino Lakencev, južnovzhodno od Mokronoga, kamor sem bil najprej namenjen. Trg ima svoj starinski čar, ki mu ga dajeta stari grad in stari obrambni stolp iz turških časov. Niti neumestna, smrdljiva usnjarna sredi trga ne more zabrisati tega čara. Prav tedaj so zidali nov zvonik trške cerkve, ker je bil stari že prenizek in je že komaj stal. Mokronajzarji so rešili stvar na zelo preprost način. Starega zvonika niso podrli, temveč so novega zgradili kar okrog starega in ga dvignili nad njega. Tako ima Mokronog zdaj dva zvonika, viden pa je le en sam.

Od trga do prvega, Gornjega Lakenca je pol ure hoda. Po lepi, a dokaj strmi cesti se pomičeš mimo Struge, naselja iz starih lesenih in zelo lepih hiš, ki ga pa že kazijo nove stavbe, ki niso niti hiše niti vile. Na levi je gostilna pri »Tratarju«, lepa, gradiču podobna stavba, ki jo je nekdanji mokronoški graščak zgradil za eno svojih ljubic, svojih levih žen.

Kmalu nad Strugo dospeš na sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To je prav za prav ozka dolina potoka Lakenca, ki se vleče izpod Trebelnega več kakor dve uri hoda proti Škocjanu. Vas Gornji Lakenc ostane na desni pod gorico Prično, ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakenc. Ko zagledaš te bajte, ki so prav za prav ob stari prometni cesti, se sprašuješ, kako so mogle v svoji stari obliki dočakati dvajseti vek. Te bajte so podoba strašne revščine. Zdi se ti, da si stopil v drug svet, in ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska. Toda popotnik, pomiri se: če boš šel od tod proti Pijani gori, boš videl vse drugačne stvari.

Srečujem ljudi, ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika sploh ne pozdravljajo, odzdravljajo pa le mrko in neradi; otroci pozdravljajo samo s pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.«

Četrta ali peta bajta ob cesti je domačija mojega znanca Šimana. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globače in nekaj močvirja ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd.

Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Gospojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov in z njo zadelaval špranje poda v gumnu.
»Kaj pa delate, oče?« sem ga pozdravil.
»Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razsušil.«

Ni mi bilo mogoče ugotoviti, s kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal.
»S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo.«

Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame.
Ogledal sem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri Šimanu se je kuhalo še v peči, na staroverski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatohlost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Šimanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj.
»To je od prepiha, gospod,« se mi je opravičevala in me onemoglo gledala s svojimi lepimi očmi.

Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan!

Šiman je imel le troje otrok, dve deklici in fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih brent, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina je iz suhih, popasenih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Šiman mu ni rekel besede.

Gospodar je dejal:
»Vina bi vam dal, pa ga nimam doma.«
»Imate vinograd?«
»Imam ga v Stari gori,« mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman.

Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.

Šiman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hodil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Stare gore uro hoda. Uro tja, uro nazaj, to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi.
»Zakaj pa ne spravite vina v domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?« sem ga vprašal nekoč pozneje.
»Doma bi se kapljica prehitro posušila.«

Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetiča, eno tistih gospodarstev, ki vsaj po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospodarstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju »Slovenčevega« kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnejše gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati, toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti.

Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji je bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med dolino Lakencev na jugu in med Svetim vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori:
»Tu na tem koncu so last rakovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine.«

Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgovori:
»Ja, kje bom pa listje vzel?«

Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prislovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševala brata Ciril in Metod, ko sta potovala skozi te kraje iz Panonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog.

Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prav silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten.

V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar se tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k janičarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja.

Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami, s Spečno in s Staro goro, ki se raztezajo proti vzhodu do Slančvrha, do Bojnika in še dalje proti Telčam. Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico.

Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli dviga vedno više in više. Kmalu se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, po nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se romantiku in občudovalcu kmečke idile zdi brezskrben in prešeren, ki pa je le težak, tvegan vzdih velike bolečine človeškega srca. Vse, kar se je čez dan nabralo v srcu tega ljudstva grenkega in bridkega, vse utriplje in diha zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezovja diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih.

Na Brezovcu je kakih dvajset bajt. Največji posestnik med njimi je Srovin, ki lahko redi štiri repe govedi. Vsi ostali bajtarji skupaj morajo nasititi desetkrat toliko človeških ust, kolikor štejejo domačih živali. Zemlje je malo in še ta, kar je je, ni vsa lastnina Brezovčanov. Nekaj najlepših vinogradov je last mokronoške gospode, najlepši sadovnjak je last mokronoškega farovža. Dobro je, da so bajte raztresene po rebrih in skrite po grmovju, kajti če bi vseh teh dvajset bajt bilo na kupu v eni sami vasi, bi imel Brezovec strahovit in preveč očiten pečat svoje življenjske ravni. Zemlja je strašna, nerodovitna ilovica, grudasta in suha, čeprav je bila mogoče že nekaj stokrat prekopana na meter globoko in so jo že nešteti rodovi pregnojili s svojim znojem in s svojo krvjo. Vode ni pri nobeni hiši razen kapnice in žene hodijo ponjo ali v Lakenc ali pa na drugo stran v Lapušje.

Neprestano mi je rojilo po glavi vprašanje, kako in od česa živi ta človeški rod. Gotovo spadam med ljudi, ki se hočejo in znajo boriti z življenjem, ki se ne ustrašijo zlepa niti največjih težav, a če bi mi kdo ukazal, naj se usedem na Brezovec in naj si tukaj priskrbim vsakdanji kruh, bi onemoglo zajokal in tvegano čakal svojega konca.

Za sosede imam tri bajtarje. Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov. Razen treh orehov, dveh jablan, suhe tepke, majhne njivice, kjer koruza zazori že julija meseca, prašička in večno lačnega psa ni ničesar pri hiši. Mož je že postaren in vidim ga le ob nedeljah, ko sedi pred bajto pod orehom. Tam presedi cele ure, molči in gleda čez lakenško globačo v čreteške in rakovniške zelene gozdove. Sem in tja privleče iz suknjiča pohlevno steklenico z žganjem in napravi požirek. Potem spet nepremično obsedi in gleda, gleda tja proti gozdovom. Kdo ve, kaj vidi v teh gozdovih? Nekajkrat sem ga videl, kako se je že zgodaj zjutraj, preden je odšel na šiht, s svojo ženo in otrokom prikrivil iz Lakenca po strmini s polnim košem suhljadi. Ali misli na tiste gozdove kot na vir za svojo kurjavo? Njegov obraz je tak, da ni mogoče na njem odkriti nobene misli. Gotovo bi se našlo mnogo navdušencev za kmečke idile, ki bi sodili, da gleda mož lepoto narave, da občuduje lepe gozdove. Jaz pa le mislim, da strmi mož predse poln topega sovraštva do gozdov, do Brezovca, do svojega življenja.

Drugi sosed je že malo večja bajta, kjer je toliko polja, da bi se lahko redili dve kravi. Toda sosed ima le eno jalovo kravo in še ta stoji v zidanici, ker mu je pred leti pogorel hlev. Vinu kravja tovarišija ni na škodo, ker ga v zidanici nikoli ni, kajti sosed proda grozdje že jeseni, kadar ga kaj ima. Pri hiši je troje otrok in še mlada žena. Eden izmed prednikov te bajte je staro leseno podrl in si postavil zidano. S tem napredkom pa je svojim potomcem napravil veliko neprijetnost; pol bajte se je namreč pred leti podrlo in sedaj veža, ki je obenem tudi kuhinja, nima ene stene. Žena kuha v tem odprtem prostoru leto in dan. Trije otroci so trije heroji. Fant in deklica sta zmerom oprtana s koški, razen ko gresta k obhajilu, ker že hodita v šolo. Najmlajši otrok, ki je še v zibelki, je tudi že heroj. Odrašča namreč brez mleka. Materine prsi so že davno posušene, zato pa so njena stopala nesorazmerno velika. Kruha ti otroci sploh ne poznajo, kakor ga tudi drugi otroci na Brezovcu ne poznajo. In če vprašaš fanta in deklico zjutraj, ko gresta v uro oddaljeno mokronoško šolo, če sta že kaj zajtrkovala, ti oba smeje odgovorita:
»O da, mama nama je tropine poparila . . .«
Posušene sadne tropine od lanskega leta.

Pri tej bajti, ki stoji na suhem hrbtišču Brezovca, a se imenuje pri »Grabnarju«, zraste žito žabi do ušes. Kolikor uspe krompir, je kakor debeli orehi. Obdelovanje take zemlje pomeni strahovito zgubo, pomeni živeti od lastnih solz.
Mati Grabnarica, ki je spet v drugem stanu, mi pripoveduje:
»Ko bi le hlev mogli postaviti. Toda tako težko je, ker ni denarja. Hlev, hlev . . .«
Prihaja iz Lapuha z vedrom vode na glavi. Ta voda mora biti za ves dan. Voda se pri hiši meri na kapljice.
Moža še nisem dobil pred oči, čeprav sem že teden dni njegov sosed. Potem pa sem ga le zasledil: zjutraj ob dveh ali ob treh sem slišal na cesti pred zidanico trde korake in zvečer ob desetih ali še pozneje sem jih spet slišal, ko so se vračali. To so bili koraki soseda Grabnarja, ki je hodil na delo v rakovniške gozdove tja nekam na gornji konec mirenske doline. Pozneje sem se mu čudil, da hodi na delo tako daleč. On pa mi je odgovoril:
»Ni prehudo, gospod. Dobro uro je hoda . . .«
Kasneje sem tudi sam napravil to pot, toda hodil sem debeli dve uri, da sem bil ves moker, a še nisem prišel v tiste gozdove, ki niso stali kar ob cesti.

Moj tretji sosed je bila spet bajta. Človek bi si mislil, da sta prvi dve bajti že višek revščine po človeških pojmih teh krajev, toda tretja bajta je oni dve po revščini še prekosila. Bajta je bila star vinski hram z enim samim, dokaj velikim prostorom z okenci, ki so imela kvečjemu deset col v kvadratu. Pred bajto je med bohotno praprotjo životarilo nekaj zanikrne povrtnine. Vinograd pod bajto je bil že davno opuščen, zarasel z nizkim grmovjem, med katerim je še tu in tam živela stara trta divje šmarnice.
V tem hramu je živelo sedem ljudi, vdova s svojo staro materjo in s petimi otroki, ki so bili še vsi za šolo in ki so po grmovju okrog bajte preganjali suho kozo, pravo mučenico. Okrog te družine je vladalo nekaj skrivnostnega, kar mi je takoj padlo v oči; sosedje so le neradi govorili o njej, če pa so govorili, so pred tujcem očividno nekaj prikrivali. Ko pa sem se za stvar zanimal, so mi povedali, da je bajtarica, tista vdova, pred leti ubila svojega moža, presedela zato pet let težke ječe v Begunjah, od koder se je šele pred kratkim vrnila. Nadalje so mi pripovedovali, da rajni mož ni bil kdo ve kaj prida, da je ženo venomer pretepaval, prav tako taščo in celo otroke v zibelki.

Roman na Brezovcu.

Razumljivo je, da me je po tem odkritju družina še bolj zanimala. Skušal sem ji priti blizu, toda dolgo nisem imel sreče. Vsakikrat sem našel prazno bajto, le otroci so se pojali okrog nje. Neko nedeljo popoldan pa sem ženi le dobil doma. Ko sem stopil iz grmovja pred bajto, je pred njo sedela stara, silno zamazana in zapuščena žena sivih las; nepremično je strmela v sonce, ki se je z vso svojo močjo upiralo v brezovški breg. Zdelo se mi je, da bi se mi bila rada skrila, ker pa je bilo že prepozno, je obsedela.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam ...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.

Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda; njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci; najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Že na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
»Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna in še žlice nisem mogla nesti k ustom. Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve ...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.

Čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoje matere, vsa suha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmučen in vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki, kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni to zgodilo: kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«

Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z obgrizeno žemljo v ročicah in se privilo k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. Češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si me priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Mater žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga je tako hudo bolela; ker si ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami.. .«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se je vtaknila vmes starka z očitajočim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«

Vdova pa je nadaljevala, kakor da je ni slišala:
»Bila sem prepričana, da nas bo vseh konec, če se kaj ne zgodi. Večkrat sem že mislila, da bi se končala. Toda s tem bi rešila le sama sebe, saj bi otroci in mati še ostali v njegovih rokah. Morala bi prej pobiti otroke in mater. Tega pa nisem mogla, zato sem začela misliti, kako bi se njega znebila. Neke nedelje popoldan je bil mož dobre volje, ker je nekje dobil par kovačev. Povabil je mene in mater k Butku v Srednji Lakenc na liter vina. Ostali smo dolgo v noč, peli in plesali. Mož se ga je hitro nalezel; ker se je takoj, brž ko je bil pijan, sprl, so ga postavili pred vrata. Bilo je že proti polnoči, ko smo se vračali domov. Prav dobro se še spominjam lepe in jasne mesečne noči. Mesec je žarel tako močno, da nobena zvezda ni mogla blesteti. Mož, pijan in razsrjen, se je takoj spravil nad mater. Vso pot jo je pretepal, ko pa sem jo začela braniti z rokami, ker vse prošnje niso pomagale, se je spravil še nadme; pretepal naju je, da sva bili vsi krvavi. Prišli smo do onegale roba, kjer je spet dobil mater podse in jo tako zdelaval, da je bila že na pol mrtva. Če bi mu ne bila izvila noža iz rok, bi jo bil gotovo zaklal. Nehal je šele, ko je ves obnemogel obležal na zemlji. Z materjo sva sami odšli domov. Ko sva prišli do bajte, sem zagledala sekiro, ki je tičala v tnalu. — In tedaj sem se odločila.
,Mati,‘ sem rekla, .nocoj bom storila konec.'
,Napravi, kakor se ti zdi, tako ne more iti več dalje,’ mi je odgovorila mati.
Izdrla sem sekiro iz tnala in odšla po bregu do mesta, kjer je obležal mož. Ležal je z obrazom na zemlji in z razpetimi rokami, kakor bi bil križan. Glavo je imel stegnjeno daleč od ramen, da se je dobro razločil njegov dolgi, suhi vrat. Luna je sijala tako jasno, da se je vse silno dobro razločilo. Malo sem postala pred njim, potem pa sem si rekla; ,Naj se zgodi v božjem imenu, kar se mora zgoditi.'

Dvignila sem sekiro ter zamahnila po stegnjenem vratu. Mahnila sem menda trikrat in ko sem videla, da so mu roke jele grabiti po zemlji in se je truplo skrčilo, glava pa nepremično obležala, kjer je bila, sem vedela, da se ne drži več trupla, da je stvar končana, in sem odšla. Ko sem stopila v bajto, sem rekla materi: ,Zdaj je že, kar je ..
Potem sem odšla v Mokronog in povedala vse tako, kakor sem zdaj vam povedala ...«

Vdova je umolknila in šele zdaj se je ozrla vame z negotovim, nekako prosečim pogledom.
»In potem ste dobili pet let,« sem rekel, ker sem moral nekaj reči, boječ se, da bi ženi moj molk tolmačili kot obsodbo.
»In kdo je ta čas preživljal otroke?«
Zdaj se je spet oglasila mati:
»Jaz sem jih preživljala. Občina mi je nekaj pomagala, da smo se pretolkli. Hudo je bilo, hudo, toda zdaj ni nič bolje ...«

Tedaj se je morilka svojega moža dvignila s praga. V njenih očeh nisem bral nikakega kesanja in tudi nobene žalosti, vse na njej je bilo mrtvo in topo, le tisti vrat je še blestel v rahlem drgetu njenega ženskega poslanstva. Okrog nje se je zgrnilo vseh petero otrok.
Zapustil sem bajto s tako glavo, kakor bi se napil najhujše šmarnice. Kakor žgoče zbodljaje sem čutil na sebi sedem parov oči vseh teh herojev človeške tragike in usode brezovškega boja za življenje. Spomin na toliko opevano kmečko idilo, na zadovoljstvo in lepoto dolenjske zemlje me je pekel ko grenki zasmeh.

Brezovec ima dvajset bajt, v katerih živi nad sto velikih junakov, ki jih nihče ne opeva, ki jih nikjer ne poznajo in katerim si nihče ne upa pogledati v oči. Njihova kri, ki vre na tej zakleti krtini, pa voha dan tistega velikega vstajenja, ko se bodo razrušile te bajte, te priče stoletnega prekletstva in suženjstva.

Brezovec je drugače miren, čez dan prazen in sumljivo tih; premalo je vina, da bi njegovi prebivalci bili okajeni, kakor je po vinorodnih krajih sicer šega, premalo je kruha, da bi mogel kdo na glas dajati duška svoji objestnosti; ker ni živine, da bi jo otroci gonili na pašo in tam vriskali, zato je Brezovec čez dan sumljivo tih. Glasovi silijo do njega le od drugod.

Toda če bi kdo mislil, da je Brezovec zategadelj primeren kraj za miren jutranji počitek, bi se bridko motil, čeprav bi hodil tod okrog z zavezanimi očmi in bi vsega tega, kar mu Brezovec nudi, ne videl ali ne hotel videti. Že koj drugo delavniško jutro po mojem prihodu me je iz spanja prebudila vojska mlatičev. Bil je čas mlačve in po vseh gumnih po Lakencih, na Svetem vrhu so se oglašali cepci. Romantične duše naših meščanov, ki vidijo na deželi le idilo, bi se morda nad tem pojavom na moč navduševale, češ presrečno ljudstvo, ki še lahko živi v taki idilični odmaknjenosti. Tudi naši častilci aktivnosti dolenjskega kmečkega gospodarstva bi ob tem prizoru morda prišli na svoj račun. Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatilnici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo cepce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta armada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mlatilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina. Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.

Šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo je že k vsem bikom od Mokronoga do Škocjana, toda krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, toda povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. Konec avgusta je bil semenj v Škocjanu. Šiman se je zmerom tolažil:
»Če je nikjer ne prodam, jo bom v Škocjanu.«
In tako je krava res dočakala škocjanski semenj.

Lepega jutra sva se s Šimanom napotila s kravo na sejem. Če hočeš spoznati dolenjsko ljudstvo, moraš na njegove božje poti in na njegove sejme. Na božji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi priložnosti in sem šel na ta veliki sejem. Šiman je gnal kravo na otvezi, jaz pa sem jo zadaj priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, ker je krava že bila vajena sejmov in trdih cest in je rada šla. Šiman je vzel s seboj tudi svojo mlajšo hčerko, dvanajstletno deklico. Pri Šimanu so namreč doma napravili sklep, da bo deklica dobila nove čevlje, če se posreči kravo spraviti v denar. Zato je šla deklica bosa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh ni imela.

Hoja po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem poletnem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.

Užitek pa sem imel le jaz; Šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje. Do Škocjana so ob cesti tri gostilne. Že pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal Šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri Činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri Činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.

Že pri Dolinšku so se nekateri sejmarji, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
Šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel:
»Breja, seveda...«
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod rebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
Šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku...«

Pri Činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril Šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril Šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
Šiman pa se mi je nasmehnil:
»Čakajte, da prideva v Škocjan, tam kupcev kar mrgoli.«

Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začnejo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena. Čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane Šiman naenkrat zgovornejši.
»Tam proti Šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bajte. Potem se je spet zatopil v svoje sejmarske skrbi.

Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po lepi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Že sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha. Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv brez tistih mej in parcel, ki režejo kmečka polja. Šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.

»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »Škocijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj. Škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«

Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči Šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati.

Škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s Šimanom prerila do sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg. Škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovenčev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je bila dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega bogastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano. Podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj bila pijana.

Šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in Škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.

Čez dobro uro sem se spet vrnil k Šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.

Potem si je še Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«

Tri jurje. Na cesti je Šiman zahteval še tri jurje in pol.

Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo skoraj ni bilo. Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
»Ali misliš, da sem trapast?«

Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, mi je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Ženi so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala.

»Molznica pa molznica. Šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Šimana, čeprav sem dobro vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Že sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.

Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak ne hvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče barantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske gospode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.

Sonce se je jelo nagibati čez poldne in sejmišče se je počasi začelo prazniti. Tedaj se je od nekod znašel Šiman. Odvezal je kravo in dejal z razbitim glasom:
»Pa gremo spet v Lakence.«

Mislil sem, da bomo stopili v kako krčmo, ker mi je že pošteno krulilo po želodcu. Več kot zase pa mi je bilo za dekle, ki je tega gotovo teže čakalo. Dekletu sem bil sicer kupil štruco belega kruha, ki so ga na sejmu prodajali in ki ga je takoj vsega zmlela, toda iz svojih otroških let sem vedel, kaj za takega otroka pomeni, iti na sejmu v gostilno. Šiman najbrž ni imel denarja, zato je molče zavil na cesto proti domu. Mož pa je imel tudi za to stvar gotov načrt, ki mi ga ni razodel, a ga je pa domov grede razkril v vsej svoji genialnosti dolenjskega siromaka.

Ko smo bili že izven Škocijana, je režeč se dejal:
»Pri Peršetu na Zburah bomo vstopili. Tam imam teto.«

Šiman gotovo tudi ni mogel biti dobro razpoložen in dovzeten za staro sejmarsko tradicijo. V Škocijanu so se mu podrli vsi načrti, katerim se je tja grede kakor omamljen vdajal, da ni maral z nikomer govoriti. Jalovo kravo je gnal nazaj v hlev in, kakor je sejem pokazal, bo pri njej napravil prav občutno zgubo. Krava ga je stala tri jurje, ponujali pa so mu zanjo le dva. Dekle pa je bilo kar potrto, ker so njeni šolenčki splavali po vodi.

Zato ju nisem maral motiti in sem se predal peklenski vročini, ki je pritiskala na prašno cesto. Od Škocijana do Zbur je uro hoda. Komaj sem čakal, da se je prikazala Peršetova gostilna. O koštrunu in prašiču, ki sta zjutraj visela pred hišo, zdaj ni bilo več sledu, zato pa je iz hiše zapeljivo dišalo po pečenem mesu. V gostilni je bučalo prav po sejmarsko. Tu se cepita cesti proti Mokronogu in proti Novemu mestu, zato je bil v hiši velikanski naval. Iz veže je pela harmonika. Ko smo vstopili, nas je mehač pozdravil s prešernim vzklikom:
»Heil Hitler!«

Pri Peršetu je Šiman imel teto. Posledica tega je bila, da sta se on in deklica kmalu mastila z velikim kosom pečenega mesa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval:
»Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Škocijanu podpiral krčmarje?«

Od Peršeta do Činkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetnejša, šla je po malem v senčnato globačo in sonce ni bilo tako hudo. Gredoč je bilo časa za razmišljanje o sejmskih vtisih, o vrvežu pri Peršetu, kjer so sejmarji govorili o pravici, ki se bliža, in kleli štacunarje in mesarje, toda Šiman me ni pustil pri miru. Peršetov cviček mu je razvezal jezik, ki mu zdaj ni več dal pokoja. Krava je nekajkrat dobila krepko po gobcu, ker je preveč silila naprej.

Ko smo stopili na obširno, z vozovi in živino zastavljeno Činkoletovo dvorišče, je Šiman privezoval kravo k plotu in dejal:
»Činkoletovka je teta moje žene .. .«

Stopili smo v krčmo. Šiman in njegova hčerka sta se spet mastila s koštrunovo pečenko. Poleg tega smo pili odlično vino iz Bojnika, katerega trta ni slabša od one na Trški gori, čeprav ne uživa takega slovesa.

Od Činkoleta do Dolinška je spet uro hoda. Lepa kmetija ob Lakencu, ki mu goni elektriko in velik mlin. Pri Dolinšku je spet pilo mnogo sejmarjev. Ker smo zdaj imeli le še pol ure do Brezovca in smo bili siti in napojeni, nisem mislil, da se bo Šiman tudi tu ustavil. Toda Šiman je dejal z mežikajočimi očmi:
»Mimo Dolinška še nikoli nisem šel. Z gospodarjem sva mala bratranca ...«

Šiman je čudovit dolenjski kmet, velik strateg. Ni trajalo dolgo in spet je pred njim zadišala mastna pečenka. To pot od »malega bratranca« Dolinška. Škoda, da ni več gostiln do doma, ker bi vrsta njegovih sorodnikov gotovo še ne bila izčrpana.
Tudi Dolinšek ima vinograd v Bojniku, kakor Činkole. Ali kar nam je dal na mizo, je bila zoprna kislica, ki je Šimanu usta še bolj raztegnila. Vino pri Dolinšku ni za pitje.

Tu je Šimana čakalo iznenadenje. Neki kupec se je jel zanimati za kravo. To je dokazal s tem, da ji je prisodil sto napak, niti dlaka na njej ni ostala cela. Konec tega je bil, da jo je Šiman prodal za dva jurja in dve sto. Trinajst sto je dobil manj, kakor jo je še zjutraj cenil. Ko je spravil denar, je strmel predse kakor oskuben ptič. Zato smo pa morali popiti še liter Dolinškove kislice. Da ne bi moral sam prenašati grenkega občutka, se je Šiman obrnil k dekletu:
»No, Julče, iz tvojih čevljev ne bo nič, premalo je za novo kravo ...«

Dekle je bilo žalostno. Toda usoda je hotela, da Julče, lepa, mlada deklica, težko pričakovanih čevljev sploh ni potrebovala. Nekaj dni pozneje se je pri pretežkem delu v gorici prehladila, legla in tiho umrla, kakor usahne cvetlica na travniku. Zemlja jo je popila, še preden se je njeno mlado telo moglo razviti. Ko smo dve noči bedeli pri njej in do zadnje kapljice popili vino iz Šimanove zidanice na Stari gori, so njene tovarišice neprestano prepevale:
... ko zadnja ura bije, Marija prid' po nas.

Na Brezovcu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskromnejših razmerah.
In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja:
»Dober dan, gospod . ..«
Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo.

Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsavskih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal.

Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo.

Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človeški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, prepleteno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo.

Vas Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hiše so videti lepše in imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kapnice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec.

Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mokronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatilnico. Če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži:
»Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati...«
Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda:
»Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.«
And na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt.

Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti.

Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode.

»Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar.

Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu.

Potem pridejo Njivice in za njimi Gorenje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom.
»Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja.
»Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor.
Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkovcu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice.

Nato pridejo Sela. Na peščeni rebri je stisnjenih do dvajset bajt, po večini starih hramov in opuščenih zidanic, koder so se naselili ljudje. Že na prvi pogled je to drugi Brezovec, brez vode, brez polj, brez kruha. Kdo bi tudi domoval na tej peščeni krtini razen siromakov. Stara ženica primiga po cesti s praznim košem na hrbtu.
»Kam pa, mati, tako zgodaj?«
Ženica je bosa, umazana in z veliko, trdo golšo pod brado, ki se ji pozna, da je posledica hudih naporov njenega življenja.
»Po drva, da bom imela opoldne s čim podnetiti.«

Beseda da besedo in že mi ženica pripoveduje:
»Imela sem dvanajst otrok, devet jih živi, trije pa so pri Sv. Trojici. Dva sina sta na Francoskem, dva na Nemškem, ena hči je v Zagrebu, ena na Srbskem.«
Z enim samim stavkom reši moje skrito vprašanje, kako neki živijo ljudje na tem peščenem, z brinjem in grmovjem poraslem svetu.
»In otroci, ki so po svetu, ali vas kaj podpirajo?«
»Slabo je, slabo,« vzdihuje starka, potlej pa doda: »Živim s hčerko, ki ima troje otrok! Veste, na svetu je križ. Vdova je pri živem možu.«
V njenem glasu je nekaj bolestnega, bridkega.

Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice. Take dobrotnice so po teh revnih krajih nekaj navadnega. Do njih so izhojene steze iz zidanic. Bog pomagaj, kako pa naj drugače preživlja troje otrok in staro mater. Če si živel štirinajst dni na Brezovcu, si vesel, da imaš Sela že za seboj.

Sela se drže Malkovca, vasi, ki stoluje nad znanimi, ne preobširnimi goricami istega imena. Zato pa so te gorice tem bolj slavne in jih poznajo tudi ljubljanski cvičkarji. Sladka malkovska kapljica ne da slutiti, kako grenko je življenje v njeni soseski. Na Malkovcu je kar druga podoba; po položnem hrbtu okrog vasi se raztezajo dovolj lepa polja in hiše niso videti tako beraške kakor na Selah. Pozna se, da je bilo tukaj nekoč blagostanje doma, dokler so malkovški vinogradi bili še lastnina domačinov in jih niso dobili v roke razni bližnji in daljni veljaki. Sedaj pa tudi po teh hišah sega beraška roka.

Od Malkovca do Slančvrha je najlepši kos potovanja od Mokronoga do Pijane gore. Odpira se ti veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko in krško dolino imaš pred seboj kakor odprto dlan. Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset, potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva. Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brezbožnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih. In kje na Slovenskem bi tako po domače, tako vsakdanje govorili o »dobrotnicah«, skritih po kmečkih bajtah?

Tik pod teboj se kadi iz rovov karmeljskega rudnika. Z višave je pogled nanj mikaven, toda s kakšnimi občutki rijejo pod to rjavo zemljo tisti, ki za dvajset, trideset dinarjev na dan hodijo vanj po dve uri daleč? Dve uri tja, dve nazaj. Ali je v takem srcu še prostora za kake lepše občutke, kakor je na primer ljubezen do domovine? Št. Janž sam, ta »pušeljc mirenske doline«, kakor ga je imenoval naš Krek, ki je tam izdihnil svojo dušo, se ne vidi. Skrit je za prelepimi Gabrijelami.

In vendar, kako lepa, poetična imena je to od siromaštva prekleto ljudstvo dalo svojim naseljem: Sveti vrh, Slančvrh, Vinvrh, Otavnik, Bojnik, Klenovik, Pijana gora, Padeži, Zapadeži.
Koliko ljubezni, koliko poezije in koliko socialne resnice je položeno vanje. Popotnik, ki hodi po teh krajih, ne hodi le po zgodovinskih tleh pradavnih gomil, ampak tudi po zemlji, ki jo je močila kri kmečkih puntov. Pod Vodalom, na cesti v Sevnico, stoji krčma, ki se še danes imenuje pri »Puntarju«. Okrog Slančvrha so se bili kmečki boji in raz Slančvrh so baje kmetje s topovi obstreljevali naokrog ležeče gradove.

Vzkliki »Heil Hitler«, ki ti danes zvenijo nasproti, so tuji in nerazumljivi in te navdihujejo z bridko mislijo, da je ljudstvo teh krajev pozabilo nase, se izneverilo samo sebi. Če si pa nekaj tednov preživel na Brezovcu, na Selu, na Trščini ali na Blečvrhu, spoznaš, da so to le vzkliki obupa, da je to le jok bolečine, da je to le odmev biča, ki že desetletja in stoletja pada po plečih tega ljudstva.

