Jesen

Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Jesen 0 10840 224125 189782 2026-06-14T14:21:04Z Matjaž14 10627 224125 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Jesen (Andreja Borin)]] * [[Jesen (Louis Dugar)]] * [[Jesen (Lojze Grozde)]] * [[Jesen (Miran Jarc, 1)]] :* [[Jesen (Jarc)]] * [[Jesen (Miran Jarc, 2)]] * [[Jesen (Dragotin Kette)]] * [[Jesen (Srečko Kosovel, 1)]] * [[Jesen (Srečko Kosovel, 2)]] * [[Jesen (Srečko Kosovel, 3)]] * [[Jesen (Krajnska čbelica)]] * [[Jesen (Neža Maurer)]] * [[Jesen (Josip Murn)]] * [[Lado Piščanc/Jesen|Jesen (Lado Piščanc)]] * [[Jesen (Cesar Vu-Ty, iz zbirke Alojza Gradnika De profundis)]] * [[Jesen (Gustav Strniša)]] * [[Jesen (Ludvig Mrzel)]] * [[Jesen (Urban Jarnik)]] == Glej tudi == {{Glej tudi}} idj7cgaq93qyk9f3r7emrtogkwuakos Molitev 0 20365 224141 158312 2026-06-14T14:51:43Z Matjaž14 10627 224141 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Molitev (Josip Cimperman)]] * [[Molitev (Ana Gale, 1)]] * [[Molitev (Ana Gale, 2)]] * [[Molitev (Miran Jarc)]] * [[Molitev (Mihail Jurjevič Lermontov)]] * [[Lado Piščanc/Molitev|Molitev (Lado Piščanc)]] * [[Molitev (Jože Šerjak)]] taepkk20je7hv03qek5dnws5iisfbs6 Lepa Vida 0 24969 224161 198340 2026-06-14T15:42:13Z Matjaž14 10627 224161 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Lepa Vida (Josip Jurčič)|Lepa Vida]], roman Josipa Jurčiča * [[Lepa Vida (Ivan Cankar)|Lepa Vida]], delo Ivana Cankarja * [[Kraljevič in Lepa Vida]], slovenska ljudska pravljica * [[Lado Piščanc/Lepa Vida|Lepa Vida (Lado Piščanc)]] * [[Od lepe Vide]], pesem Franceta Prešerna * [[Pesem o Lepi Vidi]], pesem Arkadija Videmška fvgjxr4u7c1wy1kbjjphfv6orm1140g Mati 0 25111 224177 222341 2026-06-14T16:04:07Z Matjaž14 10627 224177 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Mati (Ciril Jeglič)]] * [[Mati (Simon Jenko)]] * [[Mati (Janez Kmet)]] * [[Mati (Ada Negri)]] * [[Mati (Franjo Neubauer)]] * [[Lado Piščanc/Mati|Mati (Lado Piščanc)]] * [[Mati (Ivan Podržaj)]] * [[Mati (Črtomir Šinkovec)]] * [[Mati (Matija Valjavec)]] * [[Mati (Amerikanski Slovenec)]] * [[Mati (Slovenka)]] * [[Mati (Slovenski dom)]] 6t1o5z0tv1t103dciiq1k5rmds2qg13 Pričakovanje 0 25718 224148 204005 2026-06-14T15:19:54Z Matjaž14 10627 224148 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Pričakovanje (Jože Brojan)]] * [[Pričakovanje (Anica Černej)]] * [[Pričakovanje (Janko Glazer)]] * [[Pričakovanje (Karel Destovnik)]] * [[Lado Piščanc/Pričakovanje|Pričakovanje (Lado Piščanc)]] 5v6yqvsn1in57ldo97sa9jv6kym7x7n Jesenska 0 29524 224123 136573 2026-06-14T14:17:30Z Matjaž14 10627 224123 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Jesenska (Karel Destovnik - Kajuh)]] * [[Jesenska (Vida Jeraj)]] * [[Lado Piščanc/Jesenska|Jesenska]] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Lado_Pi%C5%A1%C4%8Danc (Lado Piščanc)] == Glej tudi == {{Glej tudi}} fn8mcyvqbrxcb83lbtsbmzhuqdvezwc Pravljica 0 30042 224136 209194 2026-06-14T14:39:52Z Matjaž14 10627 224136 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Pravljica (Ivan Albreht)]] * [[Pravljica (Ivan Cankar)]] * [[Pravljica (Ana Gale)]] * [[Pravljica (V. Jarc)]] * [[Pravljica!|Pravljica! (Ilustrirani glasnik)]] * [[Lado Piščanc/Pravljica|Pravljica (Lado Piščanc)]] h7fgr9u39czyh67l6spgxxg2snamb6e Spoznanje 0 31578 224116 198641 2026-06-14T14:04:47Z Matjaž14 10627 224116 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Spoznanje (Anica Černej)]] * [[Spoznanje (Joža Lovrenčič)]] * [[Spoznanje (Urban Jarnik)]] * [[Spoznanje (Slovenka)]] * [[Spoznanje (Piščanc)|Spoznanje]] [https://sl.wikipedia.org/wiki/Lado_Pi%C5%A1%C4%8Danc (Lado Piščanc)] 9jera41d1ffdrzxrb5u1t37qnypo6az Lepa Vida (Srečko Kosovel) 0 41764 224184 224080 2026-06-14T18:44:48Z Kyrylo Troian 10620 224184 wikitext text/x-wiki {{Naslov | naslov = LEPA VIDA | avtor = Srečko Kosovel | vir = https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6AY532DB }} LEPA VIDA mesečnik literarnega krožka Lepe Vide Leto 1. Številka 1. Ljubljana, svečan 1922. VSEBINA. SREČKO KOSOVEL: Spomladi odjadramo./ Vizija /. ESÉN: Parsifal./ Pesem /. Gotska okna./ Pesem /. V vejah veter se lovi. . ./ Pesem /. MARTIN: Priroda moli./ Pesem /. V jesenski čas./ Pesem /. V tujino./ Pesem /. RASTO NEMEC: Le k njej./ Pesem /. Mro mi. . ./ Pesem /. Ne vrne se več./ Pesem /. Jolanda./ Proza /. GSPAN ALFONZ: Tri pesmi./ Pesem /. O jesenski brezi ./ Pesem /. SREČKO KOSOVEL: Tih večer./ Pesem /. Zemljica zlata./ Pesem /. SREČKO KOSOVEL: Predpomladno solnce./ Pesem /. Vstajenje./ Vizijonarna pesem /. Zapiski. Listnica uredništva. Urednik: Srečko Kosovel, Ljubljana, Gajeva ul. 2. Upravnik: Davorin Benčina, Ljubljana, Hrenova ul. 15. Rokopise je pošiljati na urednikov naslov; pri pseudonimih naj se označi tudi pravo