Slančvrh, vasica s cerkvico in prekrasno lego na hribu, ki ga obseva sonce od zore do mraka. Pred vhodom v vas stoji velika, začrnela stavba, ki nikakor ne spada v okvir pohlevne vasice. Toda kmalu imaš razlago zanjo. Vaščani ji pravijo grad, dasiravno njen videz temu nasprotuje. To so nekdanje kleti s stanovanjem valpta stiškega samostana, ki je imel v Malkovcu in v Bojniku svoje vinograde in je po vaseh od Mokronoga do Pijane gore pobiral vinsko desetino. Razen stiških »belih menihov« so po teh krajih jemali desetino in tlako še fajmoštri iz Št. Ruperta, gospodje na Škrljevem, v Mokronogu, na Kravjeku, na Čretežu, na Klevevžu, da drugih manj lačnih in manj potrebnih pijavk ne naštevam.

Časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetič iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski farovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.

In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.

Na poti od Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjek stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz Škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitnih klancih stare poti.

Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu čisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neke »dobrotnice«, a brez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do Češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril že slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik v Škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih. Šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.

Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni Št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Klenoviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od Češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.

Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bilo na županstvu v Škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel si med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici z osemrazrednico.

Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.«

In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si: naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.

Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokradejo.
Učitelj je na prvi lov povabil vso sosesko in vse, tudi najbolj znane divje lovce. Zaradi tega je bil klican na okrajno glavarstvo v Krško in bil kaznovan. To mu je tako zagrenilo vse veselje, da je obesil puško na steno in se za lov ni več brigal. Toda vsako nedeljo in vsak praznik je imel vsaj enega zajca na mizi. Zimski časi so mu prinesli v hišo tri in dvajset lisičjih kož. Vse to so mu prinašali telški divji lovci, ki so bili strah in groza sosednim lovskim najemnikom.

Iz nesrečnega telškega kaznjenca je kmalu postal telški »bog«.
Zdaj pa so se prestrašile oblasti, posvetne in cerkvene, kajti za dva boga vendar ni prostora na Telčah. In oblasti so začele nepotrebnega drugega boga spravljati od tod. Toda teže ga je bilo spraviti s Telč kakor na Telče. Telška soseska je romala v škocijanski farovž in v Krško na glavarstvo, kjer je tolkla po mizah in zahtevala, da njen »bog« ostane na Telčah. Prejšnjemu kaznjencu, zdaj naenkrat »bogu«, so šolske oblasti ponujale najlepša mesta na Slovenskem, ki naj si jih sam izbere, toda »bog« ni hotel s Telč.

K načelniku okrajnega šolskega sveta na Telčah, kmetu Mrgoletu, je prišla iz Ljubljane od vladajoče stranke visoka prosvetna živina Drav v tej zadevi. Mrgole je gostoljuben, toda tudi zakrknjen kmet. Živina je trdila, da je pristaš iste stranke kakor Mrgole. Kmet je skomizgal z rameni in gostil živino z gnjatjo in — s telškim vinom. Da bi Mrgoleta le omehčala, je visoka živina ostala na Telčah ves dan in, ker je zamudila večerni vlak v Tržišču, je ostala tam tudi čez noč.

Zvečer sta z Mrgoletom ostala do polnoči pokonci in pila vino. Potem je Mrgole postlal na peči in oba sta šla h kraju. Ko je Mrgole zjutraj stopil v sobo, se je delegat stranke ravno prebujal; bil je svež, prespan in dobre volje.
»Odlična kapljica, to telško vino,« ga je veselo pozdravil gost na peči. »Čudna stvar, Mrgole, pomisli, ti prijatelj, koliko vina sem včeraj popil, pa mi ponoči ni bilo treba niti enkrat na vodo ...«
Mrgole se je namuznil zadovoljni živini in mirno dejal:
»Čemu bi pa hodil na vodo, dragi prijatelj, saj je ponoči vendar od peči do vrat priteklo .. .«
Preko cele sobe se je vlekla dolga luža.
In posledica te ekspedicije je bila, da je »bog« še dalje ostal na Telčah.

Za Telčami proti Savi stoji Pijana gora. Zopet nov Brezovec. Kdo ve, zakaj so ljudje kraju dali tako značilno ime? Pijana gora sicer ima svoje gorice, toda dvomim, da je kraj po njih dobil ime. Mogoče so ta kraj imenovali tako, ker je ljudstvo, ki tukaj živi, stalno pijano od težkega življenja in velike revščine pa od neskočnega hrepenenja po boljšem življenju.

Na Pijani gori sem končal svoje prvo potovanje po Dolenjskem. Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem. Toda nikjer v naši domovini, ne v Halozah, ne na Krasu, ne v mežiških globačah na Koroškem in ne v revirjih trboveljskih premogokopov nisem našel take vnebovpijoče revščine, take gospodarske zaostalosti kakor v tem kotu naše dežele. Kraji, koder ljudje sovražijo gozdove in ljubijo grmovje. Kraji, kjer je nastal eden najbridkejših pregovorov našega ljudskega zaklada:
»Kajža je rajža in če gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži.«

In sredi te dežele je naš najboljši kmečki učni zavod — kmetijska šola na Grmu. Tu so se porajali naši slovstveniki, naši znanstveniki, naši poslanci. . . vsak slovenski človek, ki je res sin svojega naroda, bi moral po njih romati z odkrito glavo iz spoštovanja pred tem ljudstvom, pred tem velikim, trpečim junakom naše zemlje.

Naj mi nikdo ne zameri, da se nisem, kakor je do zdaj bila šega, mogel navdušiti za lepoto in idiličnost Dolenjske, da nisem mogel občudovati vdanosti, pohlevnosti in pobožnosti tega ljudstva, da sem skočil iz ojnic in videl čisto drugo podobo. Priznam pa, da je mnogo prijetneje občudovati našo deželo s Karavank, z visokega Triglava in drugih naših gora, kakor pa z odprtimi očmi hoditi od Mokronoga do Pijane gore.

== I. NEBEŠKI SEJEM ==

Naša pa selanska soseska sta sosedi, vendar je nekaj čudnega, da se nikoli nista prav marali. Prezirali sta se in tiho sovražili. To je bilo še bolj nerazumljivo, če pomislimo, da sta obe fari že od nekdaj živeli isto življenje. Prebivalstvo ene in druge so bili kmetje, bajtarji, hlapci in dekle. Skozi obe soseski je že v starih časih držala rimska cesta, tista, ki je šla iz Virunuma proti Celju. Naši predniki so se v tem kraju gotovo hkrati naselili.

Naša fara je starejša ko selanska in so Sele stoletja spadale k nam. Šele cesar Jožef je v osemnajstem stoletju napravil iz Sel samostojno faro, tako zvano kazensko faro, kamor so škofje pošiljali pijance, koruznike in podobne nesrečnike za pastirje selanskih duš. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel tja tudi slovenski pisatelj Ksaver Meško.

Mogoče je k temu čudnemu nasprotju pripomogla deželna meja med Štajersko in Koroško, zakaj naša soseska je še na Koroškem, dočim leži silska že na Štajerskem. Na vrhu Brdinj, na meji obeh dežel in obeh sosesk stoji velikanska lipa, ki se vidi po celi mislinjski dolini in daleč gor na Koroško. Ljudje trdijo, da je to lipo dal zasaditi češki kralj Otokar, takrat ko je mislinjsko dolino odtrgal od koroške dežele in jo priključil štajerski.

Resnica je pač ta, da med obema krajema nikoli ni bilo prisrčnih stikov. Malokdaj se je pripetilo, da bi se Hotuljci ženili na Selah, ali da bi kaka hotuljska nevesta šla na Sele. Kotlje so prezirale Sele, prezirale to ubogo faro in njene duhovnike, kjer so se okrog farovža pogostokrat sušile plenice. Naša fara je bila bogatejša, lepša in naši farani so dali sosedom to ob vsaki priložnosti čutiti.

Toda tudi Selani se niso dali kar tako in so se branili, kakor so vedeli in znali. Bili so na slabem glasu kot nevarni pretepači in neznansko hudi opravljivci. Vsak Selanec, kakor vsaka Selanka, je imel poleg pravega imena še poseben zloben priimek. Kdor koli se je na Selah le pokazal, je odnesel s seboj svoj zlobni priimek. Le tisti, ki je skozi to sosesko zadenski jahal kravo in pri tem držal kravji rep v gobcu, jo je bojda odnesel brez priimka. Tedaj so bili namreč Selanci tako iznenadeni, da so pozabili čudnemu jezdecu prisloniti priimek.

Dvakrat na leto pa sta se obe fari nekako duhovno združili. To je bilo prvič križev teden ob vsakoletnih vigrednih priprošnjah za dobro letino in pa avgusta meseca za god svetega Roka. Križev teden so prišli prvi dan Selanci s procesijo v Kotlje, drugi dan pa so Hotuljci Selancem obisk vrnili. V eni reči pa so bili Selanci pred Hotuljci, česar so se tudi ponosno zavedali. V svojih dveh cerkvah so namreč imeli boljše svetnike, kakor pa so bili v obeh hotuljskih cerkvah. V selski farni cerkvi je sveti Rok, dober priprošnjik za človeško zdravje, v podfarci za Brdinjami pa sveta Neža. Ta svetnica je bila svoj čas v hotuljski farni cerkvi. Ko so pa Kotlje pred menda šestimi stoletji postale fara in so cerkev povečali, se je morala sveta Neža od tam umakniti v skrito podfarco za Brdinjami in tako napraviti prostor mogočnejši sveti Marjeti. Kadar je bilo sušno leto, so hodili Hotuljci k tej svetnici prosit za dež.

V ponedeljek na križev teden so se Selanci zbrali k procesiji na Jamah za našo vasjo, kamor smo jim šli s procesijo naproti. Na Jamah je lepo polje, skozi katero smo se počasi zibali v dolgem sprevodu, ki se je za tako sosesko, kakor je naša, tudi spodobil. Selancev ni bilo še nikjer videti, ker so se skrivali v gozdu za Jamami. Naš duhovnik je na ves glas molil litanije, mi prošnjiki pa smo škilili tja proti gozdu, od koder so se imeli prikazati naši sosedje.

»Strah jih je pred nami, ker nas je toliko, pa si ne upajo na dan,« je šumelo v naši procesiji.

Potem pa se je le začela motati selanska procesija iz gozda. Navadno je bila zelo kratka in med nami je potem prezirljivo zašumelo:

»E, hej, komaj za eno češnjo jih je...«

Večkrat so prihajali Selanci brez svojega duhovnika, ker je bil ali prestar, da ni mogel na dolgo pot, ali pa so bili trenutno brez njega.

Kakor mi, so tudi Selanci nosili na čelu procesije velik križ z božjo martro. Počasi so se nam približevali in, ko so nas dosegli, je selanski križ poljubil našega, nakar smo skupno romali dalje z obema križema na čelu. In po procesiji je znova zašumelo:

»Hotuljec in Selanec sta se poljubila...«

Nikdar nisem mogel presoditi, ali so ljudje pri tem mislili na oba boga ali pa na kaj drugega.

Za Selance je navadno nosil križ Hovnikov Miha, za Hotuljce pa Coflov Peter. Ta možakarja sta že sama zase bila veličastna prikazen. Oba sta bila srednjih postav, a silno čokato in močno zraščena, oba sta bila strašno bradata, zanemarjena in povaljana. V bradah sta navadno imela ostanke ležišč, s katerih sta zjutraj vstala. Bila sta si v vsem čudno podobna razen v laseh. Hovnikov Miha je imel goste, kuštrave lase, Coflov Peter pa je bil popolnoma golobučen, tako da se je njegova orjaška pleša že od daleč svetila. Oba sta bila stara, čudaška samca in huda pijanca, a Hovnikov Miha je bil še hujši ko Coflov Peter. Peter je bil tesač, Miha pa daleč naokoli znan žgalec apna.

Važnejše ko to, ali se bodo Selanci pri procesiji pokazali z duhovnikom ali brez njega, je bilo to, ali bodo prišli na čelu s Hovnikovim Miho ali brez njega. In če se je iz gozda pokazal Miha, smo takoj imeli čudno zadoščenje:

»Miha nosi križ...«

In če ga ni bilo, je skoraj malodušno završalo od ust do ust:

»Mihana ni...«

Nekoč se je zgodilo, da so Selanci skoraj prišli ob svoj križ. Kakor po navadi, je Hovnikov Miha po cerkvenem opravilu šel pit h Križmanu. Ker se je hotel zaradi delavnika le mimogrede okrepčati, je prislonil križ kar zunaj na hišni zid. Miha pa se je krepčal dalje in do večera je križ slonel zunaj pred vrati. Na noč ga je potem Križman odnesel in ga poslonil v kot za vrata. V tem kotu je potem selanski križ cel teden zapuščeno slonel, čakajoč na svojega nosilca, ki je pil s Coflovim Petrom.

Najprej je zmanjkalo denarja Hovnikovemu Mihanu. Ko je šel ven na tatrman pit vodo, je naenkrat zagledal za vrati križ in se ga je silno razveselil. Objel ga je z obema rokama in ginjeno zatulil:

»O ti preljubi moj Kristus ti!«

Potem je odnesel križ in sobo.

»Ti, Peter,« se je obrnil k tovarišu, »če ti je kaj za boga, kupi ga.«

Golobučnemu Petru so se oči zasvetile.

»Kupim ga, tega selanskega boga. Koliko pa hočeš zanj?«

»Pet rajnišev je vreden. Če jih daš, pa je tvoj in Hotuljci boste imeli dva boga.«

Peter je zamišljeno potegnil s svojo neumito, smolnato roko čez tisto mesto na obrazu, kjer naj bi bila usta, in zamomljal:

»Ni stvar v tem, da bi si mi Hotuljci hoteli nabaviti še enega boga, saj nam je že ta, ki ga imamo, več ko preveč. Toda ker si ravno ti, pa ga odkupim. Ali pet rajnišev je preveč, dva pa dam . . .«

Miha ga je grdo pogledal in še grše zarjul:

»Dva rajniša! Pa takega boga! — Ne, tako dober kup pa Hotuljci ne boste prišli do drugega boga. Pet rajnišev, če hočeš ...«

»Dva, kakor sem rekel, in ne groša več.«

Peter je z eno roko že segal v žep po denar, z drugo pa proti božji martri. Miha pa križa ni dal iz rok, temveč ga je oprijel z obema rokama, ga iztegnil od sebe in ga, strmeč v njegovo žalostno podobo, začel na vso moč hvaliti:

»Poglej ga vendar, kakšen je. Ta trnova krona na glavi in te prebite roke? Ali ni vse, kakor bi bila živa resnica? Po licu tečejo krvave kaplje in dlani so od zabitih žebljev vse krvave. Na vašem bogu se nobena kri ne pozna. Ali te ni sram ponujati samo dva rajniša...«

Križ je bil tako visok kakor Miha. Božja martra, ki jo je izrezal neznan kmečki umetnik, je predstavljala umirajočega zveličarja z glavo, nagnjeno na desno stran. Trnova krona je bila tako velika, da mu je zakrivala velik del glave. Pijanca sta obmolknila in strmela v križano podobo. Ker sta imela obraza vsa zaraščena, se na njih niso mogla poznati čustva, ki so ju pri tem ogledovanju navdajala. Ni pa jima pri srcih moglo biti kar tako, ker je Peter čez nekaj časa spregovoril z nekoliko presunjenim glasom:

»Če je tako, pa dam tri rajniše...«

»Štiri daj, če se boga bojiš, če se ga le količkaj bojiš. Pomisli nekoliko na svojo zadnjo uro,« je v sveti jezi zarohnel Miha.

Do zdaj sta sama barantala v sobi. Na Mihovo vpitje pa je priletela iz kuhinje mati Križmanka. Ko je sprevidela, za kaj gre, jo je popadla jeza, da je mahoma iztrgala križ iz Mihovih pregrešnih rok in ju pričela zmerjati:

»Z bogom pa ne bosta barantala v moji hiši, bogokletnika grda. Sem s križem!«

Križmanov hlapec je še tisti dan odnesel selanskega boga domov na Sele, Miha in Peter pa sta ostala pri Križmanu, dokler nista zapila tudi tistega denarja, ki ga je Peter še gleštal.

Ko sem prvič šel na Sele, sem bil še majhen pobič. Šel sem z materjo, ki je hotela pri svetem Roku izpolniti zaobljubo, storjeno ob rojstvu mojega mlajšega brata. Šla je prosit za njegovo zdravje in srečo, in ga je nosila s seboj na rokah.

Bilo je jeseni in lepega sončnega dne. Sonce je sijalo s poletno toploto, zrak je bil čist in bleščeč, kakršen je bil po navadi le ob velikih praznikih, čeprav je ta dan bil delavnik. Ljudje, ki so delali po poljih, so gledali za nama in, ko so uganili, kam gre najina pot, so si mislili, da mora biti že kaj posebnega, ako gre bajtarica v delavnik na tako pot. Hotuljske jame so bile kmalu za nama in počasi sva se jela dvigati na selanske police, ki se začnejo koj za štajersko mejo. S teh polic se mi je odprl razgled na svet, ki sem ga dotihmal poznal le po opisovanju in v neznanih slutnjah, naslikanih v otroški domišljiji. Pred menoj so se pokazali Vrhi, potem Gmajna in pod temi sončnimi hribi se je kmalu začel odkrivati tudi Zabengrac, dolga, skrivnostna globača.

Brž ko se je pokazala kaka nova hiša, sem že izpraševal mater, kako se ji pravi. Mati ni le vedela za ime vsake hiše, temveč je poznala tudi njeno zgodovino. Tik pred nama so bile Pernje, velika, graščini podobna domačija. In mati mi je koj začela razlagati:

»Pri tej hiši je zelo star rod. In bogati so, da je kar čudno. Neka Pernjakova hči se je primožila tja na Sleme, na Vrheh. 
— Vidiš tisti dolgi marof? To so Sleme. Ali pri hiši ni bilo sreče. Vsa bogatija ni pomagala. Nekoč so našli kačo, navito na kljuko hišnih vrat. Tista kača se je potem zmerom ovijala na kljuko. Bilo je kakor zakleto. Dobili so duhovnika, da bi kačo zagovoril, toda vse zaman, kača ni nehala hoditi k hiši.. 
Naenkrat pa kače ni bilo več. 
— Kaj je bilo? Slemnica je bila v zakonu nezvesta, zato je hodila kača v hišo. Kar na vsem lepem je umrl sosedov sin — in kače ni bilo več k hiši. Vidiš, tako se vse izve na tem svetu.«

Spet je pokazala na ogromno domačijo, položeno na zložen vrh.

»Ono tam je Brezovo. Velik, mogočen grunt, kjer so lahko redili nad trideset glav živine. Brezovniki so bili svobodnjaki. Tam je bilo včasih denarja, da so ga v slamnicah plali, da bi mu plesen preveč ne škodovala. Zadnji Brezovnik pa se je sprhal in zdaj je žagar na neki žagi v Zabengracu. Vidiš, bogatija še tudi ni vse...«

Za male kmetije in bajte se mati ni veliko menila. Če sem iz radovednosti spraševal, kaj je ta ali ona hišica sredi zaplate polja, mi je malomarno, skoraj zaničljivo odgovarjala:

»Oh, to je pa ta in ta bajta...«

Tudi ona je bila z velike, stare kmetije doma, a je vzela bajtarskega sinu. Na tihem jo je zmerom grelo, da si je tako prebrala, in si je želela priti do grunta. Ta želja se ji nikdar ni izpolnila, kajti naposled sta z očetom kupila le bajto. A tudi kot bajtarica je še vedno čutila neki prezir do tega stanu.

Sredi jase v gozdu sva obstala. Mračna tihota je vladala tu, le nekje iz globine gozda je prihajal do naju šum oddaljenega studenca. Mati je rekla:

»Veš, kje sva? Na Sterčkovem britofu.«

Videč moj plahi pogled, se je nasmehnila.

»Poglej, tod je v starih časih šla rimska cesta iz Koroške na Štajersko. Ravno tod. Tukaj je nekoč stala cerkev svetega Jurija in tukaj je bilo tudi pokopališče. Že davno ni ne o cerkvi ne o pokopališču nobenega sledu več. Stari Apačnik iz Zabengraca, moj ded, je bil zadnji človek, kateremu se je ta britof še pokazal. Vračal se je ravno o polnoči skozi ta kraj iz Italije, kamor je romal v Loretto. Bil je zato čist in so njegove oči videle, kar grešne ne vidijo. Naenkrat je videl, da stoji sredi pokopališča, na vsakem grobu je migala drobna lučca. Zaradi dolge poti je bil tako zbit, da se je ta zadnji kos še komaj vlekel. Ko pa je zagledal pravi, živi britof, mu je nova moč podžgala noge in potem je pravil, da sam ni vedel, kako in kdaj je prišel domov.«  

Stari Apačnik je bil svobodnjak in je peš preromal pol Evrope. Hodila sva po cesti, po kateri so nekoč prišli naši predniki od vzhoda v naše kraje in katero so potem pustili razpasti, zarasti, da bi se po njej noben narod ne mogel več pomikati in da bi zemlja, ki so jo zasedli, ostala njihova.  

Ko sva prišla iz lesa na prosto, sva bila že na Gornjih Selah, sredi ravnih, rodovitnih polic. Gornje Sele so daleč naokrog znane po svoji veliki rodovitnosti; v prejšnjih časih, ko kapitalizem sem gor še ni segel s svojimi grabežljivimi kremplji, je bilo znano, da je vsaka selanska gospodinja tehtala najmanj dva stara centa. A tudi potem, ko je novi, kapitalistični red zajahal našo kmečko zemljo s svojimi dolžnimi pismi, s svojimi štacunami in z drugimi pridobitvami, je imel s Selanci neznansko veliko opraviti, preden jih je pritisnil ob tla. Trajalo je nekaj desetletij, preden so se te kmetije začele rušiti in so ti stari rodovi začeli drug za drugim padati. In to navzlic razkošnemu in potratnemu življenju, ki je tod vladalo. Selanski sosedje so trdili, da so Gornje Sele tako rodoviten kraj, da se navzlic vsej razsipnosti in lahkoživosti ne morejo sprhati.

Kmalu sva prišla z materjo do neke take hiše, do Samca. Samčeva kmetija je bila včasih najmogočnejša na vasi, kakor se imenuje skupina hiš sredi te police. Zdaj pa se je že na zunaj poznalo, da ta domačija umira, da je v zadnjih zdihljajih. Mogočna in obširna poslopja so bila zanemarjena, strehe so bile vdrte in razdrapane, plotov ni bilo nikjer več.

Mati je s trpkim licem gledala vse to razdejanje. Dvorišče je bilo kakor mrtvašnica. Sprva ni bilo nikjer žive duše na spregled, ko pa sva zavila okrog hiše, sem zagledal staro, suhljato žensko, sedečo na perivnem kamnu pri tatrmanu. Njena podoba je bila kakor podoba cele domačije, žalostna, razpadajoča. Ko naju je zaslišala, je dvignila glavo in videl sem bled, a še lep star obraz, obdan z belimi lasmi.

»Kdo pa je ta?« sem vprašal potihoma.

Mati mi je odgovorila z glasom, polnim studa:

»Ne glej tja! Vidiš, ta ženska je kriva, da je Samčevo prišlo tja, kjer je danes.«

In nato sem iz njenih ust slišal žalostno povest. Mlada Samčevka je bila hči kmeta Gostenčnika. Bila je bogata in tako lepa, da ji daleč naokoli ni bilo para. Ko ji še ni bilo šestnajst let, so jo omožili s sosedom Samcem, kateremu je bilo takrat že štirideset let. Kmalu ji je ta zakon postal prepust in začela je iskati utehe drugod. Ležala je z domačimi hlapci, se vozila s kočijo na sejme in na božje poti, pila in veseljačila, kar se je le dalo. Doma je rodila otroke, kdo ve od koga. Priležniki so do krvi pretepali njenega postarnega moža, ga zapirali v svinjake in ga gonili od hiše. Šele ko je odrasel domač sin, je bilo tega javnega pohujšanja konec, ker je priležnike začel preganjati. To življenje je trajalo menda kakih štirideset let. Medtem je stari Samec od žalosti umrl. Domačija je prišla popolnoma na nič in zdaj je vse čakalo le še konca. Samčevi otroci so se od gole sramote razbežali po svetu in ta starka se sedaj potika okrog hiše kakor živ, lasten strah.

Mati je govorila o njej z vidnim sovraštvom ponosne kmečke žene, ki jo boli razdejanje stare, trdne hiše. Pri tem pa ji je tu in tam ušla kaka opazka, ki je cikala tudi na njeno opravičilo. Takrat je iz nje govorila prava, naravna ženska bit. Rekla je, da bi vsega tega ne smela početi, ker se mora človek pač znajti in obvladati, ali krivi so pač tudi tisti, ki so jo še tako mlado dali postarnemu možu. Zgodilo pa se je zadelj bogatije. Pa še iz take hiše je bila.

In slišal sem spet novo, podobno povest. Njen ded, stari Gostenčnik, je imel vse svoje življenje priležnico in tuje otroke. Eden njegovih pravih sinov je postal duhovnik, toda tudi on z vsem svojim vplivom očetovega življenja ni mogel spremeniti. Poskušal je z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem, kajti bil je neznansko močan. Nekoč par volov ni moglo speljati voza stelje s klanca. Mimo je prišel ta sin in sam izvlekel voz na vrh. Iz jeze nad očetovim sramotnim življenjem je odšel v Ameriko. Tam je kmalu umrl, ker se je prevzdignil. Pri zidanju neke cerkve štirje delavci niso mogli dvigniti težkega kamna, on pa se je razkoračil in ga sam postavil tja, kamor je spadal.

»Če človek vse to ve,« je končala mati, »potem se Samčevki ne moremo preveč čuditi. Veliko tega greha je že v samem rodu.«

Od Gostenškega križa sem šele zagledal cilj najinega romanja, staro, začrnelo in od vetra ofruleno cerkev svetega Roka. Z materjo sva šla od doma zelo zgodaj, da bi, če le mogoče, še dobila mašo. Toda opravila ni bilo. Na Selah so imeli takrat starega župnika Jurija Koprivo, ki je imel že čez osem križev in je živel tukaj menda že čez petdeset let. Ker je bil že preslaboten, ni mogel imeti rednih opravil, kar pa Selancem ni bilo posebno neprijetno, kajti ta rod že od nekdaj ni bil pobožen. Župnik Kopriva ni bil le mašnik, temveč prečestokrat tudi sam sebi mežnar in ministrant in razen njegove kuharice tudi edini prisotni vernik v cerkvi.

Ko je mati opravila v cerkvi svojo zaobljubo, sva šla v farovž, tokrat še edino hišo poleg cerkve. Mikalo me je videti tega starega duhovnika, o katerem mi je mati pripovedovala lepe reči. Mož, ki je pol stoletja vzdržal v tej samoti in med takimi farani, si je v okolici spletel velik sloves. Po svoje so ga cenili celo Selanci sami. Mož je živel svoje življenje in se ni brigal za njihove pregrehe. Tisto malo polja, ki ga je imel, je obdeloval kar sam, nosil gnoj v košu na njivice in jih prekopaval. Videl sem starega, sključenega možička s pristriženimi, sivimi rušami, čepečega za pečjo; bil je že bolj za oni kakor za ta svet. Mati se je zastonj trudila, da bi začela z njim kak pogovor, edino, kar je napravil, je bilo, da je mrmrajoče spravil denar za plačano tiho mašo.

Z mešanimi občutki sem zapustil farovž. Mati je hodila zdaj hitreje kakor zjutraj, zakaj dan je bil veličastno lep in doma jo je čakalo delo. Gredoč sem neprestano mislil na tega samotarja, ki je navzlic slabi fari ob svoji smrti zapustil v hranilnici čez deset tisoč goldinarjev. Nekaj pa takrat še nisem vedel, mati mi o tem ni črhnila niti besedice. Zvedel sem to šele veliko pozneje. Ta selanski Jurij Kopriva je bil oče slovenskega kiparja — Bernekerja — in kuharica, ki sem jo videl pri njem, je bila njegova mati. Najbrž zaradi tega, ker je dal našemu narodu prvega kiparskega umetnika, je moral Kopriva preživeti petdeset let na tej kazenski fari. Berneker je celo življenje stradal in nazadnje od pomanjkanja umrl — tu na Selah pa je plesnilo deset tisoč zlatih goldinarjev.

Moje prvo romanje k svetemu Roku mi je ta kraj tako vtisnilo v spomin, da sem, ko sem odrasel, le prerad hodil tja. Če se je le količkaj dalo, sem zahajal tja s svojimi rojaki na svetega Roka dan v avgustu. Tudi takrat gre iz Kotelj zaobljubljena procesija na Sele, ki se zbere pri Gostenškem križu. Na ta dan prihajajo tja velike ljudske procesije od vseh strani prosit svetega Roka za srečo in za zdravje in da bi jih ta svetnik obvaroval pred kugo. Na Selah se zbere na tisoče ljudstva. Kakor daleč sega glas selanskega zvona, je ta dan praznik.

Na teh poznejših romanjih se mi je vedno odkrival nov svet, različen od tistega, ki sem ga dojemal takrat, ko sva hodila tja z materjo. Zlobni Selanci imenujejo shod na svetega Roka dan po svoje, imenujejo ga: »Sejem za nebesa.« Kajti na ta dan romajo na Sele ne le pobožni romarji, temveč celo taki, ki jih drugače nobena cerkev znotraj ne vidi.

Čudna pobožnost popade takrat vse lesne in druge trgovce, krčmarje, mesarje, vse vrste skopuhov in oderuhov iz celega kraja od Pohorja pa do Pliberka. Ker na Sele od nobene strani ni vozne poti, po kateri bi se lahko prišlo s kočijami, puščajo ti romarji svoje vozove v sosednih krajih ter hodijo na Sele peš kakor pravi romarji.

Dolgojezični Selanci imajo s tem nebeškim sejmom svoj poseben špas. Preprosto ljudstvo napolni cerkev do zadnjega kotička, kolikor ga pač gre noter, velika večina pa ne najde prostora v njej in ostaja zunaj, kjer se kuha, peče, pije in je. Vse to pa še ni pravi nebeški sejem. Ta se začne šele z velikim darovanjem okrog glavnega oltarja. Tedaj se začnejo množice zgrinjati v cerkev, tedaj začnejo stopati proti njej tudi vsi tisti posebni, gosposki romarji od blizu in daleč. Selanci, ki ta dan ne rinejo v svetišče, zato da je več prostora za goste, stojijo v špalirju pred vhodom in opazujejo mimoidoče.