ime, ker se sicer stvar ne objavi. O sestankih se poizve istotam. Življenje ni špekulacija, ampak zakrament. Njegov ideal je ljubezen, njegovo čiščenje žrtvovanje. O. Wilde. Srečko Kosovel. Spomladi odjadramo! Spomladi odjadramo! Takrat, ko bodo cveli beli valovi, ko bodo pluli gorki vetrovi bogve od kje. Takrat ko bodo v naših prsih orkani, močni, da bi ladje prevračali, ko bodo naše žareče roke segale po skrivnostih za gore in morja. — Naše brodovje čaka. Naši hribi so otožni, naše gore samotne — tako so nam pravile kristalne solze v očeh naše majke, toda v teh gorah in teh hribih, globoko pod zemljo, leže gradovi ljubezni. Iz solz blešče ti gradovi in nam blešče v naših očeh, ki ne poznajo še solz. Ko se povrnemo, zapojemo tisto pesem, ki bo privabila iz zemlje vse življenje, ki počiva globoko v njej. Med fjorde, od Boga zapuščene in med grozne labirinte drži naša pot, med večnim solncem in med večno temo bomo plavali. Mimo mest pojdemo, igrajočih v barvah tisočerih luči, pojočih v akordih večnih sinfonij, mimo mest, ki dvigajo svoje temne dimnike visoko nad ostali svet, kjer kliče v življenje železni zvon, in mimo mest, kjer igra že ob vhodu smrtni angel pesem umirajočih. — In ko nas zanese tih in nem vihar zopet k domači obali, nas pozdravi izza hribov pesem domačega zvona, lepa in sladka, kakor uspavanka — ne kakor uspavanka, kakor budnica v novi dan, kakor bi nas vabila v gradove ljubezni. Takrat pa pojdi preko skalnatih polj in pripoveduj! Vse! — Zvečer jih bo zibalo tvoje pripovedovanje v lahek sen, zjutraj jim bo vlivalo življenja v srca. Odprlo se bo nebo, razmaknile se bodo gore in morje se bo razširilo. Močnejši in večji bodo ljudje in lažje jim bo živeti. — Spomladi odjadramo! Takrat, ko bodo cveli beli valovi, ko bodo pluli gorki vetrovi bogve od kje. Esén. Parsifal. Razjahal Parsifal je konja belega — Odkod prihajaš čudoviti kralj moj? Od Krasa sem od tega kamna belega, od Krasa sem od tega kamna rdečega. In vprl je pogled v jasne gore kjer zarje videl je vse kamenite dvore kraški pas — Razjokal se je sam ob belem kamnu, za njim je jokala vsa vas, ves kameniti Kras je jokal kamenite solze za belim kraljem izgubljenim, za belim plaščem z rdečo krvjo oškropljenim od črnih rok — Gotska okna. /B. C.!/ Srce sem davi preizkušal v morju orhidej, ko bi znalo lepše cvesti kakor morje orhidej. Klical me je davi angel: glej izbran si od Boga Visel na križu boš železnem pri procesijah srca. Moje srce — križ se niža moli telo Tvoje srce hoče otroka hoče telo Ko bova v barvo gotskih oken verovala in bo Selezijancev godba nam igrala ozelenela bo življenja našega planjava usliši me nebo. Žarek solnca Kristova podoba črnozelena z mojo srečo se zabava. V vejah veter se lovi... V vejah veter se lovi kakor koprnenje v orkansko pesem zaori, proseč akord se v listju razgubi. Martin. Priroda moli. Solnce pada v zaton. Dviga rožno se kadilo k Bogu v višave; Marijo Ave je zvonilo... Cvetke molijo z dobrave... Solnce pada v zaton... Priroda tiho moli. Vsa bitja drhtijo v molitvi — tiho molijo gozdovi z njimi trate v molitvi šepetajo in vetrovi. Vsa priroda tiho moli... V jesenski čas. V vetriču lahnem priklanja žitni se klas, tisoč za njim se priklanja jih v jesenski čas. Kakor da slutnja o smrti bi šla prek poljan, tako šepetajo si klasi otožno čez plan... Srečko Kosovel Tih večer. Sanjava vsa je pokrajina, kakor ljubezen najina! Tiho stopava tam doli in kakor v sanjah okoli zgrinja pred nama tisoč se zvezd, a do nobene ni cest... Ljubica, pozabiva, da nama dušo pokriva trudno telo, tja brez teles hitiva, kjer se ljubezen izliva v sinje nebo. Zemljica zlata. Zemljica zlata, od solnca obžárjena, ki si rodila me – zemljica zlata. Vspavanke meni so peli vetrovi, zvezdice svetle so svetile v dušo. Sredi skal belih srečo sem užival in sredi borov ptičke poslušal. Daleč, za tebe, sanje so plavale, daleč za morjem iskal sem srečo Nisem je dobil v širmi tujini, boš zopet dala jo, ko se povrnem? — Zopet šumeli bodo vetrovi, zopet bom sredi prijateljev hribov. Zopet bo klilo v polju življenje, iz mojih žuljev rasla bo sreča. V večer pod lipo bomo se zbirali, pesmi prepevali v jasno polnoč, ti pa nas bajala bodaš v bajke, kakor otroke si nas nekoč. Predpomladno solnce. Solnce kliče, solnce vabi, v srcu pesem mi kipi, vzemi, vzemi si veselja za samotne, težke dni. Brstje diha in poganja, a ne more še na dan, drevje o pomladi sanja, veter plava prek poljan. O navžij se, duša, sreče, pesem lij v ta sveti čas, toda brstje čaka, neče, saj še ni pomlad pri nas. VSTAJENJE. Večer. Dvorana je bila ozaljšana z venci in vanjo je stopilo veselje in mize so se šibile jedi. Popoldne je prišel in nastlali so mu pot z zelenimi vejami. Prišel je in nikdar več ne odide. Tisoč let ga niso videli in je prišel; ko so ga pa zagledali, se je spremenil v tančico iz svile, nevidno, ki je plavala nad njimi in jih objemala, padajoča in svežeča njihove obraze. In oni so sedaj veselje prelivali iz čaše v čašo, iz duše v dušo, iz srca v srce. Sedel sem ob mizi; nem sem zrl na to veliko dvorano; zdi se mi, da sem prišel nepripravljen vanjo in bilo mi je, da bi jokal. Toda pričel se je ples: ples je bil, kakor ga plešejo megle v temi, ko se vijejo druga v drugo. On je bil lep, mlad, poln življenja, ona v sinji obleki, živa kresnica, živ plamen neizgorljive ljubezni. Plesala sta in se gibala kot dve gumijasti statui, umikala sta se drug drugemu. Ta ples mi je ostal v duši. Brez godbe sta plesala, kar tako, in zato mi je ugajalo. Jaz pa sem čakal nje, da bi še ona videla mojo srečo, ki jo imam polno čašo svoje duše, da bi prelil tudi vanjo ono visoko pesem, ki sem jo pel. Hodil sem med mizami, a ni je bilo. Zunaj je deževalo, nebo se je trgalo in bliskalo je, kot bi bilo prepasano s srebrnimi pasovi nebeškega kraljeviča. Meni naproti je sedela pri mizi s svojimi starši neka deklica. Začudena me je gledala, kot da bi mi hotela reči: Kdo si, ki ne poznaš praznika? V mojih očeh so pa bile solze. Kajti najubožnejši izmed vseh sem bil jaz. Njihova svatovska oblačila so svileno šuměla, jaz pa sem bil v raztrgani obleki. Roke so prosile, da bi umrl za večno, a Bog je hotel, da se razveselim sam. Pojavil se je velik, črn pianist. Brez not je igral na klavir in plesali so na njegovo godbo. Jaz sem pa stisnil obraz v dlani in bilo mi je hudo. A ko sem se prebudil, sem videl ples, razigrano veselje sem videl in tudi tista kratkolasa deklica, sedeča meni nasproti, je plesala. Njen plesalec je bil velik, sloj, belo oblečen z rdečo rožo v gumbnici. Nje, ki sem jo pa iskal ves večer in ves dan, ni bilo. Dvorana je bila polna plesalcev in jaz sem začuden gledal ta ples, neprestani ples in zdelo se mi je to petje svile in petje oči klic iščočih življenja. Polnoč. Vse je že pijano veselja. Kakor velika, živa kepa je plesna dvorana in šum svilenih oblek prepeva ob razbijanju valčkove melodije po klavirju. Pijejo, plešejo — radujejo se; telesa gibkih deklic, mladih življenja in razžarjenih, ljubezen-žehtečih žen, se dotikajo kavalirskih plesalcev, da vstrepeta telo ob dotikanju njihovega gladkega telesa, ki je kakor poliran mramor. Pri mizah pijejo stari gospodje in gospe ter govorijo. Jaz sedim ob mizi, ob meni je par zaljubljenih duš, ki govorijo trepetajoče, kot da bi se ne mogle izraziti o svoji ljubezni. Nekam iz polnoči žele njune duše. Daleč tja pod nebo bi šla, kjer poje polnoč v svojih skrivnih plaščih, s katerimi ogrinja vse ljudi. Še mi sedi nasproti kratkolasa deklica; zdi se mi, da se mi smeje, ker ne znam živeti in da mi hoče reči: — Ti si plašan dragi, pridi in me objemi, da bo vskipelo hrepeneče srce. — Jaz gledam motno, moje oči so trudne, kot bi hotele spanja. Še vedno plešejo; plešite dragi, plešite dan in noč, ker potem pride dan dela. — A daleč pa brusi nekdo koso v jasno noč in klasi spet trepetaje kličejo na pomoč... V tujino. Brezkončna noč, ne ene zvezde... Ob ladiji šumi valovje. — Naprej, naprej čez te vode! In morje je zašumelo in ladijo tesno objelo, a mnog pogled je bil solzan: Pozdravljen silni ocean! Čez morje zdaj naj plujemo, za kruhom naj potujemo, ni dajal ga domači kraj: v tujino plujemo sedaj! A kaj vse duše nam mori v očesu solza govori... — Povej nam silni ocean, ne plovemo morda zaman? — Rasto Nemec. Le k njej. Milobni glas zvonov se čuje z daljnih lin in tiho vije se do srca globočin. Se strune oglase kot še nikdar doslej, in nežne pesmi te hite tja k njej... le k njej... Mro mi... Mro mi v duši jasne slike, vsi spomini strti mro: le oči še zvezdolike v srce žalostno mi zro. Ne vrne se več. Sanjala zlati raj je zvezdica sredi neba... Pa padla je v dno morja in sestrice vejo sedaj: ne vrne se več. Tam za vasjo je stal in gledal otožno za njo in bilo mu je hudo in v srcu je trepetal: ne vrne se več. Rajska pomlad je bila in sreče polno srce... Le komur so v srcu solze ve brati globino gorja: ne vrne se več. JOLANDA. Ali nisem nekoč že videl teh oči? V tistih toplih poletnih nočeh so mi sijale visoko tam gori nad zvezdami, da sem začudeno zrl nanje. Tudi te mehke melodije sem že slišal. Morda so jih pevali slavčki, morda zvezde same... Globoke so bile, kakor so bile globoke tudi tiste oči. In sedaj me gledajo od blizu, tako vdano, kakor bi mi hotele povedati nekaj skrivnostnega, nekaj mehkega. Podprl sem si glavo z roko in poslušal. Stala je pri klavirju in igrala vijolino. Nisem slišal klavirja, ki je prepeval pod prsti njene matere; le mili glasovi njene vijoline so mi hiteli v srce, in zdelo se mi je, da stojim še vedno ob oknu in poslušal zvezdice. Ko je vtihnil