In potem lahko slišiš:
»Poglej Slovenjgradčane. — Zdaj se bodo ti odkupo¬vali ...«
»Ali misliš, da njim ni za nebesa...«
»Poglej Reiterja, poglej Šulerja, poglej Rojnika, poglej Kača... poglej te babe ...«
Naštevajo imena samih petičnih veljakov, veletrgovcev in veleposestnikov, imena, pri katerih vsakega kmeta in delavca strese mraz.
»Jaz bi tudi šel, če bi mi grunti kar tako padali iz nebes...«
»Poglej, zdaj so Korošci na vrsti. ..«
»Orter... tisti, ki je naše Blate z deset tisoč kubikmetri lesa na cesti pobral.. . Reiter iz Pliberka, zaradi katerega se je lani neki Strojane obesil... Ho, ho, ali vidiš Plešivčnika iz Prevalj, tega odrtnika? Ta jih ima pa nekaj na vesti. Ta bo moral pa še globoko poseči v žep ... Za tega bi moral pa Gostenčnik prinesti večjo lojtro, drugače bodo šprikle popokale, kadar bo v nebesa plezal...«
»Ljudje, danes se pa izplača, danes je res sejem, da se reče ...«

Selanci mislijo na nebeški sejem. V cerkvi je darovanje. Pri stranskih vratih se valijo množice na prosto, pri glavnih vratih pa se nove valijo noter. Pri oltarju stoji duhovnik, ki se mu vrti v glavi od neznosne vročine in od neprestanega podajanja svete relikvije v poljub mimoidočim vrstam. Na veliko plahto, razgrnjeno na oltarno mizo, pa pada denar. Pod staro Avstrijo so padali tja krajcarji, krone, zlatniki, desetaki, ko pa se je izmenjala država, so padali tja pare, dinarji, kovači, stotaki in tudi tisočaki. Darovanje traja in traja, včasih tudi več kakor eno uro. Cehmašter Španžel mora včasih po dvakrat zamenjati razgrnjeni prt na oltarju, ker je že prepoln nabranega denarja.

Selanski špalir pred vhodom ima zvezo z žagradom. Darovanja še ni konec, pred cerkvijo pa že zašumi:
»Ta je dal samo stotak ... ta je dal pol tisočaka ... ta — Plešivčnik pa je položil tisočak — enega jurja .. .«
»Jurja? — Zakaj pa imamo potem nebeški sejem...?«
»Gostenčnikovo lojtro boš rabil ti, ne pa oni.. .«

Ko je nebeškega sejma konec, se ljudstvo pomeša med seboj, zgarane kmečke dekle, ki so s tresočo roko in s čistimi srci polagale na oltar zadnji dinarček, obhajajo svetega Roka skupaj s tistimi, ki so prišli k njemu, da si kupijo nebesa. In vse ceste in poti, ki vodijo iz Sel v svet, so polne odhajajočih romarjev, iz vseh gostiln ob teh poteh odmeva romarsko veselje še pozno v poletno noč.

Sveti Rok pa samotari na Selah ves črn do prihodnjega leta.

== II. GOSPOSVETSKO POLJE ==

Tukaj je dobeseden prepis vašega besedila:

Ko sem prvič videl Gosposvetsko polje ali Svatner kakor temu staremu kraju pravimo mi Korošci, mi še ni bilo dvajset let. Tedaj sem prvič zapustil dom in odšel v tujino za kruhom, za delom, ali še resničneje povedano — za srečo. Dotihmal sem živel doma na bajti; kadar ni bilo dela, sem taberkoval po soseski, ali pa sem očetu pomagal tesačiti po lesovih. Kajti ob izstopu iz ljudske šole sem za stricem podedoval tesaško orodje, cimrako, pontako, cepin, klanfo ter kranjca.

Kmalu pa mi je tako življenje postajalo predolgohrbtno. Domači kraj se mi je zazdel pretesen, domače življenje pa pretrdo in preskopo. Zaželel sem si spremembe in sreče. Sanjaril sem podnevi in ponoči, da mora biti sreča tam zunaj nekje v širnem svetu. Potrebno je samo napotiti se v svet, tja za gore in za obzorje, pa bom našel srečo. Doma pri nas je manjkalo marsikaj, manjkalo je predvsem denarja, čeravno smo se vsi odrasli in otroci pehali za njim. A zunaj v svetu je moralo gotovo biti tudi denarja dovolj.

Ali ni bilo to prečudno? Že od moje zgodnje mladosti me je neka sila vlekla proti jugu in proti zahodu. Južno stran naše soseske je zastirala visoka in široka gora. Tam za njo sem slutil neznan svet, ki me je mikal. Na zahodu, kjer je ob jasnih dnevih sonce tako čudovito zagarjalo, sem slutil srečo in boljše življenje. Moje sanje in želje me niso nikdar vlekle proti vzhodu ali pa proti severu, čeprav je bil svet na te dve strani široko odprt.

Tega je bilo krivo naše življenje. Oče je v svojem boju z naravo in za zemljo vedno ponavljal:
»S Štajerskega še veter ni kaj prida.«

O Štajercih so pri nas vedno z nekako zaničljivostjo trdili, da hodijo na Koroško domačinom kruh odjedat. Pri tem so mislili na mlatiče s Ptujskega polja in iz Haloz, ki so vsako leto hodili na Koroško na mlačvo, na lukarice, ki so hodile k nam s čebulo, predvsem pa seveda na tiste trume Spodnjih Štajercev, Pohorcev, Mislinjčanov in Pačanov, ki so hodili na delo v naše fužine in rudnike. Naš obmejni industrijski kraj je tem trumam kmečkih siromakov, ki jih domača zemlja ni mogla prerediti, bil prva stopnica iz vasi k industriji. Od nas so se te trume potem odpravljale dalje na Gornje Štajersko in v Nemčijo v tamošnje rudnike in tovarne, od koder se ni nihče več vračal.

Mi smo bili kmetovalci že kdo ve koliko rodov. Starši so si želeli le zemlje, tovarno in rudnike in trge in mesta so gledali po strani. Tega duha sem se navzel tudi jaz. Tovarna, ki je vsa črna in sajasta ležala severno od nas in ki je cele dneve in cele noči tako bolestno, tako tuje hropeta, ni vzbudila nobenih sanj, nobenih lepih slutenj. Zato me tudi ni mogla pritegniti tista stran, od koder mi je hropelo nasproti tuje življenje.

Bil je tudi še nekdo drug, ki je pripomogel k taki moji mladostni usmeritvi. To je bil moj učitelj Pinter, star avstrijalcant, zagrizen nemčur in strahovit pijanec, toda navzlic temu šolnik neprecenljive vrednosti in sposobnosti. Zmerom in zmerom je govoril le o Celovcu, a nikdar o Ljubljani. Tako mi je Celovec zelo omilil. Z mojim očetom sta si bila velika politična nasprotnika in sta se vedno prerekala. Toda kljub temu je Pinter cele noči presedel pri nas in pil dober ozimičevec. Večkrat se je zgodilo, da sva s tem nepozabnim vzgojiteljem šla zjutraj skupaj v šolo ter sem moral gredoč trgati praprot in mahovje, da si je lahko obrisal hlače, v katere se je medpotoma podelal.

Šolnik Pinter je v šoli uporabljal palico. Nekoč smo morali vsi šolarji prinesti s seboj sveže leskove šibe, izmed katerih si je izbral najlepšo. Najlepšo, najravnejšo in najvitkejšo sem prinesel jaz. In z njo je potem mene prvega pretepel. Še leta 1939. sem se moral spomniti tega koroškega vzgojitelja. Z nekim nemškim profesorjem zemljepisa sva se takrat skupaj peljala čez most reke Rhone pri Tarasconu na južnem Francoskem. Most je bil dolg in reka široka, veličastna. Modrina provansalskega neba se je zrcalila v njej. Nemški profesor je nekaj časa strmel v vodovje pod seboj, potem pa se je ponosno in samozavestno obrnil k meni, rekoč:
»Ha, naša Rena pa je le mogočnejša kakor pa Rhone.«
»Nikakor ne, gospod profesor,« sem mu hitro od¬govoril. »Rena ima pri navadni višini vode le okrog 2200 sekundnih kubičnih metrov vode, dočim je ima Rhone 2500 . ..«

Nemški profesor zemljepisa me je zabodeno pogledal, jaz pa sem se pri tem spomnil nekdanjega učitelja Pinterja, ki me je na dvorazredni ljudski šoli tega tako temeljito naučil, da še skoraj po 40 letih nisem mogel pozabiti.

In nekega zimskega dne sem se znašel v Celovcu. Primahal sem jo tja iz Trsta čez Gorico. Jeseni sem odšel v svet, misleč, da bom v krajih svojih mladostnih sanj našel srečo. Te sreče pa ni bilo niti v Trstu, niti je ni bilo v Gorici, kjer sem v papirnici v Podgori kot baraba za 80 krajcarjev na dan več mesecev prevažal gramoz iz soške struge v tovarno. Sreče tam ni bilo niti toliko, da bi si mogel plačati voznino do doma, ampak sem moral izstopiti v Celovcu z eno samo krono v žepu.

Ves pobit in malodušen sem se znašel na Novem trgu pred lintverskim spomenikom. Pri pogledu na črno, zvito pošast, katero so celovški stanovi kdo ve zakaj pred stoletji ovekovečili z ogromnim kamnitnim spome¬nikom, me je postalo skoraj strah. Dan je bil zimski, meglen in neprijazen. Od Gosposvetskega polja sem 'je bril mrzel sever in ostro zavijal po pustih ulicah. V želodcu mi je pošteno krulilo. Na rokavih mojega kratkega suknjiča so se poznali držaji papirniške samokolnice, na kolenih mojih oguljenih hlač pa topori krampa in lopate. Ni pa me morilo le stanje, v katerem sem bil, še huje me je moril strah pred vrnitvijo domov, katerega sem pred meseci zapustil navdušen in poln upanja. Kaj mi bodo rekli doma, ko me bodo zagledali tako siromašnega in potrtega? Mogoče pa najdem tukaj v Celovcu to, česar nisem našel ob morju. Rahlo upanje me je pognalo po mestu.

Vedel sem, da je nekje v mestu slovenski hotel Trabesinger, središče celovškega slovenskega življa. Nekaj mi je na tihem dopovedovalo, da bi tam utegnil najti kak izhod. In res, ko sem naposled hotel zagledal, mi je srce začelo močneje utripati. Vstopil sem, ko da bi stopil v domačo hišo. V gostilniški sobi me je prevzelo blaženo čustvo, ker sem od povsod začul domačo govorico. Mize so bile skoraj vse zasedene, povsod so jedli, pili, kadili. Naročil sem čašo uva*; jedi si nisem upal naročiti, boječ se, da bi za tako ceho moj denar ne zadostoval. Mikalo me je, da bi pristopil h kaki mizi in povedal gostom, da sem tudi jaz Slovenec, in jim zaupal mojo smolo. Tega pa nisem storil, ker me je davila čudna zadrega.

Poparjen in nezadovoljen sam s seboj in s svojo zadrego sem zapustil hotel. Nisem se mogel jeziti na koga drugega kakor sam nase. Zunaj pa me je sprejela pusta, mrzla ulica tujega, neprijaznega mesta.

Imel sem še eno upanje. In to upanje mi je bilo Mohorjeva družba. V našo družino so knjige te družbe zahajale že od njene ustanovitve in naš rod se je iz njih učil brati in pisati. Mohorjeve knjige so bile tudi meni prve in najboljše prijateljice na paši in ob dolgih zimskih večerih. Ravno pri branju teh knjig sem že zelo zgodaj začutil potrebo, da bi tudi sam kaj napisal. In res sem pred dobrim časom poslal družbi kratko povest ter dolgo nestrpno čakal odgovora. Tega pa ni bilo od nikoder. Začelo me je postajati strah in samega sebe sram. Dopovedoval sem si, da sem storil nekaj, kar bi tak navaden človek, tak najemniški sin, kakor sem bil jaz, pač ne smel storiti. Pozneje, ko sem po tujini iskal sreče, sem na vse to pozabil. Zdaj pa, ko sem začutil bližino sedeža Mohorjeve družbe, mi je spomin na mojo povest znova oživel. Morda pa stvar le ni taka, kakor sem si domišljeval, morda so mi pozabili odgovoriti? In če že iz vsega nič ne bo, je ta stvar zame vendarle prilika, da tem ljudem razložim svoje stanje in da morda dobim kako podporo, ki mi bo pomagala do doma.  

Mohorjevo hišo sem kmalu našel in, ko sem stal pred veliko, lepo palačo, se mi je srce napelo od čudnega, notranjega ponosa. Ves otrpel sem stal pred njo kakor pred kakim svetiščem. Za trenutek sem popolnoma pozabil na svoj položaj, na svoje siromaštvo, tako sem se čutil zvezanega s to veliko hišo. Šele ko sem stopil vanjo, se mi je srce znova pričelo krčiti in z bojazljivimi koraki sem prišel do tajniških prostorov.

Sprejel me je lepo opravljen duhovni gospod z dokaj strogim obrazom. Mnogo pozneje sem zvedel, da je bil ta gospod takratni tajnik Mohorjeve družbe, monsignor Podgorc. Pred njim me je spet popadel čuden strah; prepoln čustva kajžarske manjvrednosti sem mu izjecljal, po kaj sem prišel.

Ko je čul, za kaj gre, je napravil tajnik precej prijaznejši obraz, toda ostal je hladen, ko mi je dejal:
»Fant, stvar, katero si poslal, ni za nobeno rabo, zato ti tudi nisem odpisal in vrnil rokopisa.«

Moj nastop in moja zunanjost sta ga seveda takoj poučila, koga ima pred seboj, zato me je tudi kar tikal. Gledal me je s čudnim smehljajem in me meril od pet do glave, ko da bi hotel reči: »Fant, ali se ti je zmešalo, da se vtikaš v stvari, ki niso zate.« Nato je stopil še bliže k meni.

»Ali nisi ti iz Kuharjevega rodu? — Seveda si, saj vem za tvojega očeta in za tvoje strice. To so naši trdni kmetje, naši stebri tam doli. Pozna se ti, da si zdrav kmečki fant. Kaj bi ti rekel? Ostani to, kar je tvoj oče, ostani pri zemlji in ne sanjari o stvareh, ki niso zate. To bi te lahko samo odtujilo, pokvarilo ...«

In že mi je molil svojo roko za odhod. Bil sem poražen, uničen. V glavi se mi je pričelo vrteti, da sam nisem vedel, kako sem zapustil hišo, v katero sem še malo prej vstopil s tolikim zaupanjem. Razumljivo je, da sem pri tem tudi popolnoma pozabil na ono drugo reč, ki me je prignala sem, na prošnjo za kako majhno podporo.

Bil sem spet na ulici. Na mesto je že pričel legati zgodnji zimski mrak in po cestah so zagorele prve svetilke. Puščoba okrog mene je postala še obupnejša. Ljudje, ki so begali mimo mene, so mi bili neznansko tuji. Stal sem pred hišo, ne vedoč ne kod ne kam. Misli so mi popolnoma odpovedale. Mogoče bi bil tako stal ne vem koliko časa, ako bi me tedaj ne bil po domače ogovoril postaren moški:
»Kaj pa oprezaš tod okoli? V tej hiši ni nič ...«

In da bi svojim besedam dal še krepkejši poudarek, je napravil z roko kretnjo, iz katere sem mogel povzeti, da nima smisla prosjačiti v tej hiši, iz katere sem ravnokar prišel. Debelo sem ga pogledal, preden pa sem mu utegnil odgovoriti, me je že pobaral:
»Kam pa si namenjen, prijatelj?«

Mož, ki je silil vame, je bil še slabše opravljen kakor jaz; rokavi njegovega jopiča so bili na komolcih strgani, hlače ob robeh razcefrane, njegov obraz je bil neumit in neobrit. Podobnih ljudi sem na svojem potovanju za srečo že veliko srečal. Ker mu spet nisem odgovoril, me je možakar predirno pogledal, kakor da bi uganil, s kom ima opravka, zamahnil z roko in malomarno dejal:
»A tako ...! Če je taka s teboj, pa pojdi z mano!«

Tujčeva zunanjost sicer ni bila taka, da bi vzbujala moje zaupanje, toda njegove kretnje, predvsem pa njegov glas je bil tako vabljiv in tako domač, da sem takoj molče odšel z njim. Prehodila sva že nekoliko ulic, ko me je mož šele pobaral:
»Od kod pa si doma?«

Komaj sem mu povedal ime svoje soseske, je vzkliknil:
»Zlomek, nisi iz napačnega kraja doma! Kruha in mošta pri vas ni treba stradati, le za denar je bolj trda.«

Naštel mi je imena nekaj kmetov, pri katerih je bojda že prenočeval na svojih rajžah iz ene dežele v drugo. To je še povečalo moje zaupanje vanj. Potem sva spet molčala, dokler nisva prišla v neko ulico blizu kolodvora, kjer je mož obstal pred dolgo, enonadstropno hišo in dejal:
»Tukaj sva. Zapomni si ulico in hišo, ker ti bo to prav prišlo.«

Nad nizkim hišnim vhodom sem videl zeleno tablo z napisom v nemščini:
»Grelnica.«

Iz veže sva prišla v nizko, prostorno sobo, ki je bila tako zakajena od dima in prahu, da v prvem hipu ni bilo mogoče ničesar razločiti. Luč pod stropom je v tej gosti gmoti komaj žmirila. Ko so se oči navadile, sem videl, da je v sobi vse polno miz in da so skoraj vse zasedene s samimi moškimi. Gostje so bili kaj čudni, stari in mladi, nekateri še slabše oblečeni kakor moj tovariš, medtem ko so bili drugi oblečeni gosposko. Videl sem celo nekaj polcilindrov. Pri nekaterih mizah so kvartali, nekateri gostje so nekaj srebali iz glinastih skledic, drugi pa so nemo ždeli na svojih sedežih ali pa se sklanjali nad mize in menda spali. Prvi vtis te slike zame ni bil kaj prijeten — toda ta občutek se je takoj umaknil drugemu, kar blaženemu občutku, ki me je objel: v sobi je namreč bilo prijetno toplo.

Preden sva se s tovarišem usedla, mi je ta napravil kratek govor:
»Vidiš, tovariš, tukaj si zdaj doma. To je celovška grelnica. Vsak dan od devetih zjutraj do sedmih zvečer lahko presediš tukaj in se greješ. V tej hiši te ne bo nihče vznemirjal. Razen tega tukaj tudi lahko ješ. Jedilni list sicer ni podoben onemu pri »Avstrijskem cesarju« (znan celovški hotel), toda za take, kakor smo mi, je kar pravšen. Prežganka velja en krajcar, bela kava dva krajcarja, kos kruha pa je po krajcarju.«

Bila sva torej v celovški grelnici, v eni izmed tistih redkih ustanov, s katerimi so v Avstriji pred kakimi štiridesetimi leti v nekaterih večjih mestih pričeli reševati socialno vprašanje na podlagi dobrodelnosti. Takrat še nismo poznali velikih gospodarskih kriz z milijonskimi množicami brezposelnih, toda revščina je vendar z vsakim letom občutneje naraščala in posebno v mestih postajala prava družabna spotika. Zoper to spotiko so tudi v Celovcu pozimi odprli tako ustanovo. Celovška meščanska družba je veljala za napredno. Razni bogataši in ugledne dame so se zavedele socialnega čuta. Javno delovanje kjer koli, četudi na socialnem polju, je bilo za ugled potrebno. Tako so celovški siromaki in večni posvetnjaki prišli do grelnice.

Bila je že noč, a jaz sem bil brez kosila in brez večerje. Blagodejnost toplote mi je kmalu vzbudila silen glad. Tovariš mi je to najbrž bral z obraza.
»Ali imaš kaj denarja?« se je čez nekaj časa obrnil k meni.
»Imam!« sem odvrnil z mladostno, kmetiško bahavostjo, ko da bi imel pri sebi cel stotak, ne pa le štiri¬deset krajcarjev.

Tovariš je nad tem nekoliko osupnil.
»Saj sem le kar tako vprašal. Če bi ne imel denarja., bi te tudi brez njega nakrmili. Tukaj moramo drug drugemu pomagati. Kaj boš pa jedel?«
»Kar je,« sem odgovoril že nekoliko pohlevneje. Dal sem mu zeksar, s katerim je stopil v kuhinjo, ki se je držala sobe, in se vrnil s skledo bele kave in z velikim kosom kruha. Vse to je, kakor bi trenil, izginilo vame.«

»Ali bi še?« Tovariš me je zadovoljno opazoval.
»Še.«

Pospravil sem še eno porcijo kave in kruha ter ves zadovoljen obsedel na klopi. Za šest krajcarjev sem bil za silo sit. Tedaj sem šele občutil, kako presneto lačen sem bil. Vsa okolica se je za moje oči na mah spremenila; prostor je postal svetlejši in prijaznejši, ljudje v grelnici pa bolj živi in bližji. Strah pred življenjem, ki me je še malo prej tako hudo stiskal, me je zapuščal.

Sveta, med katerim sem bil, dotihmal prav za prav še nisem poznal. S kmetov sem pač poznal razne betežne berače in nekaj takih ljudi, ki so jih doma imenovali posvetnjake in ki so pri ljudstvu veljali za delomrzneže ter poklicne postopače. Nekaj več tega sveta sem srečal na svojem potovanju za srečo. Sedaj pa sem naenkrat bil med samimi takimi.

Gostje se zame sprva sploh niso brigali. Gotovo so bili vajeni novih ljudi, ki so prihajali sem ter spet odhajali. Naenkrat pa sem opazil, da me od sosedne mize neki močan, mlad človek čudno gleda. Skraja me to ni motilo, kmalu pa sem se prepričal, da njegove oči strme na moje prsi. Preden sem se zavedel, da opazuje veliko, srebrno verižico, ki sem jo imel pripeto na telovniku, je mož že vstal, pokazal s prstom na moje prsi in rekel z neprijaznim, skoraj malo izzivalnim glasom:
»Kaj pa ta tukaj dela?«

Postalo mi je vroče. Verižica z uro, ki sem jo nosil pri sebi, je bila poleg tesaškega orodja dediščina mojega strica in mi je bila dragocen spomin. Bil sem edini s tako rečjo v sobi. Izzivača je pogled na to moje bahavo bogastvo izzival. Ker sem bil pa sit, sem se nevedoma morda še bolj bahavo napenjal za mizo.

Tedaj pa je vstal moj tovariš, ki me je pripeljal sem, in dejal z odločnim, pokroviteljskim glasom:
»Tiho bodi, kaj te to briga. Moj tovariš je naš, kakor si ti...«

Njegov nastop je pri onem brž povzročil veliko spremembo. Takoj se je spet spustil na sedež, njegove oči niso bile več sovražne, njegovo lice je postalo pomirljivejše. Tovarišev nastop me je znova opogumil; zavedel sem se, da imam v njem močnega, zelo veljavnega zaščitnika.

Kmalu pa se je tudi v meni pričelo nekaj spreminjati. To je povzročila moja sitost. Prvotno na to nisem utegnil misliti, ker je vsa moja bit težila k enemu samemu cilju: nasititi se in dobiti streho nad glavo. Zdaj pa, ko sem vse to dosegel, se je začel oglašati rahel odpor proti moji družbi. Začel sem si domišljati, da ne spadam vanjo, da sem boljši kakor ti gostje okrog mene. Naposled le lahko grem domov, čeprav je ta dom tudi trd in siromašen. Ta zavest mi je šla tako v glavo, da sem začutil do svojih tovarišev neko vzvišeno pomilovanje. Ko pa sem se obenem spomnil svojih zeksarjev v žepu, mi je postalo grenko pri srcu.

V grelnici je bil zelo strog hišni red. Ženski oddelek je bil popolnoma ločen od moškega in medsebojni obiski niso bili dovoljeni. Ob sedmih zvečer je stopila v sobo voditeljica grelnice, zajetna, platunjasta ženska in rekla:
»Sedem je, domov, gospoda!«

Socialna skrb celovških dobrodelnežev se je pričela zjutraj ob devetih in se je končala zvečer ob sedmih. Noč je bila prepuščena naši lastni skrbi. Gostje so takoj začeli vstajati in zapuščati grelnico. Tudi jaz sem šel na cesto. Mraz je bil še ostrejši kakor čez dan in po ulicah je veter nosil sneg. Ogledoval sem se za svojim tovarišem, toda ta je že stal poleg mene ter dejal:
»Ti pojdeš pa z menoj...«

Molče sem šel za njim. Dolgo sva hodila in naposled obstala pred velikimi dvoriščnimi vrati neke dolge predmestne ulice. Kakor popoldne pred grelnico, je tovariš tudi tukaj stopil tesno k meni.
»Zapomni si dobro ulico in kraj. To je Beljaška cesta. To ti bo še prav prišlo.«

Tovariš je rahlo odrinil vrata in stopila sva na prostorno dvorišče, ki ga je čez nizko ostrešje odsev ulične svetilke le rahlo osvetljeval. Na koncu dvorišča je bilo nizko gospodarsko poslopje in tu je spet odprl neka vrata. Pred menoj se je pokazal konjski hlev. Val opojne, težke toplote nama je puhnil nasproti. Skozi dremavo luč sem zagledal v kotu par velikih, močnih konj, ki sta hrustala iz jasli. Z nizke postelje v kotu se je dvignil čokat, postaren mož čmerikavega lica z velikim vozniškim predpasnikom. Zdelo se mi je, da najinega prihoda ni bil nič kaj vesel. Posebno mene je sumljivo opazoval. Moj tovariš pa se je vedel čisto domače in si drgnil dlani, ko da bi bil prišel v domačo hišo.

»Anej, tega fanta boš zmerom vzel pod streho, četudi bi kdaj sam prišel. Razumeš!«

S temi besedami se je obrnil k hlapcu. Konjar ni rekel nič, temveč gledal mimo naju v črnikast svod konjskega hleva. K meni se je obrnil tovariš, rekoč:
»Zapomni si, kar ti rečem: tukaj boš odsihmal lahko mirno prenočeval. Anej je dober človek.«

S tem je bilo vse opravljeno zastran najinega prihoda v prenočišče. Moj tovariš je očividno bil tudi tukaj tako domač kakor v grelnici. Brez nadaljnjega besedovanja je odšel v prazne konjske staje in se spustil na velik kup slame. Kakor je vse kazalo, je bila slama že pripravljena za ležišče.

Hlapec je še vedno stal pred posteljo; podoba je bila, da premišljuje nekaj težkega, velikega. Potem je molče odšel v drugi konec hleva in se vrnil k nama s papirnim zavojem, ki ga je spet molče izročil mojemu tovarišu. Ta je začel momljati z zadovoljnim glasom in ga je odvil. Zagledal sem velik kos kruha in precejšen kos svinjske pečenke. Vse skupaj je takoj razdelil na dve polovici in porinil eno meni.

Medtem se je hlapec spet spustil na posteljo. Ko sva použila najino jed, se je tovariš sklonil nizko nad kolena in iz njegovih ust se je izvil zadovoljen smeh:
»Ha, ha, ha ...!«

Vse, kar se je godilo med mojim znancem in med konjskim hlapcem, je bilo popolnoma mirno, vsakdanje. Spoznal sem, da sta gotovo stara znanca in da je hlapec zanj spravljal kuhinjske ostanke iz gostilne, kjer je služil. Med njima ni bilo prav nobenih ceremonij in nobenega ponujanja ali zahvaljevanja. Edina zahvala je bil najbrž znancev kruleči smeh. Moj znanec je sedel nekaj časa popolnoma mirno, potem pa je rekel nepremično sedečemu hlapcu:
»Ali kaj drugega ni pri hiši?«

Ko da bi se prebudil iz težkih sanj, je hlapec segel pod posteljno zglavje in v njegovi roki se je prikazala majhna, ploščata steklenica. Pomolil mu jo je brez besed. Bilo je žganje; znanec je napravil iz nje nekaj dolgih požirkov ter jo potem ponudil meni.
»Ne pijem žganja,« sem se branil.
»Pij, kaj se pravi to. Če si prišel na našo pot, boš moral piti.«

Tovarišev glas je bil jedek, malodane srdit. Rad bi mu bil odgovoril, da ne nameravam hoditi po njegovi poti in da se bom vrnil na drugo pot, brž ko mi bo to mogoče, toda za to mi je manjkalo pravega poguma. Da bi ga ne spravil v slabo voljo, napravim požirek. Ko je hlapec čul mojo izjavo, me je pogledal s svojimi škilastimi očmi. V njih sem videl nekaj globokega in sočutnega. Ta sočutni izraz mu je ostal tudi potem, ko je še sam potegnil iz steklenice.

S tem je bil konec našega pomenkovanja. Spravili smo se spat. Hlev je bil tako topel, da bi človek lahko spal neodet, ali hlapec nama je vrgel vsakemu po eno težko konjsko odejo. Ko je nato ugasnil luč, je v hlevu nastala tista večerna prijetnost, ki te prevzame še močneje ob zavesti, da brije zunaj hud mraz. Življenje tega počasnega hlevskega umiranja me je spominjalo na naš domači hlev. Konja se še nista ulegla, ampak počasi dalje hrstala iz jasli. Vedno pogosteje sta prhala in se oddihovala s težko sapo. Naš domači hlev je bil mnogo tesnejši in veliko ubožnejši kakor ta. Leganje k počitku je bilo pri nas veliko živahnejše kakor tu, kajti v našem hlevu je bila goved, so bile ovce in svinje, katerih dremanje je ves tesni prostor dolgo napolnjevalo s posebno utrujevalno muziko.

Moja tovariša sta že trdno hrlila, ko sem jaz še bedel. Spanec me dolgo ni maral zazibati v svoj objem. Premišljeval sem svojo usodo. Našel sem dobre ljudi, katerim sem bil hvaležen, a vendar se nisem mogel ogreti zanje, za ta dva moža, ki sta tako trdno in brezskrbno spala poleg mene. Na tihem sem sklepal o tem, kako jima bom ob prvi priložnosti povrnil izkazano mi dobroto. V to priložnost sem trdno zaupal. Nato pa sem se nevede kdaj prepustil prijetni spokojnosti in zaspal.

Prihodnje jutro sva morala zapustiti prijazni hlev, preden so domači vstali; gospodar namreč ni smel vedeti, da njegov hlapec prenočuje pri sebi mestne postopače. Zunaj se je še komaj dobro svitalo, po ulicah je ležala gosta zimska megla, ki je pritiskala od bližnjega jezera. Mesto je šele vstajalo in trgovine so bile še zaprte. Grelnica se je odpirala šele čez dobri dve uri in ta čas je bilo treba nekako pretolči. Kakor gre pes za gospodarjem, sem slepo šel za svojim znancem, ker sam nisem imel nobenega cilja. Ta se je kmalu ustavil pred hišo v neki skriti, čudni ulici. Nad vrati te hiše je bila velika tabla z napisom v nemščini: »Slama, točilnica žganih pijač.« Ob vsaki strani vrat je bila pritrjena podolgovata zelena deska, na katerih sta bili naslikani po ena velika steklenica. Desna je bila polna, leva pa do polovice prazna. In kakor dan poprej pred grelnico in pred hlevom, je moj znanec obstal tudi pred to hišo ter važno dejal:

Tukaj je dobeseden in urejen prepis vašega besedila:

»Tovariš, to je žganjarna pri 'Slami'. Zapomni si dobro ulico in hišo, ker ti bo gotovo prav prišlo.«

Kljub zgodnji uri je bila točilnica že odprta. Na znančevem prezeblem obrazu je ob pogledu na odprta vrata zaigral samozadovoljen nasmeh. Vstopila sva. Soba je bila prepojena s toploto, dišečo po žganih pijačah. Da si je bilo še silno zgodaj, vendar nisva bila prva gosta. Za točilno mizo je stal žganjar Slama, dolg suhin, ki naju je pozdravil z besedami:

»Dva fraklja močnega. Zima je zima.«

Takoj se je poznalo, da sta z mojim tovarišem stara znanca. Spomnil sem se svojih zeksarjev v žepu in hitro ugovarjal:
»Gospod, jaz žganja ne bom.«

Moj tovariš je zdaj zavzel drugo stališče kakor sinoči v hlevu.
»Ta bo pil čaj, ti odrtnik slamnati. Čaj z rumom.«

Sedla sva in pila. Med zgodnjimi gosti sem spoznal nekaj obrazov, ki sem jih dan poprej videl v grelnici. Vsi so srebali špirit, kakor moj tovariš. Nekateri so molče ždeli tamkaj, drugi so brali »Arbeiterwille« ali pa »Kronenzeitung«. Le včasih je padla kaka opazka. Gostje so bili še premrli ali pa slabo prespani in so se šele poživljali.

Moj znanec je naročil že drugo merico. Slama ga je krivo pogledal in mu ni takoj natočil. Znanec ga je takoj nahrulil:
»Kaj pa se obotavljaš? Ali misliš, da ne zmorem za to smrdljivo cvičo, s katero nas že navsezgodaj zastrupljaš?«

Krčmar mu je čisto mirno, kakor da bi bil vse preslišal, natočil novo merico. Kakor sem pozneje spoznal, je med njim in med njegovimi gosti vladalo neko čudno, meni nepojmljivo razmerje; nihče ga ni maral in tudi on jih menda ni imel posebno rad. Proti njemu so bili gostje surovi in skrajno neprizanesljivi. In vendar sem videl, da je marsikomu točil tudi na upanje. Tisti neprijaznež, ki se je včeraj zaletel vame zaradi moje verižice, je silil vanj za mero špirita. Slama se je mežikaje obotavljal. Mož pa mu je zatrjeval:

»Danes grem na Šentvidsko cesto. Za to cesto mi boš menda vendar zaupal pet krajcarjev. Sicer je mrzlo ko sam satan.«

Ob imenu te ceste je Slama takoj natočil mero špirita. Pri njem se je cenil kredit po ulicah in predmestjih. Šentvidska cesta je bila za berače in postopače dobičkonosen vir. Kraji kakor Novi trg, Kolodvorska ulica in drugi pa v njegovih očeh niso bili vredni kredita za pošten frakelj.

Točilnica Slama, razvpito zatočišče tako imenovanega celovškega spodnjega sveta, je bila prav za prav tudi neke vrste grelnica. Kmalu sem se prepričal, da se tu lahko sedi brez pijače. Tisti, ki so se naveličali grelnice, so se hodili gret k Slami. Gostilničar je imel s svojimi betežnimi gosti zelo veliko potrpljenje.

Kmalu sem moral prebiti bridko preizkušnjo: ko je prišel čas najinega odhoda v grelnico in je bilo treba plačati, mi je znanec kratko in malo dejal:
»Danes plačaj ti za oba.«

S težkim srcem sem izvlekel denar in plačal petnajst krajcarjev cehe. Ostala sta mi še dva zeksarja. Do znanca me je navdalo bolestno, onemoglo sovraštvo. S tem denarjem bi v skrajni sili cela dva dni prebil v grelnici. Moje imetje se je prenaglo krčilo. Pozabil sem na njegove usluge in silno nejevoljen odšel z njim v grelnico.

Dva prihodnja dneva sta potekla zelo enolično: čez dan sem se grel v grelnici, zvečer sva s tovarišem prenočevala v hlevu in zjutraj sva šla k Slami. Tretji dan pa je med nama prišlo do spopada. Ko sva zjutraj zapustila hlev, jaz nisem hotel k Slami. V žepu sem imel le še par krajcarjev, s katerimi sem hotel živeti ta dan. Tovariš, ki me tako ni preveč silil v žganjarno, je odkašljajoč se dejal:
»Posodi mi pet krajcarjev.«
»Nimam jih.«

Zlagal sem se. V resnici sem imel v žepu še šest krajcarjev, s katerimi bi v grelnici lahko kupil za naju še dve prežganki in štiri kose kruha. Tovariš pa jih je hotel že navsezgodaj odnesti k Slami.

Moja tajitev je nanj hudo vplivala: najprej se je zdrznil in na obraz mu je leglo nekaj kakor bridko razočaranje, kakor da bi se v njem podrlo zaupanje, ki ga je imel vame. Ta sprememba pa ni trajala dolgo, koj nato je v njegovih očeh zagorela jeza.

»Lažeš, imaš še šest krajcarjev! Ne boš me ociganil, si še presmrkav.« Nahrulil me je strastno. Njegov obraz je bil naenkrat poln srditih gub, iz oči pa mu je zagorelo brezmejno sovraštvo. Štel je torej vse moje izdatke zadnjih dni, ker je natančno vedel, koliko še gleštam.

Njegov nastop me je hudo zabolel. Če bi mi kdor koli vrgel kaj takega v obraz, bi se mu bil temeljito postavil po robu in bi se bil morda tudi stepel, proti njemu pa nisem mogel biti tak. Bil je moj dobrotnik, še več, bil mi je celo rešitelj. Zabolelo me je, ker je odkril mojo laž. Takoj sem skušal popraviti.

»Glej, tovariš, res imam še šest krajcarjev, kakor praviš, toda ta denar je za oba. S tem današnji dan še lahko nekako pretolčeva. Ti pa bi ga rad odnesel Slami...«

S tem opravičilom pa pri njem nisem nič dosegel. Bil je zanj popolnoma nedostopen. Prepričal sem se, da imam pred seboj strastnega žganjarja, ki se ne zna obvladati, kadar ga prime pivska strast. Postalo ga mi je žal in že sem mu hotel dati denar, pa naj se potem zgodi, kar se hoče. Tedaj pa se je poln sovraštva odmaknil od mene, pljunil na tla in mi zagrozil:
»Imej ti svoj ušivi denar, kjer hočeš! Niti nočem kaj od tebe, da veš!«

Potem me je pri priči zapustil in izginil po ulici. Bilo mi je zelo težko pri srcu, ker sem ga tako hudo razžalil, čeprav sem imel najboljši namen in je bila pamet na moji strani. Ves nejevoljen sam nase sem prišel v grelnico. Ko sem vstopil, je bilo tam že nekaj gostov. Vsi so me čudno pogledali, ker sem prišel sam, kajti doslej sva s tovarišem vedno skupaj prihajala in odhajala.

»Kje pa je Falarič?« me je vprašal sosed, srebajoč kadečo se prežganko.

Prvič sem čul ime svojega znanca. Bila sva že nekaj dni skupaj, a mi ga ni povedal, jaz pa ga tudi nisem vprašal zanj. Tudi on za mojega ni nikoli vprašal. Sploh se grelniški gostje niso klicali po imenih, ampak so drug drugemu dosledno rekali le: ti.

Bil sem tako zadet, da sem pozabil na jed in sem tiho čakal, kdaj se bo Falarič prikazal. Ure čakanja so mi potekale silno počasi; bilo je že poldne, a tovariša še vedno ni bilo na spregled, dan se je že spet nagibal k večeru, on še vedno ni prišel. Šele ko so prižgali luč, je vstopil. Njegov obraz je bil vidno prepaden, njegove oči nemirne, tistega sovražnega izraza, ki ga je imel zjutraj, pa na njem ni bilo več. Ves drhteč od neke čudne negotovosti sem obsedel na klopi, v tem hipu pa je Falarič že prisedel k meni in rekel s svojim čisto navadnim glasom:

»Prekleto, kako mede. Ali bo kdaj konec te zime?«

Vedel se je, kakor da bi se med nama ne bilo nič zgodilo. Njegove sive oči so zrle vame s staro prostodušnostjo. Opazil sem, da je močno smrdel po žganju. Hitro sem pozabil na jutranji dogodek in bil vesel najinega prijateljstva. Vprašal sem ga, če je že kaj jedel, ker mi pa ni takoj odgovoril, sem šel v kuhinjo in kupil zanj za zadnje tri krajcarje, ki sem jih še imel, skledico prežganke in kos kruha. Cel dan sem čakal nanj s tem denarjem. Kakor po navadi, sva tudi ta večer skupno prenočevala pri hlapcu Aneju.

Prihodnji dnevi so bili dolgi in težki. Vreme je bilo mrzlo in pusto, včasih je po malem snežilo, včasih je megla pritiskala v ulice, včasih pa se je vzdignila tako visoko, da je bilo na jugu videti polovico Karavank. Bilo je že proti koncu februarja, a znamenja, da se bliža pomlad, še ni bilo nikjer.

Pritisk gostov v grelnico ni popustil, postal je celo večji. Novi obrazi, ki jih prej še nisem videl, so se pojavljali. Življenje je postalo hudo. Dela ni bilo nikjer, tudi snega ni padlo toliko, da bi ga mestna občina dala kidati. Beračenje po hišah je bilo skoraj brezuspešno, ker je bilo v mestu preveč posvetnjakov.

Spet je bil Falarič tisti, ki je skrbel za naju oba. Včasih je za kratek čas izginil in se je vrnil vsaj z nekaj krajcarji, s katerimi sva potem v grelnici živela. Sam nisem bil za beračenje, ker sem bil presramežljiv. Nekega jutra je Falarič zaprosil hlapca Aneja za nekaj drobiža. Izčrpal je bil vse možnosti, da bi kjer koli našel kako pomoč, ter se je zatekel k temu sredstvu. Anej je odločno odbil.
»Denarja ti ne dam. To sam predobro veš.«

Anej nama je dajal prenočišče. Vsak večer naju je čakal pri njem kos kruha s kakim mesom, tudi steklenica z žganjem je bila vedno polna. Zato je bila gotovo velika predrznost, zahtevati od njega še kaj drugega. Falariča in Aneja je gotovo vezalo staro, globoko prijateljstvo, dasiravno tega nista nikoli pokazala. Vsak večer v hlevu je bil podoben prvemu večeru: spregovorili smo nekaj besed, potem je Anej ugasnil luč in šli smo spat. Nikdar ni prišlo do kakega daljšega pomenka.

Falarič se je malodušno zgrbil, ko mu je Anej odbil posojilo; to je bilo vse, kar se je zgodilo. Ko pa sva odhajala iz hleva, me je hlapec poklical nazaj in mi skrivaj stisnil dva zeksarja v roko. Pri tem ni izpregovoril niti besedice. Ta dan sva s tovarišem šla k Slami.

Še zmerom sem paradiral v grelnici s svojo uro in verižico. Ob splošni stiski moje okolice me je bilo tega vedno bolj sram. Razen tega sem vedno teže živel. Vendar sem se zelo bal že same misli, da bi le eno reč prodal in tako prišel do denarja. Falarič je tu in tam uprl oči v moj telovnik; na njegovem obrazu se je takrat vselej zasvetila skrivna želja, toda rekel mi zavoljo tega ni nikoli nič. Po tistem prvem spopadu zaradi petih krajcarjev je postal z menoj čudno obziren in prizanesljiv. Bil je tako rekoč izgubljen človek, ki je iskal utehe v žganju, v duši pa je bil neskončno dober, da je znal ceniti tudi moja mladostna čustva.

Nekega dne, ko sva oba lačna ždela v grelnici, sem mu pa sam rekel:
»Ti, jaz bi pa verižico prodal...«

Huje kakor moj predlog ga je ganil raskavi glas mojih besedi, ker je dobro vedel, kako težko se mi je ločiti od tega spomina.
»Ali bi jo res?«
»Res. Če se hočem odpeljati domov, moram nekje dobiti denar.«

Zdelo se mi je, da tega ni hotel slišati, kajti hitro je dejal.
»To se pa lahko napravi.«
Takoj je poklical nekega grelniškega gosta.
»Ti imaš zveze, spravi to stvar v denar.«

S težkim srcem sem snel verižico in jo izročil. Falarič jo je vzel v roke in jo potehtal.
»Čisto srebro — deset kron moraš prinesti.«

Posredovalec je izginil v mesto. Skrbelo me je, če se bo vrnil. Falarič mi je to bral z obraza in me hitro pomiril:
»Bodi popolnoma brez skrbi. Mi smo sicer lumpje, toda drug drugega ne goljufamo.«

In res, ni še minila ura, ko se je posredovalec že vrnil in prinesel točno deset kron. Bankovec me je spravil v nemajhno zadrego, ker so gostje zavistno strmeli vame. Zdaj sem bil bogat, tako rekoč prebogat za grelnico. Bilo me je skoraj sram. Pri tem sem spoznal še eno dobro stran moje družbe: posredovalec ni zahteval od mene prav nič za svoje delo, čeravno mu je stiska gledala iz oči. Ko sem mu vendarle nekaj ponudil, mi je odmahnil z roko:
»Kar obdrži, boš še sam potreboval.«

Posihmal sva s tovarišem živela dosti bolj redno. Vsako jutro sva šla k Slami in v grelnici ni bilo treba skopariti. Življenje je postalo svetlejše, prijetnejše.

Nemarno vreme pa je trajalo še dalje. Bil je že sušeč, a sonca še ni hotelo biti na spregled, tega odrešilnega, mladega sonca. Grelnica je bila še vedno polna. V teh mrkih dneh sem imel priložnost še bolj spoznati našo družbo. Bil sem priča dolgih, čudnih razgovorov, ki jih sprva nikakor nisem mogel razumeti, a ki so me navzlic temu močno privlačevali. Mnogi moji tovariši so prehodili že vse evropske države. Pripovedovali so razne dogodke iz svojega življenja, poznali so vse narode od Severnega do Sredozemskega morja.

»Italija je revna dežela, toda za nas ena ni preslaba. Ljudstvo je dobro, gostoljubno. Denarja sicer ni, lačen pa ni treba biti. Brž ko se malo posveti, grem spet tja dol... Francija... Na Francoskem ni tako. Francoz je nezaupljiv, trd, nedostopen. V Parizu se da živeti. Nemčija ... Ako nimaš v redu papirjev, si izgubljen. Če prideš k Prusu brez papirjev, ti pokliče policijo. Tam moraš delati. Dežela pa je bogata in denarna. Balkan ... Tam je revščina doma, tja ni da bi hodil...«

Med gosti je bil mož srednje starosti, ki so mu pravili: socialist. Ta je včasih govoril cele ure o boljši bodočnosti človeštva. Pravil je, da bo prišla revolucija, ki bo vse odrešila.

»Takrat bo tudi za nas prišel čas. Razlike, ki zdaj obstoje, bodo izginile in vsi bomo imeli enake pravice. Takrat ne bo več ne bogatašev ne revežev.«

Socialist je premolknil, kakor da bi opazoval vpliv svojih besed. V sobi je vladal molk. Potem je mož nadaljeval:

»Ta čas se hitro bliža. V Nemčiji so bile volitve. Ali ste videli, koliko smo pridobili? Dunaj je tako rekoč naš. V Moravski Ostravi je bil štrajk. Na Češkem se pripravljajo stvari. Na Gornjem Štajerskem bo danes ali jutri izbruhnilo. Po vsej Evropi vre... Jaz vam pravim, naš čas se bliža...«

Zadušljivo ozračje v grelnici se je pričelo vedriti, tista mora, ki je tukaj zmerom tiščala na naše prsi, je pričela popuščati. Dihali smo laže in prosteje. Večini gostov so oči zažarele, ko da bi zagledale pred seboj blestečo podobo upanja in sanj.

Tovariš Falarič, ki se dotlej ni udeleževal teh razgovorov ter je s sklonjeno glavo slonel za mizo, se je nenadoma vzdramil, usekal z roko po mizi ter bruhnil iz sebe:

»Najprej je treba udariti po sodnijah in davčnih uradih. To je treba zdrobiti. Vse tiste knjige in spiske je treba zažgati, uničiti. Na cesto z njimi, vam rečem. Kmetje na to komaj čakajo. Če bomo to storili, bodo šli kmetje z nami. Jaz jih poznam...«

In ponovno je lopnil po mizi. Iz njega je bruhnil kmet, pravi kmet, glas zemlje, iz katere je izšel in s katero je po svoji mladosti bil še vedno tesno zvezan, čeprav je bil že davno posvetnjak — proletarec.

Z omotično slastjo sem vsrkaval vase te divje, hrepeneče pogovore tovarišev. Večine tega, kar sem slišal, nisem dobro razumel, ali pa mi je bilo popolnoma nerazumljivo, toda tuje mojim občutkom vse to ni bilo. Najbolj pa so me prijele besede tovariša Falariča. Bil sem kmet, kar me je bilo. Sodnija, davkarija so bili pojmi, ki sem jih koj začel mrziti. Vsi, ki so živeli z menoj na vasi, so jih sovražili in se jih bali.

»Gruntne bukve morajo ven...« je znova bruhnilo iz Falaričevih ust.

Tovariš je spravil pogovor na tisti tir, kateremu drugi gostje večidel niso več mogli slediti. Bili so ali pravi mestni ljudje, ali pa so navzlic kmečkemu poreklu bili že tako odtujeni zemlji, da te gorečnosti niso več mogli pravilno pojmiti. Čutili so s Falaričem le toliko, kolikor je to ustrezalo njihovi revolucionarni nezadovoljnosti in vnemi.

Bil pa je med nami nekdo, ki se ni strinjal, neki čmerikav starec; ta je v grelnici hodil nekako svoja pota.
»Iz vsega tega ne bo nikdar nič,« je vrgel med nas. Njegov glas je bil skoraj zloben.
»Zakaj...?« je zadonelo sovražno po sobi.
»Zato, ker ljudstvo ne bo nikoli edino. In potem: v španoviji še pes crkne...«

Socialist, najbolj izveden v teh stvareh, si ga je takoj izposodil ter mu na dolgo in široko dokazoval, da se moti. Dasiravno mu je skoraj vse pritrjevalo, starca vendar ni mogel prepričati. Uporno je ponavljal:
»Tega ne verjamem, tega nikoli ne bo...«

Potem so ga pustili pri miru. Družba je postala nejevoljna, da se je našel nekdo, ki je motil njeno vero in njeno hrepenenje. Bil je pač obupanec, kateremu je življenje ubilo vsako upanje v pravico, v človeštvo.

Dolgo sem le nemo poslušal, kaj pravijo drugi. Vse, kar sem čul, me je privlačevalo, manjkalo pa je pri vsem tem še nekaj, kar me je tiščalo in česar mi vsi ti razgovori niso pojasnili. Tudi članki, ki jih je socialist včasih na glas bral iz »Arbeiterwille«, tega niso prizadeli. Revolucionarna ideja, ki smo jo vsi skupaj dojemali, mi ni pojasnila stališča do narodnega vprašanja. Mene pa je bolela zapostavljenost Slovencev in nadvlada Nemcev. Nikdar se tovariši tega vprašanja niso dotaknili. Zato sem nekoč naravnost vprašal:

»Ali bodo tudi Slovenci deležni pravice in enakovrednosti, kadar bo prišel tisti čas...?«

Vprašanje je skoraj porazno vplivalo; okrog sebe sem videl dolge, a tudi zasmehljive obraze. V grelnici sta se govorila oba celovška jezika, nemški in slovenski, dasiravno je prevladovala nemščina. Veliko domačinov, če ne večina, je bilo Slovencev kakor midva s Falaričem, tuji posvetnjaki pa, ki so bili le mimogrede v Celovcu, so bili večinoma Nemci, nekaj je bilo tudi Čehov. Ko sem videl, kak vtis sem napravil s svojim vprašanjem, sem se poražen stisnil za mizo.

Tisti starec, ki ni veroval v našo boljšo bodočnost, je prvi sovražno siknil:
»Slovenci — Slovenci so vsi črnuhi.«

Drugi so neprijazno nekaj mrmrali. Tedaj se je nenadoma dvignil izza mize tovariš Falarič in grozeče stopil pred izzivača:
»Kaj si rekel?«

Jezikač je sprevidel, kaj je napravil, in se je bojazljivo skrčil v kot. Falarič se je srdit vrnil k mizi, rekoč:
»Če misliš, da sem jaz slabši kakor ti, se motiš.«

Tovarišev nastop mi je bil kakor kadilo; začutil sem, da moje vprašanje le ni bilo neumestno in da imam vsaj nekoga za seboj. Tedaj pa se je oglasil socialist:

»Seveda se bo tudi to zgodilo. Vse te reči se bodo uredile, kakor treba, saj imamo vendar vse na programu. Sicer pa, dragi tovariš — ali je to take silne važnosti? Ali ni vseeno, kak jezik govoriš...? Ali ni poglavitno, da boš imel svoje pravice, da te ne bo nihče izkoriščal, nihče na tvoj račun živel? Ali ni vse drugo postranska stvar...?«

Vse mu je pritrjevalo. Zdaj je molčal tudi Falarič. Na tako pojasnilo mu nisem znal dati odgovora, čeravno me ni prepričalo in ne zadovoljilo. Nekaj prirodnega, močnega me je odbijalo od ideje, ki se mi je drugače zdela prelepa in odrešilna.

Tako so nam potekali dolgi in neprijazni dnevi v grelnici. Odpor proti moji družbi kljub temu ni ponehal, dasiravno sem se počasi zraščal z njo, živel kakor drugi in črpal iz nje novo, slutečo miselnost nove, močne vere. Zavedal sem se, da sem pristal čisto na dnu človeške družbe. Tega sem se bal. Takrat se še nisem zavedal, kaka politična plast je ta družba; bila je plast izobčencev, obupancev, pijancev, delomrznežev, tako imenovani »lumpenproletariat«. Bili so revolucionarni nezadovoljneži, razočarani nad vsem, kar jih je obdajalo, tudi nad lastnim življenjem. Vendar je tudi v tej plasti tlelo neko tiho upanje, neka želja in vera. Čutili so, da jih ideja, za katero jih vnemajo nekateri tovariši, mogoče še lahko dvigne z dna, kamor jih je življenje potlačilo. Nikakor pa se nisem mogel sprijazniti z naziranjem svoje grelniške okolice o narodnostnem vprašanju. Zdelo se mi je mlačno, nezadostno, krivično. Kadar sem pozneje o tem razmišljal, se seveda nisem več mogel čuditi: kako naj bi ta plast še imela kake nacionalne zavesti ali čutila kake nacionalno zatiranje, ko pa je bila tako strašno stisnjena, tako strašno siromašna in obupana? Vendar je tudi nanjo vedno močneje vplivalo napačno stališče socialnodemokratične stranke o narodnostnem vprašanju. V Celovcu in na Koroškem sploh je bila takrat nasilna germanizacija v polnem razmahu. Vpliv tega pritiska je prodiral celo med to plast, v našo zakajeno, nizko grelnico. Grelnica je bila pristaš nekega čistega internacionalizma, ni pa se zavedala, da je ta čisti internacionalizem podpiral nasilje nacionalistične reakcije nemškega kapitalizma.

Menda pa nisem nikdar pozneje v življenju našel tako velikega bratstva in tako nesebičnega prijateljstva v kaki družbi kakor v celovški grelnici, kakor v tej plasti brezdomovincev. Takih Falaričev, takih Anejev sem le zelo malo srečal. Izjeme so bile silno redke, te pa so bile osovražene in prezirane.

Pri političnih razgovorih smo se včasih preveč razvneli in postali preglasni. Takrat se je v kuhinjskih vratih vselej prikazala debelušna predstojnica naše grelnice in zaklicala:

»Mir, gospodje, tukaj je prepovedano politizirati! Če hočete politizirati, pojte v parlament.«

Hišni red je med drugim v grelnici res prepovedoval vsako politiziranje. Boječ se, da nam ustanove ne bi zaprli, smo vselej poslušno umolknili. Sicer pa se predstojnice nismo preveč bali. Bila je dobra žena in je znala ravnati z gosti. Privoščili smo ji dobro mesto, čeprav smo bili prepričani, da ji tudi na naš račun precej nese.

Dolgih grelniških dni nisem preživotaril popolnoma prekrižanih rok. Še vedno sem upal, da bom dobil kje kako zaposlitev, ki bi mi zopet pomagala na površje. Še vedno sem upal, da morebiti v Celovcu najdem tisto srečo, katero sem zaman iskal na Primorskem. Rad bi bil dosegel vsaj to, da bi mi ne bilo treba priti domov kakor berač. Toda vsi moji napori so bili zastonj; nikjer nisem mogel najti kakršnega koli dela, čeprav sem obletal vse maloštevilne celovške tovarne, iskal zaposlitve za hlapca ali za navadnega dninarja. Povsod so mi pokazali vrata.

Kar na vsem lepem pa se je zima začela poslavljati. Neke noči me je v Anejevem hlevu prebudilo zamolklo bučanje. Takoj sem vedel, da buči drevje na bližnji Križni gori. Zapihal je veter, ki je naznanjal prihod vigredi. Po udih mi je na mah zagomazelo nekaj novega, nekaj svežega. Komaj se je prebudil tudi moj tovariš, je že dejal:

»He, ali slišiš...?«

Spanec je takoj zbežal od naju, Anej pa je mirno smrčal na svojem ležišču. Njega, ki je imel svoje delo in svoje skrbi, bučanje narave ni vznemirilo. Falarič pa si ni mogel kaj, da bi ga ne bil poklical:

»Anej, ali slišiš, vigred je tu...«

Hlapec se je obrnil, nekaj zamrmral in spet zaspal. Midva pa nisva več mogla trdno zaspati; premetavala sva se po slami in komaj čakala svitanja.

Prihodnji dan je bil ves spremenjen; tisti ostri zrak, s katerim je bila celovška kotlina še včeraj vsa nabita, je naenkrat izginil, nanjo pa je legel topel, prijeten vzduh. Nebo je bilo sicer še zastrto z oblaki, ki pa niso več bili smrtnosivi in neprijazni, temveč črnikasti in težki. Nevidna sila jih je gonila od juga proti severu. Karavanke na jugu, ki so bile do zdaj vedno zastrte, so tu in tam že kazale svoje robate vrhove.

V grelnici je ta dan postalo nenavadno živo. Kmalu so bili zbrani vsi njeni obiskovalci. Prihajali so svetlih obrazov in živih oči. Južni veter jih je čez noč prerodil. Razgovarjali so se z vzkliki:

»Ti...«
»Kaj pa je...?«
»He, skoraj bo cesta trda...«
»Torej, prijatelj...«

Zakajene grelniške stene, ki so jih tedne, mogoče mesece stiskale v ta mračni prostor, so se pred njihovimi očmi kar same od sebe širile, za njimi pa se je prikazovalo novo življenje, presanjano v teh pustih zimskih dneh z globokim, neutešenim hrepenenjem. Naenkrat jih ničesar več ni vezalo na dosedanje zavetišče. Nekateri so upali, da bodo kmalu dobili kako delo, ali kje blizu ali daleč, to jim je bilo pač vseeno, samo da bo delo. Drugi so delali načrte, kam jo bodo mahnili, ali proti severu ali jugu, ali proti vzhodu ali zahodu. Njihova potepuška narava se je prebujala z vsem ognjem. Čakati je bilo treba le suhih cest. Z napeto strastjo sem prisluškoval pogovorom tovarišev. Spadal sem sicer v tisti krog, ki je upal, da mu bo pomlad prinesla delo, toda ogenj, ki je plapolal v srcih grelniških obiskovalcev, se je prijemal tudi mene. Večina je bila namenjena proti severu, na Dunaj, na Češko, na Nemško.

Sušeč je prišel v deželo z jugom, s tistim jugom, ki ga konec februarja ni hotelo biti. Nastopilo je nekaj blatnih dni; zmrzlina se je hitro tajala, s hišnih streh je teklo noč in dan in kmalu so se po hribih in dolinah pričele kazati zamazane lise polj, s katerih se je sneg naglo umikal.

Nekega dne so se v grelnici prikazali novi obrazi. Bili so to posvetnjaki, ki so prihajali iz Italije in so se gredoč oglasili pri nas. »Kaj je ...?«
»Vojska bo, tako se govori v Italiji.«
»Mogoče bo že letos naš čas ...?«

V grelnici je žarelo čudno, veliko hrepenenje. Jug je svoje kmalu opravil, za njim je prišlo sonce, neverjetno toplo sonce, ki je na mah osušilo zrak. Nekega jutra so se zasnežene Karavanke prikazale v vsej svoji sončni prelesti. Oblil jih je žar sonca in jasnega, modrega neba.

Vsak dan je bilo pričakovati, da zapro grelnico; da tega niso takoj storili, so bile vzrok zaloge, ki so jih še nekaj imeli in ki jih je bilo treba porabiti. Ženski oddelek pa so že zaprli. Ta je bil seveda mnogo slabše obiskan kakor moški, včasih po nekaj dni sploh nikogar ni bilo blizu.

Potem je najprej izginil iz grelnice tisti starec, s katerim sem se bil sporekel zaradi slovenstva. Nekega dne ni bilo več socialista. Z njim je zmanjkalo tudi tistega, ki je spravil v denar mojo verižico. Vsi so odhajali brez slovesa, izginjali na tihem, da nihče ni vedel, kdaj in po kateri cesti.

Falarič je postajal vedno nestrpnejši. Tudi v njem je že vrelo. Nekega dne je prišel od nekod z novimi, močnimi čevlji. Sedaj sem vedel, da je on na vrsti, toda omenil mi ni nič o svojih namenih.

Lepega jutra, polnega suščeve svetlobe, sva se — kakor zmerom — zgodaj spravila iz Anejevega hleva. Zrak je bil sicer še hladen, toda zdrav in prijeten. Mesto je bilo že navsezgodaj živahno, ljudje so veselih obrazov hiteli za vsakdanjim delom. Sonce se je že upiralo v bregove Križne gore, skale bližnje Osojščice so pisano gledale na mesto pod seboj. Celovec je bil prazničen in lep.