zadnji glas in sem dvignil glavo, je stala pred menoj tako blizu, da sem razločno čul utripe njenega srca. Njenih oči sem se pa prestrašil, ker niso gledale več tako veselo kakor takrat, v tistih skrivnosti polnih nočeh. Kakor odsev zatajene bridkosti je ležal sedaj na njih. Kaj so ti storili, dete? Kaj ti je težkega leglo na dušo, da trpiš že s pogledom samim? Se ti skriva mar na dnu srca bridka bol, kak ranjen spomin zasanjane sreče v raju, katerega ne boš nikdar videla? Trudno ti leže težke trepalnice nad očmi, kakor bi se hotele zapreti in spet zasanjati zlate trenotke... Molče mi je ponudila majhen krožnik, in šele po dolgem času sem se spomnil, kaj hoče. Dal sem ji dar in odšla je. In ko se je še enkrat okrenila, sem videl zopet njen bolesten pogled, kakor krik iz ranjene duše. Kmalu je bila zopet pri klavirju, a ni igrala, gledala me je. Tudi jaz sem jo gledal. Kakor bi se hotela oba popolnoma spojiti v tem nemem pogledu, tako tesno se je vilo med najinimi očmi nekaj nežnega, mehkega. Na prsih je imela rožo, ki je prej nisem opazil. Plaho se je ozrla na mater in jemala počasi rožo iz gumbnice na bluzi. In s pogledom na mater se je začela odmikati vedno bliže mi je prihajala, in še ko je bila prav blizu mene, je gledala proti materi. Strahoma sem jo gledal, kakor pred časom svojo nekdanjo ljubico. Rad sem jo imel, a temu je že davno. Od tedaj je postalo moje srce drugačno: Nič več gorkote, nič upanja, nič več tiste nepojmljive sreče ni bilo v njem. A ostal je spomin, morda blažen spomin na tisti srečni maj, ko sva si slonela na prsih in si pravila tisto povest brez začetka in brez konca. In kakor je bil ta spomin nekaj sladkega, bulil sem vanj kakor v grozo. Tako je stala sedaj ta pred menoj in gledala še vedno proti materi. Nalahko je iztegala desnico z rožo in se počasi okrenila: — Gospod... ta lepa roža... Rad imam rože, posebno še, če so bile že pripete na prsih lepega dekleta. Vsa blaženost telesa se izlije v tako rožo, vsa toplota in vsa sreča. Vonjam jo in vso dušo mi prepaja neka skrivnostna slast. A da mora ona sedaj tako rožo prodajati! Tako sveto stvar, polno nepojmljive sreče in sladkosti, dati za mrtev denar, morda celo pohotnežu, ki jo malo povonja, zmečka med prsti in vrže proč, da jo pohodijo vsi nečistniki... — Dajte mi rožo, a denarja ne zahtevajte zanjo. Dam vam ga kar tako, a rožo mi dajte brez plačila, ker jo hočem neoskrunjeno od denarja, ker jo hočem še čisto, še polno toplote vašega telesa! — Pogledala me je začudeno, s široko odprtimi očmi. Ustne so se ji narahlo odprle, da so se prikazali mramorno-beli zobje, in da sem videl, kako je vse kipelo divjega razkošja. Prijel sem jo rahlo za roko. Prišla je bliže, da sem začutil ob svojih kolenih vso toploto njenih mladih nog. Sklonil sem se in poljubil rdečo rožo in za rožo njeno mehko ročico, ki je voljno ležala v moji. Dolg je bil ta poljub and dolgo je bilo božanje njene levice po mojih laseh. A glej! Ko sem jo zopet pogledal, niso gledale več tako žalostno njene oči. Nič več utrujenosti ni bilo v njih in tudi trepalnice so se lažje gibale. Sedaj so bile te oči zopet podobne onim na zvezdah. Smehljale so se s tistim ljubkim smehljajem, ki si osvoji vse, česar si zaželi. Ustnice so bile še vedno odprte, a na njih je igral sladak smehljaj sreče in blaženosti. Ne vem, zakaj sem jo objel. Morda me je gnala do tega moja ljubezen do nje, morda me je gnala tista krvavo rdeča roža... Ni se branila mojemu objemu; radovoljno se je naslonila name z vsem svojim toplim životom, da sem trepetal prevelike sladkosti. — Jolanda! Saj sva se že takrat ljubila. Ali še veš, kako lepo je bilo? — Molčala je in zrla nepremično v tla. — Srečna sva bila takrat! Zvezde so nama pele in njih krasne melodije si prinesla sedaj s seboj. Jolanda! Poljubi me, kakor takrat na zvezdah! — Nalahko se je nagnila k mojim ustnicam globoko, da sem videl pod ohlapno bluzu njene nežne valovite grudi. — Jolanda! Te tvoje ustnice so ustvarjene le za poljub, poljubi me še enkrat, dvakrat, v brezkončnost me poljubljaj, do onemoglosti, da se zopet napijem vseh sladkosti! — Sobana se je vedno bolj polnila z novimi gosti. Visoko se je dvigal tobakov dim in nama se je zdelo, da sva sama med opojnim vonjem kadila. Mati je dremala pri klavirju, natakarice so zaspano hodile okrog gostov, ki so postali že nekam čemerni in tihili; midva sva vriskala sreče. Vse okrog naju se je strnilo kakor v eno samo dolgo pesem sreče in veselja... Hipoma se prestraši. Oči jej zažare v divji bolesti: — Beži od tod dragi! Te moje ustnice niso tiste, ki si jih sanjal nad zvezdami. Oskrunjene so in sedaj so oskrunile še tebe. Kupljena sem in ne prodajam le glasu svoje vijoline in rdečih rož, tudi poljube prodajam. Tebi pa je treba čistih ženskih ustnic, kakor