Falarič je nameril korak proti Slami. Meni ni bilo do tega, kajti spet me je pričelo stiskati; v žepu sem imel le še kake tri krone. Od teh sem dve skril v poseben žep, ker sem jih pripravil za nakup voznega listka, če bi ne dobil kakega dela in bi le moral odpotovati domov. Videč moj kisli obraz, je Falarič dejal:

»Pojdi z menoj, danes bom jaz plačal.«

Zadnje dni je Falarič res imel tudi sam kak denar in ni bil vedno na moji skrbi. Pri Slami sta naju že čakala dva znanca iz grelnice. Falarič je tudi zame naročil merico žganja, rekoč:
»Danes boš tudi ti pil žganje.«

Popili smo vsak par frakljev. Moji tovariši so pri tem vedno gledali skozi okno v lepo jutro, Falarič je sem in tja pomencal z dlanmi. Naenkrat mi je dejal:
»Saj greš tudi ti z nami...«

Tovariši so torej odhajali in so se najbrž zmenili, da se najdejo pri Slami. Vsi so uprli vame svoje vprašujoče oči. Dotihmal mi nihče, tudi Falarič ne, ni prigovarjal k odhodu v svet, sam pa tudi nikdar nisem mislil na to. Imel sem že dovolj tega negotovega življenja in sem bil odločen, da se vrnem domov, ako v Celovcu ne najdem kruha. Kljub temu mi ni bilo lahko izjecljati:
»Ne, tovariši, ne bom šel z vami. Ostal bom tukaj...«

Vsi trije so se mi pomilovalno nasmehnili. Oba znanca iz grelnice sta mi začela živahno prigovarjati:
»Fant, pojdi vendar z nami. Kaj boš počel tukaj v tem zaspanem gnezdu? Sedaj so dnevi lepi in potovanje je prijetno. V nekaj dneh bomo v Gradcu, v nekaj dneh že na Dunaju... Za potnino zdaj ni treba biti v skrbeh. Papirje imaš tudi v redu. Tudi za delo se ti ni treba bati. Tukaj se ne zasluži nič, na Gornjem Štajerskem, na Dunaju ali na Nemškem boš našel čisto drugačen zaslužek, če te delo tako silno miče. Takemu zdravemu, močnemu fantu, kakor si ti, se je treba le obrniti. Res, kar z nami pojdi...«

Govorili so mi tako toplo in prepričevalno in mi slikali bodočnost tako vabljivo, da sem se moral premagovati, da se nisem vdal. Grelniške družine sem se že zelo privadil in žal mi je bilo dobrih tovarišev. Toda ostal sem trden. Moj sklep je krepil tisti notranji odpor moje življenjske moči, ki mi je vedno znova pravil, naj se ne spuščam v to življenje, ki mi je šepetal na ušesa, da ne spadam med to potepuško družino in da imam pred seboj druge življenjske možnosti. Zaupal sem svojim zdravim rokam in trdno veroval, da si bom z njimi še zgradil srečo, si še pridobil kak dostojen, trden položaj.

»Ne, tovariši, letos še ne grem, mogoče kdaj pozneje...«

Tovariša sta obmolknila s pomilovalnimi obrazi. Nemara sta mislila, da imam prav, ko se nočem vdati. Falarič je ves čas molčal ter sem in tja živčno srebnil iz fraklja. Potem pa je rekel:
»Pustita ga, saj vidita, da noče. Naj gre svojo pot...«

Njegov glas, poln zaničevanja, me je zabolel. Zdelo se mu je za malo, da ga je varal tovariš, s katerim je tako tesno preživel nekaj hudih tednov. Hoteč popraviti slab vtis, sem mu začel govoriti, da pač nisem pripravljen za tako pot in da si bom njega in njegovo tovarištvo za vedno zapomnil. Toda Falarič me že ni več poslušal.
»Torej na noge,« se je obrnil k tovarišema.

Plačali so in stopili na cesto. Spomnil sem se, da Falarič tudi Aneju danes zjutraj o svojem odhodu ni nič omenil, kaj šele, da bi se bil od svojega dobrotnika poslovil.
»Kaj pa naj Aneju rečem?« S tem sem ga hotel še pridržati. Falarič pa je zamahnil z roko:
»Oh, Anej ... prihodnjo zimo se bova tako spet videla ...«

Ko so odhajali, sem stopil za njimi. Na tako slovo nisem mislil. Raziti se kar tako, brez slovesa, brez lepih, toplih besed! Še rok si nismo stisnili, še srečne poti si nismo voščili. In vendar smo se imeli radi. Gledal sem za njimi, kako odhajajo, dokler niso izginili za oglom prve ulice. Mikalo me je, da bi jih pospremil po cesti izven mesta, toda prevzel me je tako težak, tako bridek občutek, da se nisem mogel ganiti.

Ostal sem sam. Prihodnjo noč sva bila z Anejem sama v hlevu. Ko sem vstopil brez Falariča, nisem pri mrkem hlapcu zapazil nobenega začudenja. Čakal sem, da me bo vprašal, kaj je z njim, vendar se to ni zgodilo. Moral sem sam pričeti:
»Falarič je danes odšel v svet...«
Hlapec je molčal.
»Naročil mi je, da vas pozdravlja in se vam zahvaljuje za vse, kar ste mu storili...«

Očitno sem se mu lagal. Hlapec me je pri teh besedah neverjetno pogledal, toda rekel ni nič. Ni mi kazalo drugega, kakor biti tiho.

Ker sem s svojim imetjem bil spet čisto pri koncu, onih dveh kron za vožnjo domov pa se nisem hotel dotakniti, sem prihodnji dan napel vse sile, da bi našel kake delo. Tekal sem po mestu od zgodnjega jutra in spet obletal vse tovarne in delavnice. Toda nikjer me niso sprejeli. V industriji je bila nekaka mrtva doba. Marsikje sem se ponujal za hlapca, vendar brez uspeha.

Ko sem bil že čisto obupan, se mi je nenadoma vendar prikazala sreča. Prišel sem do celovške klavnice in si ogledoval snažno, moderno poslopje. Pred vhodom se je sprehajal vratar s kapo na glavi ter me po strani opazoval. Naenkrat je pristopil k meni ter me vprašal:
»Ali nimaš dela?«
»Pravkar ga iščem, gospod,« sem hlastno odgovoril.
Vratar je nekaj zamrmral in me še meril z očmi.
»Hm, ali znaš ravnati z živino?«
»Znam, doma sem bil pri živini.«
»Ali znaš kidati gnoj?«
»Znam ...«
Njegov glas se mi je zdel malo prezirljiv in me je osupnil.
»Daj knjigo!«

Prelistal je mojo še skoraj popolnoma novo delavsko knjižico, si prikimal, potem pa rekel:
»Pojdi z menoj!«

Odgnal me je v pisarno. Predstavil me je nekemu razmeroma še mlademu gospodu z besedami:
»To bi bilo nekaj za nas.«

Z uradnikom sva ostala sama. Pisarna je bila svetla in prijazna ter je že sama po sebi vzbujala upanje. Uradnik je listal po moji knjižici; ko je to končal, se je z nekako zagonetnim obrazom obrnil k meni.
»Od kod pa si?« Govorila sva nemški.
»Iz Kotelj,« sem odgovoril strahoma.
»To vem,« se je zganil gospod. »Mislim namreč, kaj si...?«
»Kaj ... kmečki sin, prav za prav kajžarski...«
»Tudi to se vidi v knjižici. Kar bi rad vedel, je: ali si Slovenec ali Nemec...?«

Strmel je vame z bodečimi očmi. Vprašanje mi je sprva zaprlo sapo; nikoli se mi še sanjalo ni, da me bo kdo pri iskanju dela kaj takega spraševal. Ko sem se spet znašel, sem odločno odgovoril:
»Slovenec sem, saj še kaj prida nemški ne znam...«

Bil sem prepričan, da bo moj odgovor uradniku zadostoval, vendar sem se korenito motil. Mož je spet nekaj časa obračal knjižico, preden se je znova obrnil k meni.
»Slovenec si — ali nisi nemara Vindišer? V tvojem okraju živijo Vindišerji...«

Brez premisleka sem s trdim glasom rekel:
»Jaz nisem Vindišer, temveč Slovenec. Pri nas živimo Slovenci...«
»A tako! Potem pa zate tukaj nimamo dela. Mi smo mestno podjetje.«

Njegov glas je bil zloben, odkrito sovražen, ko mi je vračal knjižico. Potem me ni več pogledal. Zapustil sem pisarno, ko da bi se bil v njej napil žganja. Bil sem tako zmešan, da nisem mogel zbrati svojih misli. V glavi mi je vrelo, po meni je gomazelo neko pekoče, nevarno razburjenje, ki mi je slepilo oči. Niti opazil nisem, da stojim že pri vratarju. Naenkrat zaslišim dobrohoten glas:
»No, kaj je, ali si sprejet?«
»Nisem...«
»Zakaj pa ne...?« Glas je bil začuden.
»Zato ne, ker sem Slovenec...«

Iz mene je krčevito bruhnilo. Vratar je tlesknil z dlanmi in se mi zakrohotal:
»Človek neumni, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec.«

Zapustil sem ta nesrečni, sovražni kraj, ne da bi se bil ozrl, in izginil po cesti. Bil sem bolj razburjen in užaljen kakor jezen, bilo me je sram. Delo, ki sem ga že imel v rokah, se mi je na tak čuden način naenkrat izmuznilo iz njih. Sram me je bilo ne zavoljo mene, temveč zaradi tistih, ki so me vrgli na cesto. Ker sem bil Slovenec, torej nisem bil niti vreden, da bi kidal gnoj v mestnih hlevih, opravljal najnižje delo! Vsega tega nisem mogel prav verjeti. Sam sebi sem se zdel neznansko smešen in nebogljen.

Takrat seveda tega dogodka razumsko še nisem znal dojeti. Nisem se zavedal, da sem pravkar zletel na cesto iz ene tistih imperialističnih naprav, katerih je bila pri nas cela mreža in v katero je pangermansko vladajoče meščanstvo vklepalo majhen, proletarski narod. Celovška mestna občina je bila vsa v službi take imperialistične politike. Delavci in kmetje, ki so zapuščali deželo in prihajali za kruhom v mesto, so se zapletali v to mrežo, niso prodajali le dela svojih rok, temveč so se zato, da so smeli delati, morali prodajati tudi narodnostno, moralno. Tako so vse javne naprave sčasoma postale trdnjave nasilne germanizacije, trdnjave oportunističnih, prodanih duš. Iz teh trdnjav so naglo rasli imperialistični kremplji po vsej deželi, srebali ne le dotok iz nje v mesta, temveč tudi množice na deželi sami.

Ponižanje me je gnalo iz mesta. Vse ceste so mi postale pretesne, prekratke. Zdelo se mi je, da mi ljudje z obraza berejo, kaj se mi je zgodilo. Moral sem ven, v široko naravo, da bi mi prsi ne počile. Dan je bil lep, od sonca že ves prežarjen in pregret. Zrak je bil miren, pravi suščev zrak. Bregovi na severni strani mesta so že na lahno zeleneli, svet na južni strani mesta pa je bil še truden in dremoten. Nad širnim celovškim poljem, ki se je na vzhodu stapljalo s široko Podjuno, se je na lahno zbirala prosojna barva, v kateri se je slikala vedrina koroškega neba. V to širino so praznično strmeli Obir, Košuta, Baba, Stol na jugu, Svinja na vzhodu in Dobrač na zahodu ter še drugi gorski orjaki.

Brez premisleka sem šel dalje po cesti. Ni me zanimalo, kam prav za prav grem, le iz mestne tesnobe me je gnalo. Naposled je mestni šum ostal daleč za menoj. Pred menoj se je med položnimi griči vila cesta dalje proti severu. Tu sem bil samoten popotnik in postalo mi je laže. Začel sem prosteje dihati. Dokler sem bil še v mestu, so se mi kljub razburjenosti sem in tja še prav na rahlo vrivale v možgane besede klavniškega vratarja:

»Bedak, zakaj pa nisi rekel, da si Nemec...« Imel bi stalno službo, majhno sicer, a tako, ki bi ti odprla trdno pot navzgor, k napredovanju.

Ta strupena misel me pa ni mogla obvladati, ker sem jo vselej hitro potlačil. Tu zunaj sem se spet začutil močnega in samozavestnega. Zdelo se mi je neskončno prav, da se nisem uklonil, da se nisem hotel prodati za tako nesramno ceno, s katero bi sam sebe zatajil. Bil sem tako zadovoljen sam s seboj, da sem pri tem pozabil na vse drugo, tudi na svoj obupni položaj.

Tako sem hodil morda uro, morda dve, ko sem naenkrat zagledal na desni strani nad cesto veliko cerkev z vasjo. Videl sem to podobo prvič v življenju, a sem takoj spoznal, da so to Svatne (Gospa sveta). Zdrznil sem se. O Svatnah sem že bral v naših domačih knjigah, a tudi iz pripovedovanja starih ljudi, ki so včasih romali sem, so mi bili znane. Sedaj sem stal tu pred njimi, samoten popotnik sredi ceste, ki ga brez cilja žene dalje. Veličastna podoba »Svaten« me je vsega prevzela in me prikovala prednje. Pred menoj se je odpiralo lepo Gosposvetsko polje. Zgodovina tega kraja, kolikor sem jo poznal, je vstala pred menoj v vsej svoji živosti. Tukaj so si nekdaj naši predniki volili svoje voditelje. Takrat še ni bilo ne grelnic ne mestnih klavnic, ne tega, kar je že tako zgodaj pričelo tlačiti mojo zavest človeške enakovrednosti. Vse to pa sem bolj slutil kakor razumel.

Sredi Svaten sem postajal spet močan. Pred nekaj urami sem prebil veliko preizkušnjo tako dobro, da me zdaj ni bilo treba biti sram pred zgodovinsko podobo Svaten. V meni je rastel ponos. Govoril sem z ljudmi, ki so se sami ali pa že njih predniki prodajali celovški gospodi za kidovne vile, za dobre službe, za hiše in posestva, za ugodje in blagostanje tega sveta. Ali to me ni bolelo, čutil sem se vzvišenega nad njimi, sluteč, da bo prišel čas, ko bodo za svoj oportunizem dajali obračun.

Tu na tem polju sem premlel vse svoje mladostne občutke, vse, kar sem doživel zadnje tedne. Pritrdil sem si, da me je razočaral hotel Trabesinger, da me je razočarala tudi tista velika palača v Vetrinjskem obmestju s svetim Mohorjem na pročelju. Le grelnica se mi je omilila, kolikor sem v njej našel človeškega čuta. In da me ni povsem osvojila, sem si ves presrečen priznal ravno tukaj. Odšel bi bil s Falaričem in bi bil morda izgubljen. Nisem spadal ne sem in ne tja. Slutil sem drugo pot. Kar na hitro sem se odločil:

»Domov...«

Nikamor drugam kakor domov. Pomisleki, da se vračam opeharjen za srečo, o kateri sem sanjal, da se bom vrnil osramočen, so splahneli. Domov se moram vrniti, še nocoj, takoj, dve kroni imam še pri sebi, ki me spet pripeljeta na trdna tla. To je rešitev. Doma bom delal, doma bom rasel, doma se bom boril proti krivicam, proti temu zasovraženemu mestu... In ne meneč se za glad in za utrujenost, sem jo ves prerojen mahnil nazaj v Celovec.

Takrat sem prvič v življenju videl Gosposvetsko polje. Drugič sem ga videl ravno dvajset let pozneje ... Bilo je na božični večer leta dvaintridesetega. Od severa je drdral vlak proti Celovcu. V njem je sedel samoten popotnik, tisti popotnik, ki je skoraj pred tremi leti na Strojni preskočil versajski plot med Jugoslavijo in Avstrijo. Medtem je videl mnogo evropskih dežel, mnogo mest in gora, spoznal je mnogo narodov. Zdaj pa se je vozil proti deželi tistih krajev, tistih mest in tistih gora, mimo vsega tistega, kar je bilo zanj vedno najlepše in najmilejše. Hrepeneče je štel kilometre, ure in minute, kdaj se bodo njegovim očem prikazali obrisi Karavank. Ta popotnik sem bil jaz...

Božični večer se je bližal tudi skromni, leseni bajti pod Uršljo goro. Dežela pod njo je bila vsa zasnežena in tiha. Sredi bele kotline je dremala zapuščena vasica. Cesta, ki je peljala izpod gore mimo bajte v svet, je bila prazna, le sem in tja je bilo na njej videti kmeta ali drvarja s cekarjem na rami, hitečega v bližnji trg po meso za božične praznike. Tihoto globače je oživljalo le šumenje potoka, spremljajočega samotno cesto.

V zasneženi bajti pa je plalo življenje, polno nestrpnosti in pričakovanja. Mlada žena in dvoje majčkenih deklic se je pripravljalo na odhod. Vsak hip je morala priti vprega, ki jih bo odpeljala v Črno pod goro Peco. Mati je nemirno strmela skozi zasneženo okence in, ko je videla globačo vso pokrito z debelim snegom, jo je stisnil neznan strah. Spet jo je zgrabila negotovost. Kje je še Črna, kje še Peca, kje Koprivna in kje Železna kapla? In kje daleč je potem še Celovec... In spet je potegnila iz skrivališča zmečkano pismo ter brala.

»Pridi na vsak način. Pridi z deklicama. Skoraj tri leta vas že nisem videl in zdaj se moramo sniti. Predvsem poskusi dobiti potni list. Saj ti nisi nič naredila in imaš pravico iti s svojim možem. Če bi ti pa potnega lista ne dali, pojdi na skrivaj čez mejo. Čakal te bom v Celovcu že na božični dan. Prinesel bom s seboj tudi denar za vas...«

Čeravno je vsako besedo pisma znala na pamet, ga je še enkrat prebrala. Od pisma so ji oči spet ušle skozi okno v mrzlo, belo zimo. Dogodki zadnjih dni so ji znova bridko stopili pred oči. Trikrat je bila na okrajnem glavarstvu in prosila za potni list, za visoko kolkovino je pobrala zadnje denarje. Tam je vsakikrat prečakala cele ure; prvič so ga ji skorajda obljubili, rekoč ji, da naj se oglasi čez nekaj dni. Ko je prišla tja drugič, so jo gospodje vzeli v klešče. Hoteli so vedeti, kje živi njen mož, kje se namerava sniti z njim in podobne reči. Ker navzlic vsem vabam niso zvedeli tega, kar bi bili radi, so kar naenkrat postali sladki in usmiljeni.

»Mož, kakršen je vaš, ki zapusti ženo in otroke brez sredstev in gre po svetu, ni vreden vaše ljubezni, vašega žrtvovanja, tak mož ni nič vreden. Kaj bi torej hodili za njim!«

Ona pa je odgovorila:
»Vse, kar imate proti njemu, mene nič ne briga, vem le, da je moj mož in da imam kot žena pravico, iti za njim. Zato vas prosim za potni list...«

Odslovili so jo, rekoč, da naj čez nekaj dni spet pride. In ko je že tretjič peš pregazila dolgo pot na okrajno glavarstvo, so jo po neskončno dolgem čakanju na nezakurjenem hodniku naposled nahrulili.

»Kaj stojite vedno tukaj? Potnega lista ne dobite. Žena takega moža, ki je že deset let delal proti državi in še zdaj v tujini ruje proti nam, nima pravice do potnega lista...«

Takrat je na naših okrajnih glavarstvih vladal šesti januar...

Nato se je odločila za skriven prestop meje. Čas odhoda je napočil. Ko pa je strmela v zasneženo globačo pred bajto, ji je groza znova stisnila srce; sama bi šla brez premisleka, toda kaj bo z otrokoma sredi take zime, v takih strašnih, samotnih gorah, ki jih je treba prekoračiti. Sredi tega malodušnega premišljevanja jo je naenkrat vzdramil razposajeni vzklik deklic:

»Mati, jutri bomo videli očeta...!«

Žena se je zganila in odločila: vsi skupaj bomo šli, morajo iti, pa naj se zgodi, kar hoče. Nekoč se bo vendar tudi nji nasmehnila sreča ...

Mrak božičnega večera je že legal na Črno pod Peco, ko so skozi vas drsele tihe kmečke sani. Ceste so bile popolnoma prazne, okna hiš pa razkošno razsvetljena, izza njih je odmevalo praznično življenje božičnega večera. Tu in tam je izza kakega okna zabliskala podoba okrašenega božičnega drevesca, obdanega z razžarjenimi, svetlimi obrazi zbranih družin. Družinica na saneh je bila vsa okorela od dolge zimske vožnje, ob pogledu na ta razsvetljena, praznična okna sredi snežnega miru pa so se ji hipno zaiskrile oči in nova moč ji je šinila po zmrzlih udih. Pred njo je zažarela podoba velikega praznika, ki jih čaka jutri, ko se bo temna noč spet umaknila svetlemu dnevu, tistega praznika, proti kateremu jih nocoj vodi ta huda in trda pot.

Na dnu temnega korita daleč za Črno je mati z deklicama zapustila sani. Voznik se je vrnil. Noč je bila oblačna, na nebu ni niti ene zvezdice, ki bi gledala na samotne popotnike in jih spremljala. Zapuščena globača je bila obdana s črnimi stenami visokih gozdov, segajočih od njenega dna pa gori do oblačnega neba. Tu je vladala mrtvaška tihota, le potok, ki je tekel na dnu stisnjenega zimskega korita, je bil edina enolično šumeča živa stvar. Ob njem se je izgubljal ozki, beli saninec, po katerem se je zdaj napotila mati z obema deklicama.

Pred njimi je bila dolga pot. Mati je še nikdar ni prehodila, toda vedela je, da je od Črne do cilja, do Železne kaple za krepkega, odraslega popotnika dobrih šest ur hoda. Zavoljo snega bo morda treba hoditi osem ur, morda deset, morda še več...

Smer matere ni preveč skrbela, ker je vedela, da je pred njo en sam saninec, s katerega ni mogoče zaiti. Obrnila se je k najmlajši šestletni deklici, ki se je od samote prestrašeno stiskala k njej, ter jo pobarala:
»Micej, ali boš mogla hoditi?«

Otrok je bil zavit v debelo volneno ruto, ki mu jo je dala na pot njegova babica, da je bil podoben nizkemu, okroglemu košu. Otrokovih nog skoraj ni bilo videti. In ta koš je odgovoril:
»Bom, mati...«

In družina je šla dalje, prodirala zmerom globlje v globačo mimo črnih gozdnatih sten, segajočih prav do saninca. Pod nogami je vztrajno škripal sneg. Vedno ožja struga potoka je postajala tišja, zakaj sneg se je od obeh bregov sklanjal zmerom niže nad vodo.

Mati je znova vprašala:
»Ali vaju kaj zebe?«
»Nak!« sta odgovorili deklici in migali dalje.

Mraz je bil hud, a naporna hoja jih je razgrevala, da so jim gorela lica v zimski ostrini. Čez nekoliko časa se je v bregu nad potokom prikazala samotna lučka. Deklici sta radostno vzkliknili:
»Mati, hiša, hiša...!«

V tej zimski temačni samoti je bila lučka neskončno vabljiva in topla; samotne popotnike je mikalo, da bi zavili k njej in jo objeli. Mati se je ozrla v mežikajočo svetlobo in rekla:
»Da, hiša...«

Ko je lučka izginila in so bili popotniki spet sredi zapuščene globače, je mlajša deklica naenkrat obstala sredi saninca in vsa zasopla vprašala:
»Mati, zakaj pa oče ni prišel k nam nocoj, ko je božični večer...?«

Preden je mati utegnila odgovoriti, se je oglasila starejša deklica s pametnim, skoraj nevoljnim glasom:
»Neumnica ti, ali ne veš, da ne more priti, ker ga žandarji iščejo...«

Mali koš sredi ceste pa se s tem odgovorom ni zadovoljil. Uprl je svoje velike, modre oči v mater in ponovil tisto vprašanje, ki ga ji je zadnja leta že neštetokrat ponavljal:
»Mati, zakaj pa ga žandarji hočejo imeti...?«

Zdaj je obstala tudi mati, tri temne postave so se strnile v en sam črn klobčič, ki se nekaj hipov ni premaknil. Potem se je materina postava sklonila k črnemu košku, ga z ljubeznijo pobožala po zmrzlih licih in dejala:
»Zato ga iščejo žandarji, ker te ima rad, ker nas ima vse tri rad...«

Dva prezebla obrazka sta začudeno strmela v mater, ne vedoč, kaj vse to pomeni. Mati se je ob pogledu nanja bridko zganila.
»Dekliča moja, kar hitro stopimo, da bomo čimprej tam, kjer nas oče čaka...«

In družina je spet pogumno nadaljevala pot. Stene ob globači so bile vedno bolj navpične in temota v njej je bila z vsakim korakom bolj gluha in zoprna, saninec se je ožil in se vedno globlje pogrezal v debelo sneženo plast. Sneg pod nogami je škripal vztrajno in rezko. Mati bi bila rada šla hitreje, toda zadrževala je korake zaradi otrok, ki s svojimi kratkimi nogami nista mogla dohajati. Vendar so se še precej hitro pomikali dalje. Pot se je počasi, komaj vidno dvigala. Spet je iz teme zamežikala luč, a zdaj na levi strani ceste. Pozneje so šli mimo velike obcestne hiše z velikimi razsvetljenimi okni. Veliki, svetli dom je bil tih, še psa ni bilo za kakim oglom, ki bi bil zalajal nad samotnimi popotniki. Pred hišo je mater obšla huda skušnjava, da bi potrkala na vrata in poprosila za topel požirek mleka ali kave. Toda koj jo je premagala, boječ se, da bi jo v hiši pričeli izpraševati, kam neki hodi s tako majhnima otrokoma na sam sveti večer. V hiši bi utegnili biti tudi kaki financarji, ker je državna meja že gori na vrhovih soteske.

Šli so dalje. Pot se je še zmerom vlekla na dnu korita. Hodili so morda dve, morda že tri ure, mati tega ni vedela, ker ni imela ure, zdelo pa se ji je, da se vleče pot že celo večnost. Deklici sta korakali z neverjetno vztrajnostjo. Oblečeni sta bili toplo, obe zaviti v debele volnene rute, obuti v tople nogavice, njune ročice so tičale v debelih rokavicah. Odpornost otrok je navdajala mater z velikim pogumom. Vedela, da ju kakor njo žene po snegu veliko svetlo pričakovanje. Naenkrat pa je mala deklica vprašala:
»Mati, ali je še daleč do Celovca...?«

To je bil prvi znak dekličje utrujenosti.
»Ne, ni več tako daleč. Onstran te gore je...« jo je potolažila mati.
»Ali je ta gora visoka?« je vprašala starejša deklica in s strahom uprla oči v črno steno globače pred seboj.
»Ni tako visoka, naenkrat bomo čez njo...«

Družina je spet pogumno nadaljevala pot. Mati je otrokom trdila nekaj, česar se je sama sebi bala priznati. Po opisu poti, ki ga je dobila s seboj, je dobro vedela, da je treba prekoračiti visoki greben, tisti greben razvodja med Peco in Olševo, po katerem teče državna meja. Te poti pa se je sama bala, ne toliko zato, ker bi je ne poznala, temveč zaradi snežnih zametov, ki so gotovo tam gori. Dosihmal pa je saninec šel še vedno po ravnini, po globačah, iz enega korita v drugo. Na tihem jo je skrbelo, kako bo z otrokoma premagala noč in sneg; sem in tja se je skoraj kesala, da se je odpravila na pot z dekličema. Kakor hitro pa se je domislila cilja, daljnega Celovca in trpljenja, prezira zadnjih let, se je sleherni pomislek spet umaknil novemu pogumu.

Naposled pa je saninec le zavil iz soteske v breg. Odsihmal je šlo navkreber. Bila je globoko izvožena, gladka pot, po kateri so vlačili v dolino les. Hoja je bila zdaj mnogo utrudljivejša kakor prej na ravnini. Ne ona ne otroka kmalu niso več čutili hudega mraza. Držeč deklici za roke, se je mati počasi vzpenjala v goro. Na gladkem sanincu je drselo in deklici sta se trdno oklepali njenih rok.

»Micej, ali naj te nesem?« je pobarala mati mlajšo deklico, čuteč, s kakim naporom se je otrok drži.
»Ne, mati, bom že sama šla.«

Saninec jih je imel pripeljati k samotni kmetiji v gorah, od koder do meje ni bilo več daleč. Toda kmetije ni hotelo biti. Hodili so čez gole poseke, skozi gozdove in bele prelihe. Kadar jih je obdajal gozd, sta se deklici tesno stiskali k materi. Pot bila tako temačna, da so saninec pod nogami bolj čutile kakor videle. Gozd se je pogrezal v strahoten, mrtvaški mir. Otroka sta miže stopala ob materi, ker se jima je zdelo, da iz gozdne globočine od vseh strani zrejo nanju oči nočnih strahov. In ko črnega lesa le ni hotelo biti konec, je starejša deklica šepetaje vzdihnila:

»Mati, mene je strah ...«
Za njo je vzdihnila mlajša deklica:
»Mati, mene je tudi...«

Žena pa je deklici še krepkeje stisnila k sebi in ju potolažila:
»Ne sme vaju biti strah, saj sem jaz pri vama. Kmalu bo svetlejše ...«
»Ali res ...?«
»Res, res, poglejta, tam na koncu se že svetlika ...«
»In potem ne bo več gozda ...?«
»Ne, potem bo pot svetla ...«

Otroka sta potolažena in navdana z novim pogumom korakala dalje, strmeč tja, kjer je mati napovedovala konec temnega gozda. Lesovje pa se je trdovratno vleklo dalje, za svetlimi jasami je prihajal zopet gozd. Ženo je postalo strah, če morda niso zašli, ker poti ni hotelo biti konec. Pomirila pa jo je misel, da saninec pač mora voditi h kaki hiši.

In korakali so dalje. Spet je vprašalo dekle:
»Mati, ali je še daleč do Celovca?«
In spet je odgovorila mati: »Ni tako daleč, kmalu bomo tam.«

Naenkrat pa je mlajši deklič vzdihnil:
»Mati, jaz ne morem več ...«
»Siromaček moj, te bom pa nesla.«

Žena je vzela otroka v naročje. Dete se je je oklenilo okrog vratu in se stisnilo k toplemu materinemu telesu, ki je zdaj podvojilo svoje moči. Otrok je vzdržal nenavadno dolgo, sedaj pa so ga zapustile moči.

Nazadnje pa so le prišli iz gozda na plano. Pred popotniki se je razgrnil širok, zasnežen breg. Saninec je zavil poševno čez polje in hoja je postala lažja. Tu nekje morajo kmalu zagledati kmetijo, mimo katere drži pot čez greben.

Mati si je oddahnila in otrokovo breme ji je postalo lažje. Kdo ve, koliko je že ura, je pomislila, obstala in se ozrla nazaj po pokrajini, nad katero se je pravkar dvignila. Kar pa se je pokazalo njenim izmučenim očem, ji je stisnilo srce. Oblačno nebo, ki se je spodaj v kotlinah zdelo tako nizko sklonjeno nad zasneženo zemljo, se je tukaj na višavi dvignilo, vse gorovje je bilo golo in prosto očem. Raztrgano hribovje je bilo zaradi snega in lesovja črnosivo, le tu in tam se je na njegovih pobočjih svetilo zasneženo polje kake samotne gorske domačije. Okrog te prostrane, črnosive gmote so stale bele podobe silnih gora. Vso severno stran so zakrivala orjaška ramena plečate Pece, vse bele in mrtvaške. Na jugu sta moleli pod oblačno nebo temačna Olševa, malo dalje proti vzhodu pa pošastna Raduha s svojimi strmimi, belimi rogovi. Čisto zadaj je iz mračnega vzhoda strmela podoba Uršlje gore. Po koritih in globačah tega mrkega raztrganega sveta se je vlačila sivkasta megla in počasi lizala proti strminam pobočij.

Sredi te zimske polnočne strahote je postalo mater strah; mraz, ki ga doslej zaradi napora in živčne napetosti skoraj ni čutila, ji je zdaj zledenil ude. Daši je bila hči planin, se je pred tem, kar je videla in kar jo je obdajalo, nehote zgrozila. Koliko ur že hodi skozi noč in koliko ur neznanega sveta ima še pred seboj? Ali ne bo omagala? To črno misel pa je takoj pregnala. Saj ta noč ne bo večno trajala, spet bo vstalo jutro, spet bo svetel dan. In potem bodo rešeni, rešeni tega in vsega trpljenja. Premagati je treba le še teh nekaj ur, pohiteti dalje. Močneje je začutila otroka v naročju in ga krepko pritisnila na srce.

Tedaj pa je deklič v njenem naročju vzkliknil:
»Mati, luč...!«

Orokavičena ročica je pokazala tja čez temno globačo. Mati še ni utegnila pogledati tja, ko se je že oglasila starejša deklica:
»Mati, zvoni...! Zvoni, zvoni...«

V tistem trenutku je tudi že sama zagledala migljajočo luč na nasprotnem hribu, takoj nato pa drugo na sosednem. Iz daljave, sem izpod Olševe je začula zvon. Tedaj je vedela, da mora biti blizu polnoči, kajti spomnila se je tega, na kar je že vso pot pozabljala — da je nocoj božična noč. Tam, kjer je zvonilo, je bila Koprivna. In tiste migljajoče lučke, ki so se zasvetile tu in tam po hribih in grebenih, so svetile ljudem, ki so šli k polnočnicam. Ker je kraj zelo slabo naseljen in je tod le kakih dvajset, trideset domačij, je bilo lučk zelo malo. Zato pa so bile tiste, ki so svetile, tem zapeljivejše. Človek bi šel za njimi, se jim pridružil, jih spremljal skozi razsvetljeno cerkev in se vrnil z njimi nazaj na toplo peč. Če bi družina ne bila razbita in bi bil mož doma, bi tako bilo. Starejšo deklico bi morda že vzela s seboj k polnočnicam, mlajšo pa zaradi prehudega mraza gotovo še ne. Tu pa se muči že ure in ure z otrokoma sama skozi noč. Po dolgotrajnem zvonjenju je sodila, da v Koprivni vabi, potemtakem je hodila že svojih dobrih pet ur. In še zmerom ni prestopila državne meje. Morala je dalje.

Pot se je vlekla čez valovito polje in trajalo je še precej časa, preden se je tam na koncu pokazala velika, črna domačija. V ozadju prostornega dvorišča, polnega visokih kupov snega, je stala mogočna enonadstropna hiša z razsvetljenim pritličjem. Obstala je v varni razdalji in premišljala, kaj naj stori, ali naj vstopi, da se odpočijejo, ali pa naj gredo dalje? Počitek bi jim bil zelo potreben in tudi kaka topla jed bi se jim prilegla, toda kaj če so v hiši graničarji? Vedno ta strah, da ji kaka nesreča ne prepreči priti na cilj.

Deklica v naročju je medtem zaspala, večja pa se je stisnila k njej. Mati je čutila, da njeno drobno telesce drgeče. Tu gori na višavi je bilo mnogo bolj mrzlo kakor spodaj v soteski. Tedaj je otrok ob njej zatarnal:
»Mati, mene zebe ...«

Mati se je odločila. Počasi in previdno se je približala hiši in varno pogledala skozi eno razsvetljenih oken. Skozenj je videla prostorno družinsko sobo, v njej pa le dve osebi, žensko, ki je slonela ob peči, in starca, sedečega za mizo. V kotu za mizo je stalo preprosto smrekovo božično drevce, na katerem je viselo nekaj orehov. Sicer ni bilo zapaziti žive duše.

Stopila je k vratom in jih skušala odpreti, toda bila so zapahnjena. Zato je potrkala na okno. Starec se je zganil, se ozrl proti oknu, kjer je spet močneje potrkalo, potem pa je segel na klop po sekiro in šel odpirat. Po stari šegi so na božično noč v samotnih hišah oboroženi moški varovali, kajti svoje dni so roparji radi izbirali sveto noč za svoje pohode. Odprl je previdno in s pripravljeno sekiro v desnici, ko pa je zagledal pred seboj mlado ženo z otrokoma, se mu je oborožena roka povesila.

Žena je zaprosila:
»Ali se smemo malo ogreti, oče, samotni popotniki smo ...«

Starec, ki je bil tako iznenaden, da ni bil zmožen ene same besede, se je umaknil, ji napravil prostor, nato pa spet zaklenil vrata. Ob pogledu na mater z otrokoma se je dremajoča ženska pri peči mahoma izbistrila ter neverjetno zazijala.

»Dober večer, mati!« je pozdravila vstopivša žena osuplo kmetico.
Kmetica pa še vedno ni mogla priti k sebi, trajalo je precej časa, preden je vzkliknila:
»Za božjodelj, kaj pa se je zgodilo ...?«

Kmeta sta vsa prepadena strmela v mater z otrokoma. Po njunem vedenju je mati spoznala, da nista slaba človeka, v kratkih besedah jima je zaupala, kaj je z njo in kam je namenjena. Po tej kratki zgodbi se je kmetica sesedla nazaj na klop, sklenila roke in vzdihnila:
»Oh nesrečna mati, pa v tej hudi noči...«

V njenem vzdihu je bilo polno groze in usmiljenja. Kmet se je hitreje zavedel in po kratkem strmenju zamomljal:
»Ah, vi ste tista! O vašem možu pa smo že slišali... To je tisti, ki je pred leti ušel...«

Mati je spravila otroka k peči in ju sezula, mlajša deklica je takoj zaspala. Kmetica je skuhala kave ter jim postregla s pogačo in z mesom. Kmeta sta bila sama doma in varovala, drugi so odšli k polnočnicam. Ko so se okrepčali, je mati vprašala, če je meja močno zastražena. Kmet je zamahnil z roko:
»Nocoj lahko greste po glavnem sanincu. Graničarji se grejejo v stražnici... Kdo pa bo v taki zimi oprezoval po meji?«

»In koliko je še do Železne Kaple?«
»Ob lepem vremenu in dobrem potu ima čvrst pešec še skoraj štiri ure ...« je počasi dejal kmet, a se je takoj ustrašil svojih besedi.
»Še tako daleč ...« Žena je vsa onemela obsedela na klopi.

»Poslušajte, kaj vam bi svetovala. Ostanite lepo pri nas do jutra, potem pa pri belem dnevu nadaljujte pot. Boste veliko laže in veliko hitreje hodili...«

Po kratkem premisleku pa je žena povabilo zavrnila:
»Ne morem, mati, ker moram že jutri dopoldne biti v Celovcu. Mož me čaka ...«

Videč njeno odločnost, kmeta nista več silila vanjo. Čas je hitro tekel in preden so se prav zavedeli, je minila ura. Žena se je dvignila:
»Iti moramo, ako hočemo pravočasno biti tam ...«

Medtem sta deklici zaspali; starejšo je mati lahko prebudila, toda mlajše nikakor ni mogla spraviti k sebi, čeprav jo je močno stresala. Ni preostalo drugega, kakor da jo odnese spečo. Ta čas, ko se je mati bavila z otrokoma, pa je kmet nataknil škornje, oblekel debel bukov jopič in pristopil k materi:
»Spremil vas bom čez mejo — če že morate iti; varnost je varnost. Otroka pa lahko jaz nesem ta čas ...«
»Tu imate pa za na pot...«

Kmetica je izročila materi zavitek kruha in mesnine, ki ga je skrivaj pripravila. Mati se je vsa ginjena zahvalila. Še nikoli ni tako močno občutila, kaj so dobri ljudje. Bila je spet krepka in pogumna. Kmet je vzel spečega otroka v naročje, potem so zapustili samotno domačijo in se obrnili proti meji. Pot je šla še vedno navkreber čez gole planjave in skozi nizko, višavsko gozdovje. Po kaki polurni hoji je kmet zapustil saninec in krenil v ozko gaz, rekoč:
»Varnost je varnost. Vrag s svojim repom nikoli ne miruje ...«

Hotel se je izogniti obmejne stražnice ob glavnem sanincu. Gaz se je izgubljala po zasneženi planoti. Kmet je s spečim otrokom korakal spredaj, za njim je stopala deklica in zadaj je šla mati. Starcu je segal sneg do ramen, materi vrh glave, dekletce pa se je izgubljalo na dnu gazi. Le počasi so se pomikali dalje, kajti navzlic globoki gazi je bilo na njenem dnu skoraj do kolen pršečega snega, ki se je neprestano mlel pod nogami in oviral hojo. Oster mraz je starčevo brado kmalu pokril z belim, ledenim srežem. Na oblekah popotnikov je sproti zmrzoval sneg, ki so ga odbrusili od visokih sten gazi.

Planota se je hudo vlekla. Minila je morda cela ura, preden so jo prehodili in spoznali, da se svet pred njimi začenja nagibati na nasprotno stran. Napravili so še nekaj ovinkov, dokler se niso znašli na sanincu, ki so ga prvotno zapustili. Kmet je obstal.
»Smo že čez mejo in zdaj ste na varnem,« je dejal z glasom, ki je komaj skrival tiho zadovoljstvo.

Zdaj je mati šele zagledala ne daleč za seboj dve brleči lučki. Tam sta bili stražnici obeh sosednih držav, mimo katerih je vodil glavni saninec. Globoko si je oddahnila, zakaj premagana je bila najhujša ovira dolge poti. Zdaj se ni več bala dolgih ur, ki jo še čakajo. Nekaj trenutkov so popotniki neodločno stali na planjavi. Tu je bil zrak zelo mrzel, a miren. Redko, nizko in vse belo smrečje je obdajalo tiho planoto, ki se je počasi izgubljala v valovito zimo. Materine oči so zastrmele proti vzhodu, kjer se je zdaj odpiral tisti svet, kamor je bila namenjena. Pokrajina na tej strani razvodja je bila oni na koprivski strani popolnoma podobna. Iz mreže globokih lepenjskih, remšeniških, belanskih in obirskih korit so se dvigala strma, zvita pogorja; zdelo se je, ko da bi videl pred seboj zapuščeno prekleto deželo. Mračno nebo, medla svetloba snega in odsev neskončnih gozdov je zlilo nad to deželo grozotno, mrko barvo. Ozadje na zahodu je bilo zagrajeno z gorami, ki so bile grše in bolj divje kakor gore, obdajajoče koprivski kot.

Stali so na planoti, visoki mnogo nad tisoč metrov. Sedaj se je bilo treba spustiti navzdol v ta divji, razriti svet. Misleč, da se hoče kmet vrniti, je žena stopila k njemu in mu rekla:
»Dajte mi otroka, vam pa bog povrni, kar ste storili za nas ...«
»Ne, otrok tako lepo spi, pustite mi, da ga še nekaj časa nesem,« je zamomljal kmet skozi zobe.
»Oče, ali ni prehudo za vas?«

Kmet se je z mehkimi očmi ozrl vanjo, potem pa molče zavil navzdol po sanincu. Pot je bila zdaj lažja, toda hoja je zaradi gladkega saninca kmalu postala utrudljiva, pod nogami je nevarno drselo in starejša deklica je večkrat padla. Mati je ni smela izpustiti iz rok. Naposled so popotniki prišli do samotne kajže ob cesti, ki pa ni bila razsvetljena. Tu je kmet obstal, se odhrkal in dejal:
»Mati, primite otroka.«

Žena je vzela otroka v naročje in se hotela še enkrat zahvaliti spremljevalcu, ta pa je že stopil k nizkemu okencu v bregu, potrkal nanj in zaklical:
»Martin, hej, ali spiš?«

Kmalu se je v bajti zasvetilo in od znotraj je zavreščal starikav ženski glas:
»Kdo pa je? Martina ni doma, odšel je v Kaplo k polnočnicam...«

Kmet se je vrnil k onim na cesti.
»Mislil sem, da bi Martin šel z vami, pa je le baba doma.«
Neodločno je stal pred ženo, ki je takoj uganila njegovo skrb.
»Oče, zdaj se pa le vrnite, zdaj se nič več ne bojimo. Dovolj daleč ste šli z nami.«
»To že, ali kdo bo nesel otroka...?« je zamrmral starec.

Zaradi prelaganja pa se je otrok prebudil, si pomencal z rokavičkami zaspane oči, potem pa pogumno zacepetal z nogami in zaklical:
»Mati, jaz bom sama šla...«
Mati ga je postavila na saninec.

Starec si je potegnil z roko preko zasreženih ust, nato je pogledal najprej proti globači, kamor se je pot izgubljala, potem pa proti nebu in dejal:
»Mimo najhujšega ste že, to je res. Snežilo pred jutrom tudi ne bo. Zaiti tudi nikamor ne morete, ker vodi v Kaplo le ta saninec, vedno dalje po globači. Star sem že, če bi bil mlajši, bi šel z vami do Kaple ...«

Ženo je starčevo usmiljenje ganilo, začela mu je znova prigovarjati, naj se vrne, kar pa je zanjo storil, mu ne bo nikoli pozabila.
»Tudi možu bom povedala, ko ga vidim, gotovo ve za vas ...« mu je obljubila.
»Pozdravite ga, čeprav ga ne poznam. In srečno hodite ...«

Starec in mlada mati sta si stisnila roke in se ločila. Zamolkel šum potočka, ki je pod bajto pritekel iz stranskega korita, je udušil odmev škripajočih korakov, izginjajočih v breg in v dol.

Srečanje s starcem je mater navdalo z novim zaupanjem; pogumno se je pognala dalje. Tudi otroka sta kakor prerojena in polna novih moči stopala ob njeni strani. Pot se je še vedno spuščala navzdol, toda odslej z veliko manjšo strmino. Globača, po kateri so šli, je bila pusta in neobljudena ter zasuta z visokim snegom. Sem in tja so prišli do kake jase, kjer so bili nakopičeni hlodi in drva. Ko so prišli še niže v dol, se je tu in tam v bregu pokazalo belo polje, tu in tam je bilo visoko gori v bregu mogoče zapaziti obrise kakega samotnega domovja.

Hoja navzdol jih je utrudila; materi so se jela šibiti kolena in deklici, ki sta se je držali za roke, sta postajali vedno težji. Starejša deklica se je obesila nanjo in bojazljivo pobarala:
»Mati, ali je še daleč ...?«
»Ne, zdaj ni več daleč, zdaj bomo kmalu tam...« je tolažila mati sama sebe in otroka.

Laž je pomagala in otroka sta nekaj časa spet krepko hodila. Ženi se je zdelo, da hodijo že neskončno dolgo, kar jih je kmet zapustil, morda uro, morda tudi dve. Upala je, da se bo globača kmalu začela širiti in da se bo naposled na njenem koncu prikazala Kapla. Toda pot se je neusmiljeno vlekla dalje po neusmiljeni, samotni soteski. Čez nekaj časa se je še bolj utesnila in postala še bolj črna. Pogled vanjo je ženi stiskal srce in mozeg: včasih se je ozrla proti ozkemu nebu nad njo, ali tudi tam gori ni bilo nobenega usmiljenja, njegova črnosiva barva ni hotela obledeti.

Naenkrat je vzdihnilo mlajše dekletce:
»Mati, mene pa zebe ...«
»Mene tudi, mati...« je pritegnila starejša.

Sem iz ustja globače je res brusil oster mraz, ki je iz Podjune prodiral skozi belanska korita med gorovje. Med gorami je bila zima toplejša. Po drevju ob cesti se je pričelo kazati ivje.

»Otroka, zato pa stopimo malo hitreje, da se bomo ogreli,« ju je bodrila mati.
Spet je pomagalo in otroka sta začela krepkeje stopati. Kmalu pa sta pričela ponovno pešati. Mati se temu ni čudila, saj sta bili dekletci gotovo že več kakor deset ur na nogah in je bil pravi čudež, da sta se tako čvrsto držali pokonci. Zdaj pa so jele njune moči popuščati.

»Mati, počijmo si malo in se ogrejmo,« je čez čas svetovala starejša deklica.

Na materinih ustih je zaigral bridek, prestrašen smehljaj. Tudi sama je bila že hudo oslabljena. Ob cesti je pod zasneženim, do tal vejastim drevjem bilo vse polno temnih kotičkov, ki so jo kakor skrita zavetja vabili k sebi. Zdelo se ji je, da bi se tam počutila dobro, ako bi se z dekletci za nekaj minut stisnila vanje. Toda hitro se je otresala teh napadov slabosti. Spominjala se je, da se je tako godilo ljudem, ki so v zimah omagali, počenili v sneg in bili šele v zadnjem trenutku rešeni smrti. Strah pred belo smrtjo ji je vlil novega poguma. Krepko je stisnila otrokovi ročici in ju potegnila dalje.

»Ne, Vidica, nikakor ne! Ne izplača se več, ker smo že blizu Kaple ...«

Otroka sta se potolažila, spet napela svoje mlade sile in šla dalje. Soteska se je spet pričela vleči, kakor bi je nikoli ne hotelo biti kraj. Edino znamenje, da se ne sučejo vedno na enem in istem mestu, je bila voda kraj saninca, ki je postajala vedno večja in vedno bolj šumeča. Potok je neslišno sprejemal nove pritoke in naraščal.

Kmalu so srečali skupino ljudi, moških in žensk, ki jim je po sanincu prisvetila s plamenicami nasproti. Ko je ugledala pred seboj ženo z dvema otrokoma, je skupina presenečeno obstala. Ljudje so bili tako osupli, da niti odzdravili niso na materin pozdrav:
»Dober večer, ljudje ...«

Šele čez nekaj časa je rekel nekdo:
»Dobro jutro, mati, čigavi pa ste?« Strmeli so vanjo, ker je nihče ni poznal. »Ali ste namenjeni k svitnicam?«

Najlepša muzika, ki jo je mati kdaj slišala, je bil ob tej uri pozdrav: dobro jutro, mati. Torej se vendar bliža konec te dolge neskončne noči. Vsa presrečna je vzkliknila:
»Da, k svitnicam gremo! Kako daleč pa je še do Kaple?«
»Skoraj dve uri še bo, ker tako melje pod nogami,« je dejal tisti, ki je svetil z baklo. Družba se je vračala od polnočnic.
»Jojmene, še dve uri... !« se je materi prestrašeno izvilo iz grla.

Družba se ni mogla načuditi; srečajo ženo z dvema otrokoma, ki pravi, da gre v Kaplo k svitnicam, pa ne pozna poti. Preden pa so utegnili potešiti svojo radovednost in jo izprašati, se je žena že poslovila od njih.
»Srečno, moramo hiteti, da ne zamudimo. Imamo kratke noge ...«

Mati je odhitela dalje in kmalu so bili spet sami v soteski. Novica, da je še dve uri do trga, ki se ji je v prvem hipu zdela tako grozna, ji je zdaj dala novih moči. Zdaj vsaj ve, kako daleč še ima. Dve uri naposled nista tako huda stvar, ako imaš za seboj že deset ali več ur hoda. Te dve uri bodo že še premagali, pa naj jim tudi noge okrvave. In tako so šli dalje.

Kmalu pa je Vidica, starejša deklica, vprašala:
»Mati, koliko pa je dve uri... ?«
»Dve uri sta čisto kratki, je čisto malo hoda,« je odgovarjala mati.
»Ali je to res?« je silila deklica dalje.
»Res, res, boš že videla, samo stopimo ...«

Spet je med njimi zavladal molk. Njihove moči so šle h koncu; deklici sta bili čisto izčrpani in sta pričeli težko sopsti, po malem pa sta pričeli tudi že zaostajati. Če bi žene ne krepila zavest, da so z vsakim korakom bliže rešitve, bi morala obupati. Začela je otroka bodriti s pripovedovanjem, kake lepe reči ju čakajo v Celovcu pri očetu, kaj vse jima bo oče nakupil in kako lepo se bodo imeli. To je pomagalo, otroka sta se zamislila v naslikano, prelepo podobo svidenja in pozabila na vse drugo.

Micej, mlajša deklica, je vprašala, ko da bi se prebudila iz sanj:
»Ali bomo potem vedno ostali skupaj... ?«
»Zmerom — nikoli več ne bomo šli narazen. Tako je oče pisal...«

In deklici sta z novimi močmi pobirali stopinje po sanincu. Ker pa poti le še ni hotelo biti konec, se je Micej znova oglasila:
»Mati, jaz ne morem več ...«
Za njo je rekla Vidica:
»Mati, jaz tudi ne ...«

»Moj bog, kaj pa bo?« je vzdihnila mati sama pri sebi. Kakor vkopana je obstala sredi snega. Otroka sta žrtvovala svoje zadnje sile. Poslednji kos poti ju bo morala pač nesti. Ali tudi sama je bila že vsa izčrpana. Toda tudi to zadnjo težavo bo zmagala.

Deklici sta nemo stali pred zaskrbljeno materjo in strmeli v njeno upadlo lice. Vsi trije so bili prevzeti od velike, skupne usode, ki jih je do zdaj krepko držala pokonci, zdaj pa so pod njeno težo začeli omagovati. Ob pogledu na preplašeno mater sta se postavici pred njo na lahno zdrznili. Morda sta v njenih velikih očeh zagledali svetle solze, ki so se ji tedaj usule po licu. Glasne tožbe pa iz materinih ust ni bilo.

Preteklo je nekaj težkih trenutkov. Mati se je že odločila, da pobaše otroka in si ju naloži, enega v naročje, drugega pa na hrbet. Nenadoma pa se je starejša Vidica obrnila stran in rekla:
»Ne, mati — jaz bom sama šla ...«
Micej je storila ravno tako in rekla:
»Mati, jaz tudi...«

In že sta jo pričeli pobirati dalje. Mater je ta hrabrost globoko presunila, hitro se je sklonila in drugo za drugo poljubila na premrla ličeca. Postala je spet mirnejša in močnejša.

Prerojeni in navdahnjeni z novo, sveto močjo borbe, so odšli dalje in sneg pod njihovimi koraki je spet vztrajneje škripal. Bili so mimo zadnje postaje svoje križeve poti, kajti čez nekaj časa je mati zapazila, da postaja megla okrog njih svetlejša, a tudi ostrejša. Obcestno grmovje, ki se je tu in tam prikazovalo iz nje, se je pričelo izgubljati. Naenkrat se je tudi potok nekam izgubil. Globača, po kateri so toliko časa rili, se je neopaženo začela stekati v novo, širšo kotlino. Skozi meglo so od nekod zamežikale dremotne luči, nekje v meglenem ozadju je zvonilo počasi in veličastno.

V zasneženo kotlino je prodiral zimski svit.

»Otroci, prišli smo...« je rekla mati zmagoslavno, njen glas pa je bil bolj podoben dihu kakor vzkliku. S poslednjimi močmi so omahovali dalje. Kmalu so se prikazale prve obcestne hiše. In preden so se dobro zavedeli, so popotniki dospeli v Železno Kaplo.

Mati je zavila v prvo gostilno, ki jo je našla. Zaradi svitnic so bile ob tej uri že vse gostilne odprte. Ko je družina stopila v svetlo, toplo sobo, so jo zapustile moči; zgrudila se je na klop ob peči. Mati je prva odprla oči in pogledala okrog sebe. Na steni je zagledala uro in tedaj se je iz njenih prsi izvil zagrljen, slaboten krik.

»Štirinajst ur ...«

Od Črne do Železne Kaple so hodili štirinajst ur. —

Dopoldne istega dne sem sedel v nekem celovškem lokalu in čakal, da mi prijatelj pride naznanit prihod moje družine. Čakal sem dolgo in nestrpno na tisti trenutek, ko bom spet zagledal svojce, od katerih sem se pred leti moral tako neprostovoljno ločiti. Tuje goste, ki so prihajali in odhajali, sem komaj zapazil. Razpoloženje božičnega praznika, ki je vladalo po hiši, me je puščalo hladnega, kajti jaz sem sanjal o veliko lepšem, srečnejšem božiču svojega srca.

Naposled je prijatelj prišel in prisedel, njegov obraz je bil ves vesel:
»Ti — prišli so, ravnokar so prišli. Pri meni te čakajo. Ali kakšni so — štirinajst ur so hodili čez Karavanke v tej zimi, v tem snegu ...«
»Greva, takoj greva k njim ...«

Srce mi je drhtelo od same velike sreče. Tedaj pa je pristopil k meni civilist, mi položil roko na ramo in rekel z mrzlim glasom:
»V imenu republike — aretirani ste...«

V imenu republike sem se koj nato preselil v policijske zapore na Novem trgu, ne da bi prej videl ženo in otroke. V imenu republike so mi pobrali ves denar, ki sem si ga bil za družino prihranil s pritrgovanjem od ust.

Pri prvem zasliševanju so gospodje sumljivo mežikali, ko sem jim povedal svoje ime.
»Torej ste gospod N. N., tesar iz Borovelj ... ?«
»Točno, kakor vidite v potnem listu, ki ga imate pred seboj. N. N. iz Borovelj ...«

Pod silo razmer sem bil tisti čas v svojih dokumentih res iz Borovelj doma, torej državljan republike.
»Hm ...« so dejali gospodje, nato pa so me vtaknili v zbiralno celico med celovške reveže in potepuhe, ki me niso nič kaj prijazno sprejeli, kajti bil sem enajsti gost v celici, ki je imela prostora le za štiri jetnike. Tam so me pustili dva dni, tretji dan pa so me odgnali v pisarno.

»Kako gre, gospod N. N. iz Borovelj... ?« me je vprašal komisar.
»Gre, kakor gre. Kako dolgo pa me še mislite zadrževati v vašem brlogu?«

Komisar se je sklonil nad mizo, kakor da bi bil v veliki zadregi.
»Da, saj bi vas bili že izpustili, toda medtem se je nekaj zapletlo ...«
Dvignil je obraz k nekemu civilistu, ki je z drugimi vred stal v sobi.
»Kako ste že rekli, gospod, da se pišete?«
»N. N. iz Borovelj ...«

Civilist je točno ponovil vse imenske, rojstne in poklicne podatke, ki jih je vseboval moj potni dokument. V pisarni je bilo ob mojem vstopu neznosno vroče, zdaj pa se mi je naenkrat zazdelo, da je v njej hudo mrzlo. Komisar se je rahlo nasmehnil, razprostrl roke in kakor brez moči vzkliknil:

»Zdaj imamo dva gospoda N. N. iz Borovelj. Kaj naj storimo?«

Stvar je bila popolnoma preprosta: policija je poklicala iz Borovelj tesarja N. N., čigar potni dokument sem imel, in mi ga predstavila. Ker se nobeden od naju ni hotel vdati in sva oba trdovratno trdila, da sva N. N. iz Borovelj, je komisar iz sosedne sobe poklical še dva neznana mi civilista in ju vprašal:
»Kateri teh dveh gospodov je tesar N. N. iz Borovelj?«

Oba gospoda, ki so ju za to preizkušnjo tudi prignali iz Borovelj, sta pokazala na mojega soimenjaka. Odsihmal me skoraj niso več potrebovali.

»Ali ste prišli morebiti kot dvojček na svet?« je vprašal komisar mojega soimenjaka.
»V družini nas je bilo enajst otrok, toda dvojčka ni bilo nobenkrat pri hiši,« je zatrjeval moj soimenjak slovesno.

S tem je bilo moje boroveljske štorije konec in jaz sem postal spet jaz. Kot tak sem zvedel, da sem osumljen kot agent, ki je prišel v mirni Celovec delat revolucijo, razen tega pa je jugoslovanski šesti januar od avstrijskih oblasti zahteval še mojo izročitev.

Čez nekaj dni so me iz zbiralne celice dali v celico hišnih delavcev, to pa bojda zaradi tega, ker sem bil — Korošec, čeprav ne iz Borovelj doma. Moja nova družba je obstajala iz štirih sojetnikov, domačih delavcev, ki so čistili hodnike, pisarne, kurili peči in raznašali hrano. V tej celici je bilo res udobno, hrane je bilo na pretek, peč je gorela cel dan in jetnik je lahko ležal po mili volji, medtem ko je v drugih celicah vladal mraz in je bilo ležanje čez dan strogo prepovedano.

Moja nova družba je bila zelo pisana; sestajala je iz enega Čeha, zaprtega zavoljo potepuštva, iz enega Dunajčana, zaprtega zaradi iste stvari, ki pa je povrhu bil še nacionalsocialist, dalje iz enega Primorca, ki je brez dovoljenja prekoračil avstrijsko mejo, in nazadnje še iz četrtega jetnika, nekega banaškega Švaba — mojega sodržavljana. Skraja si nisem bil na jasnem, zakaj ta mož sedi, prekmalu pa sem zaslutil, da ga je poslal k meni v zapor šestojanuarski konzulat v Celovcu. Švab je poskušal iz mene izvleči razne stvari: zakaj sem pred leti zapustil Jugoslavijo, kje sem prekoračil mejo, kod vse sem ta čas hodil, s kom sem bil in po kaj sem — osel neumni — prišel v Celovec.

Udrihal je na vse kriplje čez šesti januar, govoril o skorajšnji revoluciji in se delal, ko da je istega mišljenja kakor jaz. Pustil sem ga čvekati in si mislil: Le sediva, se boš ti prej naveličal kakor jaz. Dober teden se je mož trudil z menoj, ko pa je nazadnje sprevidel, da ne pride nikamor, je obupal. Vdal pa se ni, temveč je sklenil, da se bo najprej maščeval. In to je tudi storil.

Moji celovški prijatelji, ki so takoj zvedeli, da sem zaprt, so kmalu izvohali, v kateri celici sedim. Ker pa je ta celica imela okence na odprt park, smo bili že četrto noč v stikih. Skozi okno so mi potem vsako noč pošiljali stvari, ki jih v zaporu ni bilo mogoče dobivati. Vseh teh raznih priboljškov so bili deležni tudi moji sojetniki in seveda tudi naš banaški Švab. In neke noči so pri nas napravili preiskavo ter poleg drugih nepomembnih stvari našli pod slamnjačo tudi kemično tinto. Zdaj je bil ogenj v strehi. Vsi smo tajili, da ne vemo, kako so te stvari prišle v celico, najbolj pa se je rotil sam Švab, ki je trdil, da mora med nami biti izdajalec.

Dunajčan, ki mu je bilo zelo všeč, da so me moji celovški prijatelji takoj našli, medtem ko se zanj njegovi politični somišljeniki niso zmenili, čeprav je sedel že nekaj tednov sredi njih, je predlagal:
»Tovariši, naj se zgodi kar hoče, mi našega prijatelja (namreč mene) ne izdamo.«

Vsi so bili za to, tudi Švab iz Banata. Prihodnji dan so nas zasliševali. Posledica tega zaslišanja je bila, da sta Dunajčan in Čeh odšla za štiri in dvajset ur v temnico, potem pa se nista več vrnila k nam. Primorec se je izmotal s tem, češ da ne zna nemški in da ne ve, kaj smo drugi govorili. Jaz sem seveda pričakoval, da bom deležen usode Dunajčana in Čeha. Toda na moje veliko začudenje so me pustili v stari celici. Vanjo sta se vrnila tudi Švab in Primorec. Stvar je bila jasna: Švab me je hotel še dalje kontrolirati, Primorca pa so dali nazaj zato, da bi med sabo govorila slovenski, kajti Švab je vedno trdil, da pač razume nekaj srbščine, slovenščine pa niti besedice ne.

In sedeli smo skupaj dalje. Moja stvar se že celih štirinajst dni ni hotela nikamor premakniti. Nekega dne pa me je poklical komisar k sebi in mi dejal, da zame zelo slabo kaže in da moram biti pripravljen na to, da me nekega dne odpeljejo na mejo Jugoslavije.