si jih sanjal nad zvezdami, in čistega dekleta. Zato beži, dragi, beži iz tega nesrečnega kraja! — Izpustila me je in se sunkoma dvignila od mojih kolen. Tudi jaz sem jo izpustil in nisem niti poskusil jo zadržati. Stala je pred menoj nema, in jokajoče njene oči, ki niso bile nič več podobne onim na zvezdah, so me gledale žalostno. Na ustnice se ji je prikradel spet bolesten smehljaj in celo na čelo ji je bilo vtisnjeno znamenje trpljenja. V desnici je še držala rdečo rožo, ki je že vsa ovenela. Nekaj lističev je že padlo na tla in tudi njim se je poznala brezmejna bridkost. Tiho je odšla od mene h klavirju in se zjokala. Nikogar več ni bilo. Sam sem še sedel pri svoji mizi v kotu, žalosten, kakor da sem pravkar vstal od trudnih sanj. Ob klavirju je spala mati, pri njej pa je sedela Jolanda in jokala... Gspan Alfonz. TRI PESMI. ...NADA. Nada, tako sem napisal tvoje ime v pesek, ki je posut v parku. Odšel sem in sem pustil ime napisano. In dolgo nato sem prišel zopet v park. Še je bilo napisano tvoje ime in mesto jarkov, ki sem jih napravil v pesek, ko sem pisal Nada, Nada, je bilo uvelo kostanjevo cvetje... Odšel sem in sem pustil cvetje v tvojem imenu... Rosne kaplje. Odmaknil sem težke, temne zavese izpred svojega okna in tisoč zlatih jutranjih žarkov se je usulo v izbo. Nad bregovi je stalo solnce in gledalo v mojo sobo poljubljalo je belo, z uvezenimi rožami pobarvano preprogo. — Odprl sem okno, razstrl sem roke in sem mislil velike želje. Objeti sem hotel to krasno jutro, priviti nase to megleno poljano. Stal sem ob oknu in sem opazil rdeče, velike liste divje trte, na njih pa so se lesketali demanti. In sem se vprašal: bogve ali niso ti rosni demanti solze, ki jih je nocoj izželo srce, ki so jih izjokale oči? Molitev. Moj Bog — ponižen sem in le človek, omadeževan in šibek si upam poklicati Tvoje sveto, veliko ime. Moj Bog, ki si v teh lepih rožah v veliki vazi na moji mizi ali se ne bi ponižal in prišel vame in mi dal svoj mir. – Moj veliki Bog! O jesenski brezi. Med vodami, pod gorami, bela, vitka breza veje mi razteze. Pravijo da njeno krilo je belejše od neveste in da zlati se ji listi lesketajo kot cekini v mrtobarvni skrinji – Pa sem hodil tiho, —Kot naš stari mlinar k mrtobarvni skrinji — in zasanjal sem, da listi so cekini, njeno vitko deblo pa telo je njeno. Ha — kaj naj še imam kot denar in lepo, vitko ženo. Tam se zbirajo mladeniči; oni vedo, da bo jutro in da bo dan, in ko jih je pobožal hladen veter, so že začutili večno solnce. Oni, sveži so odprli svojo dušo, ki je bila kakor kelih, da izlije vanj življenje svojo lepoto. Odprli so srca, s ceste je zapihal veter, in oni so razširili prsa v vskliku življenja. Njihove oči so že zrle večni dan, solnce, samo solnce. Pustili so plesati ljudi. A potem so šli in prinesli svoje inštrumente in zaigrali. Upijanjeni ljudje so jih komaj slišali in v srca jim je prihajala neka miloba, taka, kot se vzbudi v človeku na večer, ko je v tujini. Zaspali so. Mladeniči z inštrumenti so pa šli na sredo dvorane, kjer je spala poltiha, težko sopeča gruča na tleh ležečih ljudi, in so najtišje zaigrali. Iz strun njihovih inštrumentov so se pa vile biserne nitke v zrak, napolnjen s cigaretnim dimom, v rahel, siv pajčolan in delale najtanjše predivo: sanje. Tiho in močno so igrali mladeniči in sama noč je obrnila svojo dušo k njim in začudeno poslušala moč njihove godbe, kajti ona je videle tudi v sanje. Tiho je poškropila zrak s polnočnim hladom in blažila njihovo dihanje v tišino. Klavir je molčal in igralec je držal v prstih še akord neznane slasti, ki ga še ni zaigral. Vse je bilo kot v polnočni cerkvi. Luč je metala svoje medle žarke kakor blagoslov na ta hip slasti noči. Jaz sem ljubil to gručo, ker je tako lepo snivala. — Še lepše sanje, sem klical sam v sebi, in dasi sem videl, da so me prej trpinčili, sem jih ljubil. Mladeniči so poltiho igrali, njihovo igranje se je prelijevalo v šepetanje. Oči so jim gledale skozi steklena vrata v dan, ki bo nastal. Glavno jim je bilo, da se množica odpočije, trudna veselja in slasti. Bil sem pri mizi in deklica, meni nasproti, je že spala. Glavo je držala na rokah in lasje so padali čez bele roke. Sklonil sem se tiho k njej, da bi jo poljubil — težko je sopla; vzel bi jo bil v roke in odnesel v noč, pa sem občutil svoje mrzle ustnice in sem se usedel zopet k mizi. Jutro. Spali so še, objeti drug v drugega in ob zglavjih so bili inštrumenti mladih mož. Oni pa so bili pri stekleni steni in so gledali v siveč se dan. Gore so bile rosne in polje okrog njih je bilo jezero. Tedaj so mladi možje šli in zaigrali ob zglavjih spečih sprva tiho, da so se glasovi komaj dotikali duše, a potem vedno silneje in silneje in slednjič je zadonel cel orkester v dvorani in zunaj je vstal dan. Vsi