Že koj spočetka sem zaslutil, da bi se iz tega zapora dalo morda tudi pobegniti. Naša celica je bila v pritličju na koncu hodnika, iz katerega so bila vrata na majhno dvorišče. Hišni delavci so vstajali že ob petih zjutraj in se potem prosto gibali po hodnikih in po dvorišču. Da bi se bolje spoznal s položajem, sem hodil čez dan včasih na dvorišče in cepil drva. Spoznal sem, da možnost pobega ni bila ravno prevelika; dvorišče je bilo namreč v višini kakih šest metrov pokrito z gosto mrežo bodeče žice.

Navzlic tveganosti pa sem se odločil za pobeg. S Primorcem sva se domenila, da mi bo s hodnika odpahnil vrata celice. Pred preiskavo so bila ta vrata med hišnim opravilom skoraj vedno nezapahnjena, po preiskavi pa jih je Švab od zunaj pridno zapiral.

In nekega januarskega jutra sem se splazil iz celice na dvorišče. Hišni delavci so delali spredaj v pisarnah, straža pa je kakor navadno bila pri njih. V zaporih so še spali, dvorišče je bilo tiho in zapuščeno, nad vsem pa je ležal mir zimskega mesta, ki se je ob tej zgodnji uri šele komaj začelo prebujati.

Takoj sem se lotil premišljenega načrta: v kot dvorišča sem postavil kozo za rezanje drv, nanjo pa dva velika, prazna balona za karbid. S tem sem si napravil podstavek, s katerega sem z rokami lahko dosegel mrežo. Nikoli nisem bil telovadec in če bi mi bil pozneje kdo naložil, naj se s tega podstavka popnem do mreže in pridem čeznjo, bi si tega ne upal lotiti. V tej sili pa sem naenkrat zgrabil za mrežo, jo odtrgal od zidu in se z nadčloveško močjo pognal kvišku. V hipu sem se znašel vrhu bodičaste mreže, kjer sem obstal kakor okamenel. Pri odskoku s karbidnega balona se je podstava pod mojimi nogami zrušila in oba balona sta se z velikanskim ropotom zatrkljala po kamnitnem dvorišču. Že sem bil prepričan, da je vse izgubljeno, ter s pridržano sapo čepel nad dvoriščem.

Toda stvar je po nekem čudežu ostala brez posledic. Povzpel sem se više in kmalu stal na strehi nizke policijske stavbe. Okrog mene je bila še temna zimska noč, redke svetilke na bližnjem trgu so komaj živo medlele skozi gosto jutranjo meglo. Od nekod so s trotoarja odmevali osameli koraki prvih jutranjih vstajalcev.

Sedaj sem bil torej na strehi. A do tal je bilo vendar precej metrov. Razen tega je okrog stavbe korakala nočna policijska straža. Prisluhnil sem. Straža se je počasi bližala od Novega trga sem. Povzpel sem se dalje po ploščati strehi, tako da sem videl tja na Novi trg. Iz megle nisem razločil drugega kakor obrise črnega lintverna. Ta čas je straža počasi korakala nazaj proti trgu. Če sem hotel priti s strehe, sem moral hiteti. Spustil sem se na nižji prizidek, od koder sem skočil na trotoar. Padel sem morda kakih pet, šest metrov globoko; v kakem drugem primeru bi se bil najbrž sesedel, zdaj pa me je držal pokonci moj odpor. Preden sem se zavedel, sem že hitel skozi prazni park onstran zaporov. Za menoj se nič ni ganilo. Gospodje z Novega trga me bodo pomnili. ..

Zunaj je vladal vražji mraz, toda jaz ga nisem čutil, ko sem hitel skozi predmestne ulice proti skrivališču. Hiša, kamor sem se bil namenil, je še spala in moral sem jo buditi.

»Kakšen pa si, prijatelj?« je vzkliknila gospodinja, ko sva prišla v kuhinjo.
Bil sem ves raztrgan, ves krvav po rokah, po prsih in po kolenih. Bodeča žica, skozi katero sem se preril, mi je dala svoje, toda med begom vsega tega nisem zapazil in tudi čutil nisem nič.

Bil sem svoboden, rešen in krit.

Pol ure po mojem pobegu je banaški Švab pokukal v našo celico in me ni več našel. Policijski aparat na Novem trgu je planil pokonci in me začel zasledovati. Poklicali so na pomoč policijske pse. Pasja sodrga me je zelo dobro zasledovala vse do predmestja, kamor sem jo pobrisal. Na nekem samotnem razpotju pa so šli psi po levi gazi, medtem ko sem jaz odšel po desni. Naj so policaji počenjali, kar so hoteli, psi so dosledno šli na levo in izgubljali sled za menoj. Rešila me je neka kuštrava psica, ki je šla iz mesta pred menoj in je pri tistem razpotju krenila na levo.

Banaški Švab je delal zelo dobro. Bilo je točno, kakor sem predvideval: policija je vdrla v hiše kakih štirih, petih poštenih nacionalističnih celovških meščanov in jim pretaknila vse kote od strehe do tal. Ker me tam niso našli, je policija odgnala s seboj vse osuple gospodarje tistih meščanskih hiš. Možakarji so sicer vsi iz sebe trdili, da mojega imena še nikdar niso slišali, ali besna policija jih je vendarle pestila in so morali nekaj ur prebiti med raznimi capini in ušivci na Novem trgu.

Do tega neprijetnega presenečenja celovških meščanov je namreč prišlo takole:
Nekega dne mi je Švab dejal:
»Iz tega aresta bi človek lahko tudi pobegnil...«
Ker sem molčal, je nadaljeval:
»Ko bi bil jaz namesto tebe, bi ne čakal tukaj na izročitev v Jugoslavijo. Ali te skominata Glavnjača in Mitroviča ... ? Saj vidiš, kako je straža površna. Vrata celice so večkrat odprta in včasih bi človek kar pri belem dnevu lahko odšel ven. Če me bodo še dolgo zorili tukaj, jo bom še jaz pobrisal. Samo kam bi se dejal, ne vem, ker sem v mestu popolnoma tuj...«

Zasvitalo se mi je, kam pes taco moli.
»Prijatelj, to je najmanjša skrb; ako bi imel namen pobegniti, imam v Celovcu cel kup znancev, ki bi me dobro skrili in mi tudi radi pomagali dalje ... A meni ni treba pobegniti, saj se nimam ničesar bati. Komisar mi je rekel, da me Avstrija ne bo izročila, zato me bodo prej ali slej tako izpustili.«
In pri tej priložnosti sem mu naštel imena nekaterih častitih celovških meščanov. — To je bilo moje maščevanje nad Švabom, nad šestojanuarskim konzulatom in nad Celovcem ...

Nekaj dni sem se skrival pod kuhinjskim podom in čakal, da se bo razburjenje celovške policije poleglo. Bati se je bilo, da bi me agenti naposled le iztaknili. Sicer pa sem nekaj dni ležal kakor ubit, ker sem imel kosti od skokov in padcev nevarno razrahljane. Razen tega tudi mesta ni bilo mogoče kar tako zapustiti; prijatelji so me namreč sproti obveščali o namerah in pripravah Novega trga. Že na dan mojega pobega iz ječe so sprevodniki vseh vlakov in šoferji vseh avtobusnih prog prejeli mojo sliko. Torej se ni bilo mogoče nikamor ganiti.

Tretji ali četrti dan sem naposled zapustil svojo skriv pod podom in se preselil v sobo. Čutil sem se že zdravega in močnega ter mirno čakal nadaljnjih dogodkov. Družino so mi prijatelji medtem spravili iz mesta na varno. Upal sem, da jo bom pred odhodom iz Celovca še videl.

Vse to pa se je podrlo čisto nepričakovano, in sicer zategadelj, ker sem nenadoma in čisto proti svoji volji postal — vodovodni inštalater.

Nekega lepega zimskega popoldne plane v sobo straža, ki so jo celovški prijatelji postavili zame, in krikne:
»Detektivi, skrij se ...!«

Moral sem nazaj v skrivališče pod kuhinjski pod. Planil sem v kuhinjo in za hip presenečen obstal: kuhinja je bila polna neznanih mi tujih žensk. Moj gospodar je bil namreč zakotni pisač, ki je ljudem delal razne prošnje in pritožbe in je zdaj sedel sredi svojih strank. Kaj sem hotel. Ali naj se dam prijeti policajem, ali pa naj izročim svojo skrivnost tej množici žensk? Toda za premišljevanje ni bilo časa.

Odriniti težko omaro iz kota, dvigniti pokrov iz poda in smukniti v luknjo je bilo zame opravilo dveh, treh sekund. Zame je bila s tem stvar končana, toda ne tako za zbrano kuhinjsko družbo. Moja nenadna prikazen je bila najbrž zelo čudna, kajti ženske so prvi hip skoraj okamenele. Osupli gospodar pa ni izgubil glave. Takoj se je skušal izmazati iz zadrege s tem, da se je obrnil k ženskam:
»Zdi se mi, da pri vodovodu ni nekaj v redu ...«

Zbrane ženske pa je ta čudni prizor tako zbegal, da so planile iz hiše in se kakor preplašene vešče razkropile, preden se je prisebni gospodar utegnil dobro ozreti.

Policije ni bilo k nam, temveč je šla mimo hiše, toda moje nadaljnje bivanje v skrivališču je spričo pregnanih žensk postalo nemogoče, čeprav me je gospodar napravil za vodovodnega inštalaterja. Že ob mraku sem se preselil drugam, treba pa je bilo tudi gledati, da se čimprej spravim iz mesta samega. Moji prijatelji so pohiteli s pripravami za odhod. Že prihodnjo noč se je pokazala ta možnost. Neki naš prijatelj šofer je moral s svojim tovornim avtomobilom odpotovati na Dunaj. To je bilo kakor nalašč. Odhoda torej ni bilo mogoče odlagati, zato sem moral zaenkrat opustiti misel na snidenje s svojo družino.

Zmenili smo se, da bom počakal na avto že prihodnjo noč na cesti, ki pelje iz Celovca proti Svatnam. Točno ob dogovorjeni uri sem bil z dvema spremljevalcema na določenem kraju. Večer je bil mrzel, da je kar pokalo. Bila je ravno polna luna in bledikasta luč je sijala na zemljo. Mraz je tako očistil zrak, da se je na nebu razločila vsaka zvezdica in da se je na zemlji poznala vsaka senca.

Pred nami je ležalo širno Gosposvetsko polje v tihem, nepremičnem zimskem spanju. Pokrival ga je čez kolena visok sneg. Iz te bele prostranosti so se dvigali gozdnati holmi s svojimi črnimi sencami, ki so si čez belo polje podajale svoje skrivnostne roke. Tu in tam po jamah se je snežna belina prerajala v komaj vidno, rahlo meglico. Iz ozadja na desni strani se je kazala podoba samih Svaten; mogočno sivo zidovje svatenske cerkve se je vijoličasto zrcalilo skozi tiho prosojnost, da se je iz daljave zdelo, ko da stoji osamel prestol na koprenastem polju. Ozadje tega pogleda je zastirala Šenturška gora pa otmanjski hribi. Vsa ta mala, zaokrožena deželica, se je pogrezala v veličastno prostranost široke, svetle pokrajine, ki je oči skozi to zrcalo niso videle, a so jo tem močneje slutile. To je bila celovška kotlina. Njeno nedrje je bilo v širokem krogu obdano z visokimi, v mesečini se topečimi belimi mejniki, na jugu z mejniki Karavank, na severu in na zapadu s predgorji Visokih Tur, na vzhodu z laboškimi gorami.

Vsi trije smo se tresli od hudega mraza, ki je ta večer dosegel morda trideset stopinj. Moja duša pa ga ni občutila, ker je bila vsa zatopljena v lepoto tega pogleda. Bil sem prepričan, da gre podoba tega zgodovinskega kraja le meni k srcu, toda naenkrat je eden izmed mojih spremljevalcev zamišljeno vzdihnil:
»Zlodej — je to prekrasen pogled ...«

Drugič v svojem življenju sem stal na Gosposvetskem polju.
Kakor nekdaj pred dvajsetimi leti, sem tudi zdaj prišel sem zbit, nebogljen, osleparjen za najplemenitejše občutke človeške dostojnosti. Podoba tega kraja me je zabolela pri srcu. Zakaj neki me ta lepa dežela preganja, ko ji vendar nič slabega ne želim, ko nočem nič drugega, kakor biti njen vredni sin? Preganjala me je takrat, pred leti, ko je bila še vsa združena v enem velikem cesarstvu, pa mi ni marala dati niti skorje hlapčevskega kruha; preganja me tista, ki leži onstran belih mejnikov, Karavank, in ki se imenuje svobodna domovina; preganja me ta košček, ki se razprostira tukaj pod to zimsko kopreno in je del tako imenovane svobodne republike.

In kakor sem se ob prvem svidenju tega kraja nasrkal novih moči in sem ga zapustil z novim pogumom za poznejše življenje, tako je ob pogledu na to presvetlo krasoto tudi zdaj začel rasti moj odpor. Mraz me je kmalu nehal tresti in žilava, topla moč se je polastila mojih prezeblih udov.

Bela dežela je bila tiha kakor zimsko pokopališče, toda sredi nje nisem bil osamljen — pri meni sta bila dva moja tovariša, ki sta z enakimi očmi in enakim duhom, čeprav ne z enakimi občutki strmela vanjo. Tudi nismo njene podobe vsi trije občudovali v istem jeziku, zakaj jaz sem bil sin tistega proletarskega naroda, ki se je na tem svetu naselil pred več ko tisoč leti in ga skušal ohraniti zase, medtem ko sta se moja prijatelja prištevala k onemu narodu, ki je s svojo kapitalistično močjo v preteklem stoletju zavladal nad tem krajem. Toda vsi trije smo strmeli nad to prečudno deželo z istim duhom odrešilnega človeškega spoznanja, ki bo nekoč oba naroda pobratilo in ki bo nekoč Gosposvetsko polje edino napravilo večno lepo ...

Iz tega strmljenja nas je predramil glas svatenskega zvona: ura je bila devet. Naš čas je prišel, kajti bili smo zmenjeni, da bo avto točno ob devetih privozil tod mimo. Toda čakati smo morali še kake pol ure in se že bali, da se je zgodilo kaj, kar je preprečilo šoferjev odhod. Naposled pa smo le zaslišali iz daljave brnenje motorja. Stali smo v varstvu gozdne sence ob cesti in se pripravili. Ali kako smo osupnili, ko se avto na določenem mestu ni ustavil, marveč z nezmanjšano brzino vozil dalje.

Misleč, da se je voznik zmotil, smo vsi trije začeli glasno kričati in ga klicati, obenem pa smo na vso moč drveli za njim. Avto je res pričel počasneje voziti, toda ustavil se navzlic vsemu ni. Tovariša sta pričela šoferja na ves glas preklinjati, kajti podoba je bila, da se je mož v zadnjem trenutku skesal in jo hoče sam odkuriti dalje. Ali zdaj ni bilo časa za tako premišljevanje. Kmalu smo pridrveli do voza, ki je počasi vozil dalje; jaz sem se od zadaj prijel za rob visoke, odprte karoserije in se pognal kvišku. Ako bi ne bilo mojih tovarišev, bi bil najbrž klavrno cepnil na zamrznjeno cesto, toda prijatelja sta me s tako močjo porinila za noge kvišku, da sem se v hipu prekucnil čez rob in se postavil na glavo v — odprt, prazen sod.

Med našim tekom za avtomobilom sem ujel še neko bežno podobo. Po gazi, ki je vodila čez polje do ceste, je počasi korakal neki moški. Prizor, ki se je pred njegovimi očmi pravkar dogajal, ga je najprej prikoval v sneg, ko pa je videl, kako kričimo in naskakujemo voz, se je obrnil in jo naglo odkuril tja, od koder je prišel. Gotovo je mislil, da je priča roparskega napada sredi ceste.

Avto je začel voziti s prejšnjo naglico. Spravil sem se pokonci in še videl tistega moža, hitečega v diru proti bližnjemu gozdu, moja tovariša pa sta že izginila s ceste. Kmalu so izginile izpred oči tudi Svatne. Toda stoje nisem dolgo vzdržal, bil sem namreč razoglav, ker mi je pri skoku na avtomobil zletel klobuk z glave in obležal na cesti. Mraz je bril tako ostro, da sem se koj potuhnil nazaj v sod, kjer me vsaj pih zraka ni dosegel.

Bil sem rešen, čeprav v tako čudnih, nerazumljivih okoliščinah. Mnogo pozneje sem zvedel, zakaj šofer ni obstal, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Nenadoma se je namreč lastnik tovornega avtomobila odločil, da se to noč tudi on pelje na Dunaj. Lastnik pa ni smel vedeti za naš načrt. In kakor so mi pozneje povedali, je bil lastnik eden tistih celovških meščanov, ki so se zaradi mene in tistega švabskega provokaterja iz Banata seznanili z zapori na Novem trgu. Brez njegove vednosti sem se vtihotapil v njegov voz. Imel sem srečo; gospodar je menda že od Celovca dalje dremal, pa ni čul našega ropotanja.

V taki čudni družbi sem se vozil potem vso noč. Srečno, mati, srečno, deklice, ki ste štirinajst ur hodile ponoči čez zasneženo gorovje, kamor vas je gnalo hrepenenje po svidenju.

Vozili smo se vso noč; čim dlje je trajala vožnja, tem hujši je bil mraz. Čepel sem v sodu, ki me je branil le pred pihom, ni me pa mogel braniti pred mrazom. Telo mi je postalo trdo in po nekaj urah že nisem več čutil nog; bil sem prepričan, da mi bodo zmrznile. Toda kaj vse zmore človeška volja; tisti odpor, ki je že od nekdaj gorel v meni, me je ohranil tudi na tej dolgi, strašni poti. Kadar se mi je pričenjalo že temniti pred očmi, sem se spomnil bridke in brezupne poti, ki jo je nedavno hodila moja družina, pa sem se vsakikrat otresel slabosti. V taki borbi sem se grel vseh dvanajst ur, kolikor je trajala vožnja od Celovca do Dunaja.

Ne boste nas! Ta klic mi je neprenehoma žgal kri, me bodril, me ohranjal.

Po neskončno dolgi noči je napočil dan. Rdečkasto sonce tega dne je naglo razganjalo jutranjo meglo. Iz daljave sem že videl blesk Dunaja. Avto je vozil hitreje in naglo smo se bližali cilju. Kmalu nas je zajela široka predmestna cesta. Preden sem se dobro ogledal, smo bili že pri znanem spomeniku: »Spinnerin am Kreuz.«

Aha, zdaj je prišel čas, da izginem. Skobacal sem se iz soda; noge so me nosile, ko da bi vstal iz tople, pernate postelje, ne pa iz nepokritega soda. Prihodnji hip sem se spustil zadaj čez rob karoserije in skočil na zmrli tlak. Avto je oddrvel dalje, ne da bi voznika zapazila, da je medtem kdo izginil z voza. Trdno sem stal na tleh, bil sem rešen. Nekaj ljudi je osuplo strmelo na razoglavega popotnika sredi ceste, toda moje oči tega niso videle, ker so bile vse motne od sreče nad doseženo zmago.

Nad Dunajem je žarelo zimsko jutro. Mesto je bilo vredno pogleda takih oči, kakor so bile moje takrat. Vse lepo, čisto, svetlo, nebo, zemlja in sonce. Tam za morjem hiš, tam za velemestom pa je tekla svetla Donava, vsa široka in ponosna. Ob pogledu na to prelepo sliko zimskega jutra se mi je srce razširilo in pesti so se stisnile:

»Ne boste nas, nikoli nas ne boste...«

== OB VERSAJSKIH PLOTOVIH ==

Globača, po kateri teče naša Drava od Žvabeka do Traberka, nima nobenega pravega zemljepisnega imena; koroška Podjuna se zemljepisno prav za prav konča že pri Žvabeku, a tako imenovana dravska dolina nekdanje štajerske dežele se pričenja šele pod Spodnjim Traberkom. Sosedje pravijo temu svetu na kratko: za Dravoj.

Kljub temu da je ta ped zemlje prav za prav brez imena, so jo gospodje na versajski mirovni konferenci vendarle iztaknili. In ker so jo iztaknili, so jo razdelili na dva kraja, čeprav je ta svet živel v skupnosti, odkar stoji. Pa ne, da bi ga razcepili po narodnostni meji, ki teče najprej severno od Drave od Gorenč čez Legerpuh in od tam k ustju Labodnice, ki se v Labodu izteka v Dravo, ter od tod spet dalje proti severu na vrh Košenjaka. Niti ga niso razcepili po meji, ki jo je v teku tisočletij izgrizla v naravo voda Drava, temveč so ga precepili pošev in počez ter potegnili mejo od Strojne na jugu do Košenjaka severno od Drave.

Že kot pastir sem strmel z naših bregov in hribov proti temu skrivnostnemu svetu, o katerem mi doma niso vedeli povedati kaj drugega, kakor da se tam začnejo že Nemci. Njegova skrita lega me je mikala, dasiravno sem čutil pred njim neko čudno tesnobo, kakor jo čuti človek z vrhov pred globačami. Tiste štiri fare, ki so jih Versajci pripojili slovenski zemlji osemnajstega leta, sem pozneje dobro spoznal, saj je bil med njimi tudi Traberk s svojimi velikimi sejmi, kamor sem hodil z očetom spoznavat Juda, Nemca in Kranjca. Bil je na tem koščku zemlje tudi črneški Sveti Križ, kamor smo od doma hodili po odpustke za naše grešno življenje. Onih pet far pa, ki so jih v Versaillesu dali Avstriji, pa nisem nikoli dobro poznal in bi jih brez pomoči šestega januarja najbrž tudi nikoli ne bil spoznal. Tej pomoči se imam torej zahvaliti, da sem pregledal skrivnosti tudi tega dela zadravojske globače.

Pol ure od Traberka ležijo na desnem bregu Drave tihe Črneče. Skrite so v vznožje Tolstega vrha ali Črneške gore, kakor se imenuje severna plat tega hriba, in opaziš jih šele, ko se jim že čisto približaš. Cerkev in grad kipita v zrak s svojimi začrnelimi zidovi. Iz starih časov ni o tej vasici nič znanega. Tembolj pa so slovele Črneče pred kakimi osemdesetimi, devetdesetimi leti, ko je v gradu gospodaril graščak Lušin. Možak je bil zelo bogat in je imel prečudno navado, da je vsem svojim dninaricam hotel segati pod krila. Včasih je zažvižgal na prste in poklical dninarice domov. Vse ženske, stare in mlade, so takoj zapustile delo in jo pocedile kar čez polje proti gradu. Katera je bila prva pri graščaku, ji je segel pod krilo, zato pa je dobila pet rajnišev. Tako je delal leta in leta in, ko se je tega opravka naveličal, se je ustrelil; nato so mu zvonili v vseh cerkvah, kar jih je videti iz graščine. V današnjih hudih časih si človek takega prešuštnika težko predstavlja. Kaj bi se zgodilo, ako bi danes, ko ženske nimajo niti za sol, komu padlo na misel žvižgati in razdajati zlate in srebrne rajniše za tako majhen trud?

Iz Črneč dalje se vije pot ob vznožju Črneške gore. Vso ozko dolino napolnjuje močan, enakomeren šum, kakor bi skoznjo odmevala daljna, večna pesem. To je Drava, ki je ne vidimo, ker je skrita v svoji globoki strugi; njeni vrtinci in njeni kolovrati šumijo in bučijo skozi tiho deželo danes kakor nekdaj, ko so te kraje pokrivali še gozdovi in je sredi njih visoko v bregu stoloval grad Tribenj, od koder so tribenjski graščaki, za njimi pa njihovi dediči, vovberški grofje, prežali na trgovce in kupčevalce, ki so nosili svoje tovore skozi dravsko dolino. Danes ni od tega gradu nobenega sledu več, le na kamnu, ki je iz njegovih razvalin zdrknil v dolino do ceste, se samoten popotnik lahko spočije. Še malo prej pustimo za seboj mogočno Sušnikovo posestvo, imovino nekdanjega svobodnjaka v tem kraju. Pred dvema rodovoma je tedanji Sušnik, ki so ga imenovali »der windische Minister«, s svojim prijateljem Einspielerjem zasajal po teh krajih slovenske mejnike. Njegovi dediči pa, ki jih je napredek pognal z rodne grude, nadaljujejo zdaj njegovo delo z druge strani in skušajo zabijati mejnike velikega življenjskega prostora našega sosednega naroda.

Za Tribnjem se svet kmalu odpre in pred popotnikom se razgrne prelepo libeliško polje, na čigar koncu sameva velika in lepa vas Libeliče ali, kakor ji pravijo domačini, Nebliče. Več kakor tisoč let so Libeliče živele svoje življenje pod vznožjem Libeliške gore, sredi gozdov, rženih in ajdovih polj in ob večnem šumenju sosedne Drave, dokler ni naposled prišlo do versajskega miru. Ob plebiscitu je velika večina Libeličanov glasovala za priključitev k Jugoslaviji. Navzlic temu je bila občina seveda pripojena Avstriji. Ko pa so se temu Libeličani uprli, jim je razmejitvena komisija, sestoječa iz peterih velesil, začela deliti njive, travnike in pašnike ter je prebivalcem te kotline napravila novo mejo tako, da sta vas in dobra polovica občine pripadli Jugoslaviji, ostali del pa Avstriji. Ljudje, ki so živeli nad tisoč let skupaj, so se ločili, in njive, ki so toliko časa skupaj rodile, so se razdelile. Zdaj gre versajski plot tik za vasjo.

Libeliče pa niso belile glav le versajskim mirotvorcem in mironoscem, temveč tudi našim državotvorcem iz časov šestojanuarskega režima. Zasluga za to gre hlapcu Antonu Stermicu, ki je bil zaradi razmejitve libeliške občine pristojen hkrati v oba njena dela. Temu primerno je seveda živel zdaj na naši, zdaj na nemški strani. Menda pred kakimi desetimi leti je hlapčeval pri prvem kmetu onstran meje. Tedaj se je po slovenskem delu Libelič raznesla novica o čudni navadi tega hlapca: ponoči, kadar drugi posli po napornem delu počivajo, tihotapi ta Stermic iz nekega prečudnega navdušenja nekako literaturo, bombe in granate čez mejo, skratka vse, kar je potrebno za revolucijo.

Ta stvar ni na slovenski strani versajskega plotu dala pokoja nekaterim januarijcem. Zato so neke noči vdrli čez mejo v hlev, kjer je Stermic počival, ga zvezali in ga kakor medveda prepeljali na svojo stran. Hlapca so torej tako rekoč ukradli. V Evropi je zaradi tega nastal velik škandal. V dunajskem parlamentu je naglo zasedala komisija za zunanje zadeve, časopisje je pisalo dolge uvodnike in znani Otto Bauer je grozil, da bo stvar spravil pred Društvo narodov, videč v tem dejanju kršitev teritorialnosti. Stermicu se ni godilo kakor Cankarjevemu Simnu Sirotniku, ki je umiral na meji med dvema občinama, ker ga nobena ni hotela spoznati za svojega občana. Medtem ko sta se prej obe državi otepali Stermica ter mu nobena, niti Jugoslavija niti Avstrija, ni hotela priznati državljanstva, češ da razmejitev ni natančno določila, kam ta siromak spada, se mu je zdaj sreča nenadoma na ves glas zasmejala: obe državi sta se pulili zanj, trdeč, da je državljan obeh mejašev. Temu se je Stermic najbrž imel zahvaliti, da je čez leto dni spet odnesel svoje kosti nazaj v avstrijski del Libelič ...

Koj za Libeličami prestopi popotnik, ki sme hoditi po cesti, državno mejo. Preden prideš v Potoče, drugo središče razdeljenih Libelič, greš mimo mogočnega libeliškega gradu. Gradovi so od nekdaj merili zgodovino našemu slovenskemu ljudstvu tudi v teh krajih in grad mu je tudi zdaj določil novo — mejo. Človek sicer ne razume, zakaj se graščak ni odločil za monarhijo na tej strani, ampak za demokratično republiko na oni, vendar je bilo tako, da je dal potegniti mejo za svojim hrbtom. Najbrž je že takrat vedel, kaj so demokratične republike in kaj lahko postanejo.

Kmalu se prikažejo Potoče. Toda vas, skrita v zatišju Libeliške gore, nas ne zanima, saj je podobna neštetim drugim vasicam po naši zemljici. Bolj nas zanima lepa kmečka, skoraj veleposestvu podobna domačija kraj Potoč. Čeprav vzbuja večina kmetij tod okrog videz trdno stoječih hiš, se ta, o kateri govorimo, zelo razlikuje od svojih sosed tako po prostranosti in urejenosti poslopij kakor tudi polj okrog njih. Tu domuje prvi naseljenec iz rajha, ki mu je celovški Heimatdienst v smislu narodne enakopravnosti priskrbel dom na naših slovenskih tleh. V Thüringenu, kjer je premalo zemlje za kmete, ker je imajo graščaki preveč, je prodal svojo prezadolženo zemljo. Z denarjem, ki mu je ostal, bi tam doma ne mogel kupiti poštene bajte, tukaj na Koroškem pa je s pomočjo raznarodovalne institucije kupil posestvo za trideset glav živine.

Stopimo torej k temu modernemu kolonistu. Mož je že več kakor petdesetleten, ne govori mnogo, ni prijazen, kakor so sicer tod domači prebivalci, je prej celo osoren. Človek, ki pride k njemu že tako poln predsodkov, postane še bolj nezaupljiv. Toda kmalu se izkaže, da ima mož čudno skorjo na sebi. Čisto po svoje in tako rekoč brez občutka govori, kolikor govori. Razlaga, da se ukvarja z mlekarstvom in s krompirjem. Hvali zemljo. O domačinih trdi, da so dobro ljudstvo, da pa ne znajo dobro gospodariti. O politiki ne zine besede. Pri sosedih izvemo tudi, da se za politiko ne briga kaj prida in da so tisti, ki so ga z velikim upanjem poslali semkaj za versajski plot, zaradi tega z njim nezadovoljni. Svoje poslanstvo na tem ozemlju pa le opravlja, čeprav čisto po svoje. Znano je v okolici, da je kljub pomoči Heimatdiensta do vratu zakopan v dolgove. Podobno se godi tudi večini njegovih rojakov, ki jih je kakih tri do štiri sto naseljenih ob koroškem versajskem plotu.

Od Potoč dalje teče pot proti skriti Suhi. Bregovi strojanskega hribovja segajo tu ponekod prav do Drave in njen šum je zato mestoma močnejši, silnejši. Polja je malo ravninskega, a navzlic temu ima tudi Suha svojo graščino, kakor vsaka druga vas na levem bregu te dravske globače. Od Suhe proti Žvabeku se vije cesta visoko nad Dravo skozi gozdnato pobočje, ki se imenuje Flegarca. V prejšnjih časih so pliberški flegarji, upravniki in opravniki takratne posvetne gosposke ob tej cesti oprezali za prekupčevalci in kmeti, ki so hodili s sejmov, ter jih ropali. Kmetje so tej gospodi postavili večen spomenik s tem, da so ta del sveta imenovali Flegarca. S kajžarjem, ki ima sredi Flegarce ob cesti svojo kajžo, sva se o tem pogovarjala.

»Danes tega le ni več!« hočem jaz pohvaliti napredek novejšega časa.
»Seveda!« se mi pomenljivo nasmehne kajžar. »Danes so to drugače napravili. Davčni urad so kar v Pliberku napravili...«

Pol ure dalje je že Žvabek, vas, znamenita zaradi tega, ker je pred svetovno vojno vedno soglasno volila kandidata slovenske narodne stranke, medtem ko je pri plebiscitu tretjina glasovala za Avstrijo... V prejšnjih časih so prebivalci mežiške doline v trumah romali k žvabeškima podružnicama na Sveto mesto in k Sveti Luciji. V prvo so se zatekali splošni pregrešniki, v drugo pa na očeh bolni romarji. Tudi temu romanju so napravili konec versajski mejniki, kajti brez obmejne izkaznice te niti bog ne more več uslišati.

Zgoraj nad Suho, na najvišjem vrhu razvodnega grebena med Dravo in Mežo, leži Strojna, stara hribovska naselbina, slavna zaradi predobrih hruševih moštov, katerim marsikatero vino ni kos. Odkar je pripadla Jugoslaviji, se je proslavila še z enim rekordom, ki je gotovo svetovnega pomena. Na strojansko enorazredno ljudsko šolo so namreč nastavili učitelja, ki si je moral seveda sam kuhati, ker takrat ni bilo gostilne v kraju, učitelj pa je bil samec. Ko se iz šolskega dimnika nekaj dni ni pokazal dim, je učitelj prišel h kmetu Janežu in prosil gospodinjo, naj mu napravi izdatno jajčno jed, češ da že nekaj dni ni ničesar dal v usta.

»Iz koliko jajc pa?« ga je vprašala kmetica.
»Iz trideset!« se je odrezal mož.
»Ali ne bo nekoliko preveč?« je podvomila kmetica, boječ se, da ni prav razumela naročila.

Ker je mož vztrajal pri svojem naročilu, se je gospodinja spravila na delo in mu nacvrla jajčne jedi iz tridesetih jajc, ki jih je izgladovani učitelj urno pospravil z dobršnim kosom kruha in stvar poplaknil z nekaj litri ozimičevca. Nato ni bilo učitelja spet nekaj dni na spregled in celo šolski otroci, ki so prihajali k pouku, ga niso mogli nikjer iztakniti. Strojanci so vdrli v učiteljevo stanovanje, ki so ga pa našli praznega. Strojanski učitelj je izginil neznano kam in vse poizvedovanje za njim je bilo zaman. V njegovem zapuščenem stanovanju niso našli drugega kakor nekaj starih jedilnih listov iz vseh samostanov, kar jih premore Slovenija. Nekdo se je lotil študija teh jedilnikov in ugotovil, da z najboljšim razpolagajo trapisti v Rajhenburgu. Nos je nos, odšli so za to sledjo in res so našli pobeglega učitelja pri trapistih, kjer je zapečatil tragiko svojega stanu.

In nekega pomladnega jutra leta tridesetega sem tudi jaz stal vrh Strojne in ogledoval, kje bi se pognal čez versajski plot. Za menoj se je namreč gnal šesti januar v svojem prvem zaletu. In tako sva kraj majnika meseca naposled pridirjala na Strojno, to se pravi, da sem jaz že stal pred mejniki na vrhu strojanskih hribov, medtem ko se je šesti januar šele poganjal za menoj iz doline. Bilo je še zelo zgodaj, nekako ob tistem času, ko na vzhodu še ni svita, a ko ga je vsak čas pričakovati in ga zvezdnato nebo s svojim begajočim utripanjem tako rekoč že napoveduje. To napovedovanje neba pa more razločiti le kraja vajeno oko.

Po dolinah in kotlinah je ležala debela vigredna megla in pet prostranih sivkastih jezer se je razprostiralo pred menoj: prvo tako jezero je zalilo ozko in krivantasto mežiško dolino, en zobčasti zaliv je segal čisto sem pod vznožje Strojne; drugo jezero se je razprostiralo proti jugovzhodu, kjer je pod njim ležala skrita mislinjska kotlina; na severu, takoj pod grebeni strojanskih hribov, je megleno jezero pokrivalo dravsko globačo od Traberka do Žvabeka; skozi komeljske prelaze na zahodu se je videl kos morju podobne bele prostranosti, ki ji ni bilo mogoče videti kraja, in to je bila Podjuna. Dalje proti severu je ležalo še eno jezero, a pod tem je počivala laboška dolina. — Med temi belimi morji in okrog njih so se dvigale gorske pošasti Uršlje gore, Pece, Raduhe in Smrekovca na jugu, Kozjaka, Pohorja in Košenjaka na vzhodu, Golce in Svinje na severu, medtem ko meglenost na zapadu ni imela meje in je le od južne strani padala vanjo senca Obirja in Karavank...

Spustil sem se na štor in sem se zatopil v razgrnjeni svet okrog sebe. Bolj kakor z očmi sem gledal s srcem; vse, kar je bilo tedaj videti, in vse, kar je bilo skrito, se je ta hip zrcalilo v mojem srcu. Skoraj me je hotela premagati neka bridkost. Ali bo res treba zapustiti vse to, kar leži tostran mejnikov? Dvajset let mladostnih sanj, vsa leta svetovne vojne, med katero je srce iz daljave hrepenelo po tej prečudno lepi skoposti, in deset let dela in truda za še večjo lepoto teh krajev in njihovega življenja... ?

Svet, sredi katerega sem sedel, je bil tih, niti najzgodnejši in najnemirnejši ptički se še niso oglasili. Prisluškujem cesti, ki gre po grebenu od vzhoda proti zahodu. Tudi tam je tiho. Nobena vejica se ne gane, le tu in tam prav težko kane kaka rosna kaplja na mlado brst, ki se potem strese in skoprni v negibno tihoto. Dolgo sedim tako sredi samote in prisluškujem versajskemu plotu, ki gre tam na robu za cesto. Prav za prav prisluškujem svojemu srcu, ki postaja vedno bolj nemirno, ki se še bori z nevidnim sovražnikom. Potem mi uide pogled proti mežiški dolini. Zdi se mi, da se površina meglenega jezera širi in dviga sem proti meni. Možakasti Peca in Uršlja gora toneta nekam v modrikast soj. Medtem ko dotlej iz bele dravske globače nisem slišal nobenega glasu in se je zdelo, kakor da je na severni strani tik pod Strojno brezdanji prepad, zaslišim nenadoma kratek, a razločen šum. Kaj je to...? To je Drava na dnu globače. Eden izmed njenih neštevilnih kolovratov je izgubil ravnotežje in pljusknil premočno. Da ... Saj se čuje kakor rahlo udarjanje valov. Kaj se godi v človeku, ki sedi v višini nad tisoč metrov in sliši pljuskanje dravskih valov sedem sto metrov pod seboj...?

Tedaj sem vstal in se ozrl še enkrat proti jugu in proti vzhodu, zraven pa mi je prišlo na misel: Da, iti moraš, šesti januar je lahko vsak čas za teboj in tako je bolje, da se mu ogneš. Če poneseš s seboj v srcu vso lepoto, ki jo zdaj vidiš in jo slutiš, in če poneseš s seboj vse dosedanje življenje, te ne bo konec niti onstran versajske meje. Povsod boš našel brate ... Previdno sem se bližal cesti, globoko zadihal in z enim samim korakom preskočil versajski plot. Šum, s katerim me je sprejela hosta na oni strani, je ostal brez odmeva. Tedaj so zapele prve ptice in za Pohorjem je mežiknila prva zarja, zadnja v domovini...

Pod Flegarco je brod čez Dravo. Struga je polna vodovja, kajti v Tirolah in v Turah se je topil sneg in so se pričeli tajati ledeniki. Vrtinci in večni kolovrati razdraženo pljuskajo, šum vodovja odmeva visoko med strme bregove. Kako lepa, kako silna je ta voda Drava... Počasi se odmika star, razšvedran brod od brega. Zaradi deročega toka ima brodar polne roke dela. Sam star in siv se zrašča s sivo vodno površino in s sivo jutranjo okolico. Od daleč sem najbrž tudi jaz ves siv. Brod zajame sredina struge in škripajoč se pomika proti drugemu bregu.

Zdaj sva že izven nevarnosti, ker je brod zaplul v širok, miren zaliv. Brodar, ki mi skraja na vprašanja niti ne odgovarja, postane zdaj vedrejši in zgovornejši. Medtem ko le sem in tja zamahne z veslom, mi pripoveduje nekaj iz svojega življenja. Tudi on ni iz tega kraja in tudi njega je poslal sem Heimatdienst. Toda ker ni bil mož doma s Švabskega ali iz Thüringena, temveč iz soboških hribov tam za Košenjakom, mu niso priskrbeli domačije za trideset glav govedi, temveč bajto za dva repa in star brod, ki se z njim razen tihotapcev in potepuhov skoraj nihče ne vozi. Kot obmejnik je že zdoma govoril oba jezika in se zato počutil domačega med suškimi domačini. Ko ga vprašam, kako se počuti sicer, mi odgovori:

»Nič ne rečem, toda rad bi dočakal to, da bi se mi, kadar zaidem v krčmo, ne bilo treba usedati k mizi za vrata, ampak da bi smel sesti tja, kamor sedajo spodobni ljudje...«

Ker sem mu stisnil v roko dvojno prevoznino, se je tako zavzel, da je še dolgo stal na robu broda in strmel za menoj, dokler mu nisem izginil v grmovje nad bregom.

Pri Pirkšmidu, obcestni gostilni na Dromlji, se človek ne naveliča poslušati starega krčmarja, ki tod že skoraj štirideset let roko ven moli. Ta kraj je pred vojno spadal k nemški obmejni občini Legerpuh. Krčmar je bil tiste vrste slovenskih naseljencev, ki so dolga desetletja pred vojno naseljevali izumirajočo labodsko dolino vse od Laboda pa gori mimo Volšperga. Nemški kronisti, ki so bili v skrbeh za nemški značaj tega prelepega kota koroške dežele, so nekoč s strahom ugotavljali, da je že vsaka tretja kmetija v slovenskih rokah. Njih strah pa je bil popolnoma neutemeljen, kajti nekaj je pripomogla nemška kultura, nekaj okolje, največ pa slovenski oportunizem, da so se ti naseljenci že v drugem rodu utopili v nemški večini. Utopili se niso le tisti, ki so prišli v nemško celoto, temveč tudi tisti, ki so se naselili na levem dravskem bregu med tamošnjo slovensko večino.

Pirkšmid pa ni bil oportunist, ampak je mislil, da je vseeno, če iz njegove hiše roko ven moli Slovenec ali pa ponemčeni Slovenec. Zato je ostal, kar je bil še takrat, ko je prišel semkaj od nekod s Pohorja. Toda to svojo zmoto je moral korenito poplačati. Skoraj v dveh letih je petkrat menjal gospodarje. Med koroškimi obmejnimi boji se ni umaknil iz hiše, čeprav je bil nekaj časa sredi med obema frontama. Nemški Heimwehr je iz njegovega hleva napravil gnezdišče za strojne puške, nakar so slovenske čete hlev zažgale z bombami. Nato so ga oboji oplenili, toda Pirkšmid je ostal, kjer je bil.

Nekega dne, ko je slovenska oblast zbežala proti Traberku, so navalili v njegovo hišo okoličani iz Legerpuha, s Cale in drugod. Večinoma taki, katerih očetje, če ne še sami, so nekdaj ovce pasli po Kozjaku, Pohorju in drugih slovenskih gorah. Bila jih je polna hiša in Pirkšmid je pričakoval, kdaj se bo začel obračun. Vdal se pa ni.

»Pirkšmid, zdaj boš pa pobasal culo in jo pobral tja, kamor te srce vleče. Tja, od koder si prišel,« je začel mlad gospodar s Cale.
»Zakaj pa ti ne greš, saj sva s tvojim očetom skupaj prišla v te kraje?« mu je smelo odgovoril Pirkšmid, misleč si, da je tako ali tako že vse izgubljeno.

Prvi izzivač je sicer obmolknil, toda namesto njega je pričelo razsajati deset drugih. Ko pa je bila napetost že na vrhuncu, je vstal neki kmet iz Legerpuha, pravi Nemec in domačin po rodu, ki je dotlej molčal.

»Pirkšmid, nič se ti ne bo zgodilo, dokler sem jaz tu,« je zavpil nad drugimi. »Ti si držal svoje, kakor smo mi držali svoje, in zato nisi nič zagrešil. Tako se tudi spodobi. Ali si mar kriv ti in ali smo mar krivi mi, da so drugi skovali iz naše ljubezni do rodu vojsko? Prišel si v naše kraje kakor toliko drugih. In zakaj bi ne prišel, če je pa zemlje dovolj za vse? Ne boj se, ker sem jaz tu ...«

Ker je s kmetom potegnilo še nekaj drugih sosedov, so bili godrnjači in hujskači kmalu ugnani v kozji rog. Od tistih dob je imel Pirkšmid lep mir in tudi po plebiscitu, ko se je vendar vedelo, da je iz Dromlje skoraj edini glasoval za Jugoslavijo, ga ni nihče nadlegoval.

»Komu boste pa dali posestvo?« ga vprašam. Sele po precejšnjem molku mi mož odgovori:
»Ne vem... Tri sinove imam, toda vsi trije so odšli v Jugoslavijo v službe ...«

Čudno, starec je tako trd in uporen, a njegovi otroci se v ničemer ne razlikujejo od otrok onih naseljenih oportunistov, ki so postali Nemci. Eni so pobegnili pod severni vpliv, drugi pod južnega. Ko gledam Pirkšmidov obraz z neštetimi globokimi brazdami, med katerimi opazim tudi nekaj žalostnih potez, ne vem, če mu je ta trpkost ostala na licu zaradi tega, ker je njegov dom ostal pod Avstrijo, ali pa zaradi tega, ker so ga zapustili sinovi in s tem pogubili njega in njegovo zemljo...

Od Pirkšmida bi bili proti zahodu v slabi uri v Gorenčah, zadnji fari, ki še spada v zadravojsko globačo. Toda nas vleče proti vzhodu, proti središču te male, samosvoje pokrajine, starodavnemu trgu Labodu, kamor dospemo v dobri uri. O tem trgu sem prvikrat slišal praviti, ko mi je pripovedoval moj stric, da je kot desetleten fant hodil izpod Uršlje gore v Labod po zdravila za mojega deda. Pet ur je potreboval tja, pet ur nazaj, s seboj je dobil en rajniš za zdravila in kos črnega kruha za pot. Kajti v Labodu je takrat zdravil sloviti zdravnik-padar, pri katerem so vsa zdravila veljala en rajniš. Moj stric je hodil teh deset ur redno vsak teden enkrat nekaj mesecev zaporedoma, dokler ni moj dedej umrl.

Šele mnogo let pozneje sem zvedel od starih Labočanov za čudodelno skrivnost tega padarja. Mož je imel za svojo znanost le dva recepta, in sicer za zunanje bolezni lisičjo mast, za notranje bolezni pa dravsko vodo, ki jo je zajemal iz struge tik pod farovškim hlevom. Ker je moj dedej bolehal na ledvicah, je nosil moj stric dravsko vodo iz Laboda tja pod Uršljo goro.

Labod leži ob ustju reke Labodnice in na tem mestu se nemška jezikovna skupnost stika z Dravo že od takrat, ko so se benediktinski menihi naselili v bližnjem Šentpavlu. Ti so kmalu naselili na tem kraju nemške roko-delce in brodarje. Od tega bo pa že skoraj tisoč let. To je tudi edini kraj, kjer se naši sosedje Nemci jezikovno dotikajo dravskega brega na vsem njenem koroškem teku od Beljaka do Traberka. Seveda ni od nekdanjih laboških pradedov že davno ne duha ne sluha več, in če bi v zadnjem stoletju ne bilo prisilnega raznarodovanja in umetne nadvlade koroške nemške buržoazije, bi tudi ta trg ne imel nemškega značaja. Ko so pred dvaindvajsetimi leti prodrle slovenske čete v trg, so tudi laboški nemški in nemško misleči tržani dosledno rešili čast meščanstva s tem, da so hladnokrvno izobesili slovensko zastavo na občinski hiši. Konjunkturna preizkušnja tudi temu tihemu trgu ni prizanesla ...

Meja in upanje
Od Laboda do državne meje na levem dravskem bregu je uro hoda, medtem ko se versajski plot na desnem bregu približa Dravi že tik pod Labodom. Nekaj časa torej meji sama Drava. Na desni strani leži libeliško dno, na levi strani pa kamenška polica, ki se tja do Traberka podaljšuje z viško polico. Gori na pobočjih Košenjaka čepita dve gorski fari, ki tudi še spadata v ta kraj brez zemljepisnega imena. To sta Šentlovrenc in pa Ojstrica, dva stara soseda, ki ju je tudi versajski mir ločil na dva dela. Na veleposestvu Landhaus, ki stoji pod kamenško skalo sredi lepe ravne police, je tudi postavljen mejnik, ki so ga tja prenesli iz Saksonskega.

Kakor da bi se Drava globoko zamislila nad tem, ker so jo za nekaj kilometrov napravili za mejo, se skoraj neslišno zliva dalje po široki strugi. Njena gladina je mirna, brez vrtincev in brez kolovratov. Mrak lega na globačo, ko stopam po cesti nad strugo tja proti Viču. Vendar še ne bo takoj noč, kajti globača se že temni in je polna raznih senc, ko se sonce še ovija hribovja na obeh straneh doline. Mračne in otožne barve se zgoščujejo od enega brega do drugega in barvajo kraj brez imena s čudnimi nepopisnimi barvami. Dolge, pošastne sence, ki se stegujejo čez dravsko gladino, stiskajo srce, da vstajajo v njem črne misli kljub vedrim možganom.

Tedaj me predramita dva vesela otroška vriska. Doli pod cesto zagledam pastirčka, ki pase belo živino laboške pasme, na drugem bregu Drave, onkraj versajskega plotu, pa vidim vihrati pastiričko ob čredi živine. Pastirička je prva zaklicala:
»Ole, ole Šimej!«
Pastirček je odgovoril:
»Ole, ole Mojcej!«

Vriska se ponavljata in se zlivata v en sam prešeren, razposajen glas, ki postaja pesem obeh bregov ter raste in se dviga vedno više pod nebo. Pod to pesmijo, na dnu globoke struge, se dravske vode tiho pretakajo proti vzhodu. Ko strmim vanje, se mi zdi, da se čuje iz njih neko skrivnostno, preroško šumenje. Ali ne napovedujejo tudi te vode, da bo prišel čas, ko se bodo tudi one razburkale, ko bodo vrtinci in kolovrati te struge završali in pljusknili ter se združili z viharjem, ki bo za vedno podrl ta versajski plot? Potem bosta spet oba bregova lahko živela v skupnosti in bosta oba soseda, slovenski in nemški, postala svobodna mejaša, svobodna naroda v pravični človeški skupnosti...

Pesem pastirjev na obeh bregovih tihe reke, ki noče prenehati, potrjuje to tiho večerno upanje...

== OD MEŽE DO POLJANE ==

Spusti se v korito hudournika Meže pri njegovem vzglavju, ki leži na Lužah med Peco in Železno Kaplo, ali pa stopi vanj pri njegovem izlivu v Dravo — povsod boš prišel v zanimiv svet. Kajti v tem koritu je v malem strnjena vsa podoba življenja našega slovenskega ljudstva, njegovih bojev, njegovih želja in ciljev. Tu je industrija, od katere životari polovica prebivalstva, tu so kmetje, veleposestva, rokodelci, vasi in gradovi, star trg, cerkve in božje poti; tu so rodoljubi in komunisti, bogataši in berači, stranke in organizacije, hitlerjanci in nacionalisti, kultura in zaostalost, prosvetni domovi in aresti, advokati, duhovniki, učitelji in drugi prosvetljenci. Vse je zbrano v tem skoraj štirideset kilometrov dolgem vijugastem koritu.

Napotil sem se vanj pri Dravogradu, kjer je ustje mežiške doline. Skoraj hkrati z mežiško dolino se izteka v dravsko dolino tudi sosednja mislinjska dolina. Kilometrček pred izlivom v Dravo se stekata Meža in Mislinja v skupno strugo. Tu zagledamo prvič našo vodo Mežo. In že te iznenadi! Pričakoval si, da bo voda, ki pride iz samih planin in gozdov, pesniško lepa in zelena, namesto tega pa zagledaš črno, umazano žlabudro, ki ne skaklja po strugi, temveč se vleče ko črevo. Zdi se utrujena, kakor bi si želela širokega objema sive Drave.

Kraj Meža je znan po nekdanjem zakupniku Pernatu. Pernat je bil do svetovne vojne pol stoletja največji lesni trgovec. Ko se je rodil pod Tolstim vrhom, ni imel ničesar. Bil je pastir, hlapec in flosar. Kapital je dobil tako, da je stari kmečki babi obljubil zakon za njen denar — obljube ni izpolnil, z denarjem pa je zavladal lesni trgovini. Kakor nekdaj roparski vitezi na gradu nad Dravogradom, je Pernat spodaj v rečnem ustju prežal na svoje žrtve. Bil je strah in trepet tisočerih kmetov, ki so z njegovo pomočjo šli na beraško palico.

Kmalu smo v soteski med Tolstim vrhom in Selovcem. Med njima je komaj prostora za strugo Meže, za cesto in za železnico. Že korakaš skozi okroglo linico, ki se ji pravi Dobrije. Tu je izredno hud Blatnikov klanec, nad katerim stoji spomenik padlemu koroškemu bojevniku Malgaju.

Ta klanec je bil pravi križev pot za vprežno živino. Pripovedujejo, da je poslanec Grafenauer v Celovcu moledoval za njegovo preložitev. Ko so nemški poslanci že skoraj privolili, so izvedeli, da klanec leži v &quot;trdobučni&quot; slovenski občini Tolsti vrh, in predlog je takoj padel pod klop. Pod klancem stoji Blatnikova gostilna, ki je postala pritlična po tem, ko se je ob vožnji prvega vlaka njeno nadstropje zrušilo.

Malo dalje stoji Javornikova kapelica, postavljena na mestu, kjer je izdihnil krut graščak z Javornika. Legenda pravi, da je bil obsojen na &quot;poljub železne device&quot; (srednjeveško mučilno orodje). Umirajoč je ukazal, naj kmetje zakoljejo toliko svinj, da se bo lahko okopal v njihovi topli krvi, a ga je smrt prehitela.

Nato pridemo do &quot;votle peči&quot;, skozi katero teče Meža. V starodavnih časih je bil tu naraven nasip, za katerim se je razprostiralo veliko jezero, ki je pokrivalo vso prevaljsko in guštanjsko kotlino. Trška cerkev v Guštanju ima še danes priimek &quot;na jezeru&quot;.

Brž ko imaš votlo peč za hrbtom, se odpre pogled na Guštanj. To je starodaven trg, nekdanje središče rokodelstva (žebljarjev, kovačev, usnjarjev). Zanimivo je, da je imel Guštanj v grbu lipo, čeprav je veljal za &quot;nemški otok&quot;. Patricij Čebul je nekoč trški gardi ukazoval po slovensko: &quot;Riti proti lipi!&quot;, ko je želel, da se vrsta obrne.

Nad trgom stojita gradova Javornik in Ravne. Medtem ko je Javornik (fevdalna gosposka) propadal, je moč gradu Ravne rasla. Lastniki so iz majhnih kovaških lukenj v teku stopetdesetih let napravili mogočno tovarno jekla. Po vojni se je tovarna spremenila v delniško družbo, okrog gradu pa je začela strašiti agrarna reforma.

Pot nas vodi dalje proti Prevaljam, ki jim pravijo &quot;dolga vas&quot;. Pred petdesetimi leti so tu demontirali velike plavže in jih prenesli na Gornje Štajersko (današnji Hermann Göring-Werke). Takrat je Prevalje prvič &quot;vrag vzel&quot;. Drugič jih je vzel po prevratu, ko so v Dravograd premestili vse državne urade, na Prevaljah pa je ostal le arest.

Mimo stopamo poleg Meže, katere vode so zdaj zeleno čiste. Pri Stoparju priteče potok Reka iz Šentjanža, kjer je Meško pisal svoje »Tihe večere«. Znana je anekdota o tamkajšnjem župniku in prošnji za dež: za pet rajnišev je bilo dežja premalo, za deset pa preveč (toča) — za sedem ali osem bi ga bilo ravno prav.

Na Poljani se cesta odcepi proti Pliberku. To je stara, prostrana domačija, ki je bila nekoč v nemških rokah, a jo je Pernat (tisti z začetka poti) s svojimi dolgovi tako ujel, da jo je moral lastnik prodati Slovencu.

Tu se odpre pogled na veličastno Peco. Njena pobočja so za nekatere raj, za druge pekel. Do izvira Meže je še več kot polovica poti, a ker mora biti popotnik čil in spočit, se moja današnja pot konča tukaj, na Poljani.

== OD KOTELJ DO BELIH VOD ==

Še čisto majhen sem bil, ko sem že slišal pripovedovati o Belih vodah. Rasli smo pod vznožjem Uršlje gore na njeni nicinski (osojni) strani, Bele vode pa so bile nekje na drugi strani, na njeni sončni strani, kjer se razprostira s sončnimi žarki prepredena pokrajina, lepa, svetla in topla. In s hrepenenjem nicinskih ljudi po soncu sem že od svojega prvega spomina hrepenel po teh Belih vodah.

Mnogo let je minilo, preden se mi je otroška zaobljuba izpolnila. Čeravno sem prehodil že dokaj sveta, sem se na pot odpravil s takimi čustvi, kakor bi prvič zapuščal naš hotuljski kraj. Na binkoštni ponedeljek je pri Svetem Križu nad Belimi vodami velik shod, na katerega so romali včasih tudi Korošci v velikem številu. To je najlepši čas za romanje, ko vigred prehaja v poletje in cveto planine.

Pot iz Kotelj vodi skoraj ves čas po višini okoli tisoč metrov. Ko smo prekoračili Godčevo sedlo in pri Naravniku zavili na levo, se nam je odprl veličasten razgled. To je kot koroške dežele, v katerem zbira Meža svoje studence. Na desno se vzdiguje Peca, pod katero dremlje kralj Matjaž, na levo pohlevna Olševa, za njo zobata Raduha in strmine Savinjskih planin. Od Raduhe proti vzhodu se vleče dolgi hrbet Smrekovca, ki se konča tam, kjer iz mozirskih globač vstaja Sveti Križ Belih vod.

Hodimo mimo nekdaj mogočnih, a sedaj razpadajočih planinskih kmetij: Naravnika, Jelena, Lavtarja. Proti koncu preteklega stoletja je te kmetije pokupil veljak Plešivčnik, a se je njegova mogočnost zrušila zaradi neuspelih špekulacij. Vsa last je prešla v roke grofa Thurna, ki je tako dobil celo Uršljo goro. Proces kapitalističnega prodiranja so rodoljubi imenovali »beg z dežele«, a v resnici je šlo za trd zakon gospodarskega razvoja.

Dopoldne smo prispeli do Križanove bajte, kjer se stika bivša koroško-štajerska meja s pobočjem Uršlje gore. Danes so tu le še ostanki krčme, ki služi za shrambo mrve. Včasih pa je bilo to pribežališče kramarjev, prekupčevalcev in tihotapcev. Tu so se krepčali romarji in v vinu pozabljali svoje grehe. Marsikatera skrivna štorija o sejmarjih, ki so za vedno izginili v črnih gozdovih, se je porodila prav tu.

Pot nas vodi dalje mimo plešivškega kota, kjer je zdaj sedež gozdarske uprave. Tu je pred več kot tristo leti hodil škof Tomaž Hren, ko so zidali cerkev svete Uršule kot spomenik zmage nad protestantizmom. Na Razborju se nam odpre pogled na Pohorje. Razlika je očitna: na desno divji, neobljudeni črnjanski kot, na levi pa štajerska stran, polna zaplat in krtišč, kjer ljudje rijejo za vsakdanjim kruhom.

Na desni so Javorje, ki so nekdaj slovele po bogati ovčereji. Stari fajmošter Jaka Papler je svojim faranom, ki so nad vse ljubili ovčetino, nebeško kraljestvo opisoval takole:

»Ovčje meso in kislo zelje imate za najboljšo stvar na svetu. Toda povem vam, preljubi moji farani, da vse to še rit ni proti dobrotam nebeškega kraljestva.«
Danes ovčereje ni več, saj je grof s pokupom kmetij uničil pašnike.

Pri Šentvidu se svet spet razširi. Tu se seka cesta iz Črne v Šoštanj. Cerkev je postavil kmet Bačovnik, da bi pomiril duše svojih prednikov. Ti so namreč na tem sedlu prežali na popotnike in kramarje ter jih pobijali. Potomci teh Bačovnikov se danes potikajo po samotnih bajtah in čakajo odrešenika.

Blizu stoji Virtičeva bajta, starodavna krčma, ki pa je danes »moderno« zidana spaka z visokimi okni, ki v to planinsko okolje spada kakor »govno v smetano«. Zato jo hitro mahnemo dalje proti romarskemu cilju.

Ko se sonce skrije za Smrekovec, se začnemo vzpenjati na hrib Svetega Križa. Ob binkoštnih praznikih se zbere tudi do pet tisoč romarjev. Vrh se sveti v morju rumenih rut (haderc). Štajersko ljudstvo poje, ognji zaplapolajo, ozračje je polno vrišča in molitev.

Za cerkvijo so svete stopnice, po katerih morajo grešniki drseti po kolenih do kapelice. Ljudsko izročilo pravi, da ozka vrata v kapelico ne spustijo skozi tistih, ki niso skesani. Pripovedujejo o debelušnem lesnem trgovcu iz Šoštanja, ki se je v vratih zataknil. Noben grešni duhovnik ga ni mogel rešiti, dokler niso pripeljali starega, napol gluhega in slepega meniha iz Šentpavla na Koroškem. Šele njegova čistost je pregnala hudega duha in osvobodila trgovca.

Mi Korošci se v tem vrvežu počutimo osamljene, saj procesij iz Podjune ni več toliko kot včasih. Zato se zatečemo v mežnarjevo klet. Sedanji mežnar ni več podoben tistemu staremu, ki je bil tako slab v prsih, da so mu morali koroški romarji sami pomagati vleči vino iz soda — običajno s takšnim uspehom, da so vsi po vrsti obležali pod najbližjim robom.

Kljub modernim časom se v kleti med štajerskimi romarji dobro počutimo. In kakor se spodobi, ostanemo vso noč pokonci, da bomo deležni vseh odpustkov, ki jih bomo naslednji dan odnesli nazaj proti Uršlji gori.</text>
      <sha1>61p9suv19qzb8ex0n8o9y3h7kjllg4o</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>