so se prebudili in vstali; šli so k steni iz stekla in gledali: zunaj na jezeru pa je plavala oljkova vejica, znak večne sreče in sprave. In orkester mladih je začel svirati v največjo himno, so se prelivali glasovi in v najglobljo globino njihovih duš so segali. In pokleknili so in molili dan. Njihova molitev je bila vdana a polna hrepenenja in spremljala jo je silna, silna godba. Tudi jaz sem molil: Slava tebi dan, ki si prišel v prerojenje! Pozdravljeni vi bratje, ki ga praznujete, kajti ta dan je edini dan vesoljstva in sreče. — Radi nenadnih ovir odpadejo v tej številki zapiski in listnica uredništva. Oboje izide v prihodnji številki. msw6044eryhkj6p11en5ck1vqyf6gna Lado Piščanc 0 41765 224118 224112 2026-06-14T14:08:00Z Matjaž14 10627 224118 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Božja igra]] * [[Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] he7cjnyw56ymrhczvozsi132hmbsyol 224138 224118 2026-06-14T14:47:38Z Matjaž14 10627 224138 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Lado Piščanc/Gozd|Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Božja igra]] * [[Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] i1pp4mievbot290iqbl8iovobc0s6nc 224151 224138 2026-06-14T15:26:41Z Matjaž14 10627 224151 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Lado Piščanc/Gozd|Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Lado Piščanc/Sv. Krištof|Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Božja igra]] * [[Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] 65dabni9r05e3uvg8d7wy7dm6mvwes1 224156 224151 2026-06-14T15:36:29Z Matjaž14 10627 224156 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Lado Piščanc/Gozd|Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Lado Piščanc/Sv. Krištof|Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Lado Piščanc/Božja igra (II)|Božja igra (II)]] * [[Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] rvcsz8bm6g9w5hpylajlqgv4y8xzwh0 224158 224156 2026-06-14T15:38:52Z Matjaž14 10627 224158 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Lado Piščanc/Gozd|Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Lado Piščanc/Sv. Krištof|Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Lado Piščanc/Božja igra (II)|Božja igra (II)]] * [[Lado Piščanc/Na Krasu|Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] 6hv666uzwv6x1bfbqy1xn6oxfim41sd 224183 224158 2026-06-14T16:41:09Z Matjaž14 10627 224183 wikitext text/x-wiki {{Avtor | ime = Lado | priimek = Piščanc | leto_rojstva = 1914 | leto_smrti = 1944 | opis = slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, žrtev vojnega nasilja | slika = | wikipedija = Lado Piščanc | dlib = Lado Piščanc }} == Pesniške zbirke == * [[../Pesmi zelene pomladi (1950)/|Pesmi zelene pomladi]] (1950) [[Kategorija:Slovenski pesniki]] {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | izid = Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1950 | prejšnji = | naslednji= | licenca = javna last }} == Seznam pesmi == * [[Goslar]] * [[Pomladni viharji]] * [[Roke]] * [[Bolnik]] * [[In zdaj še pri tebi je mrak]] * [[Sredi cest]] * [[Slepec in roža]] * [[Angel življenja]] * [[Megleni krogi]] * [[Pesem o beli hišici]] * [[Pismo]] * [[Pesem poletne južne noči]] * [[Večer v tujini]] * [[Hrepenenje]] * [[Slovo]] * [[Advent]] * [[Berač]] * [[Lado Piščanc/Ptička|Ptička]] * [[Zvezdica]] * [[Lado Piščanc/Mladost|Mladost]] * [[Pomladna romanca]] * [[V poljano]] * [[Spoznanje]] * [[Duša posestrima]] * [[Gorska noč]] * [[V luč]] * [[V ravnovesje]] * [[Jesenska]] * [[Jesen]] * [[Moji dnevi in moje noči]] * [[Drevesa]] * [[Pesem drevesa]] * [[Mlado drevo]] * [[Rdeča luč za kostanji]] * [[Kostanji]] * [[Borovci in bratje]] * [[Breskve]] * [[Pravljica]] * [[Lado Piščanc/Gozd|Gozd]] * [[Božja igra]] * [[Molitev]] * [[Adventne noči]] * [[O ovčkah in Jezuščkovi haljici]] * [[Beli hodniki]] * [[Vigilija]] * [[Moj srčni dar]] * [[Pričakovanje]] * [[Stara bajta]] * [[Lado Piščanc/Sv. Krištof|Sv. Krištof]] * [[Novi mašnik]] * [[Msgr. Ivanu Kunčiču]] * [[Lado Piščanc/Božja igra (II)|Božja igra (II)]] * [[Lado Piščanc/Na Krasu|Na Krasu]] * [[Sv. Janez Krstnik]] * [[Lepa Vida]] * [[Pesem o Lepi Vidi iz Primorja]] * [[Lepim Vidam iz Primorja v slovo]] * [[Tožba po Lepi Vidi]] * [[Tebe ni]] * [[Tožba po golobčku]] * [[Videl sem te]] * [[Poslednji akordi]] * [[Pred jaslicami]] * [[Božična za naše dni]] * [[Jezuščkova lučka]] * [[Brez tolažbe]] * [[Oktobrska nedelja]] * [[Rad bi daleč šel od tod]] * [[Pisana skrinja]] * [[Mati]] * [[O Bog znaj]] * [[Na poslednjih mejah]] * [[Črna noč]] * [[Lado Piščanc/Pesmi zelene pomladi/Opombe|Opombe k zbirki]] 14san30p1qe7muf19k2b3ii6si4nc28 Spoznanje (Piščanc) 0 41788 224117 2026-06-14T14:06:31Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Spoznanje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V poljano | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SPOZNANJE''' Ko bil sem še otrok, sem stiskal bela jagnjeta si na srce in božal rad razjarjene bi pse, ko bil sem še otrok. Samo zdaj vem, da bi me psi razjarjeni uklali in da mogoče še nocoj hudobnejši mi bodo jagnje...« 224117 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Spoznanje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V poljano | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SPOZNANJE''' Ko bil sem še otrok, sem stiskal bela jagnjeta si na srce in božal rad razjarjene bi pse, ko bil sem še otrok. Samo zdaj vem, da bi me psi razjarjeni uklali in da mogoče še nocoj hudobnejši mi bodo jagnjeta zaklali. Vse je ostalo kakor prejšnje dni: lajež psov poslušam pozno v noč in vsako jutro žene mlad pastir čredo belih jagnjet mimo koč. </poem> tsll45a9q2hz93uqzcvrg6vp8k3hqk1 Duša posestrima 0 41789 224119 2026-06-14T14:09:58Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Duša posestrima | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Spoznanje | naslednja = Gorska noč | licenca = javna last }} <poem> '''DUŠA POSESTRIMA''' Vsako popoldne ležim sredi trav kot sad pod drevesi ves zrel in ves zdrav. V lipah nad mano veter šumi, kodra razposajen mi mlade lasi. Ptice pod nebom žehtečim lete, ko se utrudij...« 224119 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Duša posestrima | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Spoznanje | naslednja = Gorska noč | licenca = javna last }} <poem> '''DUŠA POSESTRIMA''' Vsako popoldne ležim sredi trav kot sad pod drevesi ves zrel in ves zdrav. V lipah nad mano veter šumi, kodra razposajen mi mlade lasi. Ptice pod nebom žehtečim lete, ko se utrudijo, v zraku za hip obvise. V travi, v vetru in soncu se duh moj umirja, ostri se nek čudežen sluh. Slutim perut plahutanje preko neba, posestrima duša k meni vesla. Vsako popoldne ležim sredi trav, iz dalje mi nosi krepčilen pozdrav duša posestrima. </poem> mptrn3iubr55qkz1kx483pre35gyo4b Gorska noč 0 41790 224120 2026-06-14T14:12:09Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Gorska noč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Duša posestrima | naslednja = V luč | licenca = javna last }} <poem> '''GORSKA NOČ''' Priromala po daljnih, daljnih potih na gorske steze, na robove, na skalnate vrhove je duša kot na angelskih perotih. Bogata njena misel je kot drag zaklad, sladka kot spev zvonov velikonočnih...« 224120 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Gorska noč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Duša posestrima | naslednja = V luč | licenca = javna last }} <poem> '''GORSKA NOČ''' Priromala po daljnih, daljnih potih na gorske steze, na robove, na skalnate vrhove je duša kot na angelskih perotih. Bogata njena misel je kot drag zaklad, sladka kot spev zvonov velikonočnih, omamna kakor zarij sij iztočnih in v sebi nosi večnosti pečat, o zrno zlato! Krog nje čez vse tajinstvene planine in čez gore v mogočnosti pojoče, iz hipa v hip vse bolj rastoče v življenje tajno, silno, skalno luč mavrična se zliva raz višino od svetlih zvezd, od belih cest in pada v slapih žarnih, v bogastvu pravljice čarnih v življenje njeno čudežno kristalno. Pod njo globoko diha noč v močvirnatih dolinah, kot da pošast zavratna bi prežala na krvavi plen: izpod trepalnic divje šviga plamen rdečkasto zelen, iz prs hropenje kakor trušč skladov lomečih se v globinah. Še hip — in vzpela se bo s prednjimi nogami do robov gora pojočih in s strupenim sikanjem zeleno rdečkastih hlapov trakove motne luči vrgla bo med spev žarenja iz višin in gorski kraj oskrunjen sredi neizraznih bo ostal temin. A gorska noč žari zamaknjena v svoj sij, v sladkost stvarjenja božjega drhti, drhti... In duša, ki ob sami misli tej je v grozi vztrepetala, v molitev vročo je sklenila svojo bit in kot v ekstazi svetcev je obstala, potapljajoča se v polnočni gorski spev in svit. </poem> o3tivmog2gy51x35dzkurit0lg2isng V luč 0 41791 224121 2026-06-14T14:14:38Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = V luč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Gorska noč | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''V LUČ''' In zopet so dnevi megleni, vsi težki, deževni, svinčeni. Od streh venomer le kaplja, le kaplja in košček prav majhen je ostalo neba. Nad mano se megle podijo in žalost mi v dušo rosijo; in duša mi klone v d...« 224121 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = V luč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Gorska noč | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''V LUČ''' In zopet so dnevi megleni, vsi težki, deževni, svinčeni. Od streh venomer le kaplja, le kaplja in košček prav majhen je ostalo neba. Nad mano se megle podijo in žalost mi v dušo rosijo; in duša mi klone v dušečo bolest in sam sem v tem mraku meglenem brez cest. A v mraku tem iz hrepenenja brezkončnega do odrešenja sem k križu privil krčevito roke in molil sem k Njemu, povedal mu vse. In v noči tak temni in gosti, v to dušo tak polno bridkosti je spet zasijalo ljubo skoz meglo, zjasnilo se v šir in v daljavo nebo. Tam zunaj nič več ne dežuje, vse v svetu, vse v meni miruje. In kot da ljubezen dežuje povsod, mi v duši jeclja: moj GOSPOD, moj GOSPOD! </poem> k0i9povqphhlegqzz7zl1pnq1xkz7vf V ravnovesje 0 41792 224122 2026-06-14T14:16:21Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = V ravnovesje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V luč | naslednja = Jesenska | licenca = javna last }} <poem> '''V RAVNOVESJE''' Voda štropota čez jez in v prijetni zvočnosti glasov šumi; kakor dobra mati neprestano nas iz tope zemske omedlevice budi. V mlinu se vrtijo kamni, trdna in dobrotna je njih ost. Njih bobnenje vo...« 224122 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = V ravnovesje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V luč | naslednja = Jesenska | licenca = javna last }} <poem> '''V RAVNOVESJE''' Voda štropota čez jez in v prijetni zvočnosti glasov šumi; kakor dobra mati neprestano nas iz tope zemske omedlevice budi. V mlinu se vrtijo kamni, trdna in dobrotna je njih ost. Njih bobnenje votlo me oslaja, v sebi čutim izgorevanja sladkost. Vedno bolj določno čutim ravnovesje svojih sil. V štropotanje vode se je moja pesem ujela in bobnenje votlo mlinskih kamnov je odmev sozvočni mojega dela. </poem> j9tnd1dmovhf8v1r6pxjx4dkv0g00xd Lado Piščanc/Jesenska 0 41793 224124 2026-06-14T14:18:01Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jesenska | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V ravnovesje | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''JESENSKA''' Jesen. Megleni dnevi so zabrisali daljave, vse je blizu in domače. Ko gledamo si v roke žuljave od dela, nas prešinja zadovoljstvo. Lepo je misliti jesenske misli in se ozirati na dni poletja, ko so zoreli...« 224124 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jesenska | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = V ravnovesje | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''JESENSKA''' Jesen. Megleni dnevi so zabrisali daljave, vse je blizu in domače. Ko gledamo si v roke žuljave od dela, nas prešinja zadovoljstvo. Lepo je misliti jesenske misli in se ozirati na dni poletja, ko so zoreli nam sadovi zemlje. Zdaj so v kleteh, v shrambah in po kaščah. </poem> km1c4l07vb1318bcckoazqq9qtt74wm Lado Piščanc/Jesen 0 41794 224126 2026-06-14T14:21:48Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jesen | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jesenska | naslednja = Moji dnevi in moje noči | licenca = javna last }} <poem> '''JESEN''' Tiho je prišla jesen. V gozdovih je zašumelo, padalo je listje velo, vse zasanjalo je sen. V zemlji že poganjajo kali. V boli nova rast spočeta klije, tajno se prepleta, v dobrodejno sonce hr...« 224126 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jesen | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jesenska | naslednja = Moji dnevi in moje noči | licenca = javna last }} <poem> '''JESEN''' Tiho je prišla jesen. V gozdovih je zašumelo, padalo je listje velo, vse zasanjalo je sen. V zemlji že poganjajo kali. V boli nova rast spočeta klije, tajno se prepleta, v dobrodejno sonce hrepeni. V moji duši težak mrak, a za mrakom hrepenenje, ki jasni mi to življenje, ki mi bega vsak korak. Pošlji jutro, o Gospod! Naj umrjem svetni bedi, da zapojem le o Tebi in da najdem tvojo pot. </poem> fnat6fiqk8xdvpkacul5tmlyr67lsuy Moji dnevi in moje noči 0 41795 224127 2026-06-14T14:22:55Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Moji dnevi in moje noči | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jesen | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MOJI DNEVI IN MOJE NOČI''' Moji dnevi so kakor sonce svetli. V srebrni posodi jih nosim s seboj in ko se ustavim za hip na širokem razpotju, pijem s slastjo njih prežlahtni napoj. In moje noči vse polne so zv...« 224127 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Moji dnevi in moje noči | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jesen | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MOJI DNEVI IN MOJE NOČI''' Moji dnevi so kakor sonce svetli. V srebrni posodi jih nosim s seboj in ko se ustavim za hip na širokem razpotju, pijem s slastjo njih prežlahtni napoj. In moje noči vse polne so zvezd; ne morem zgrešiti poti. Iz njih se kot rahlo predivo spet zarja in jutro in dan naredi. </poem> 00tm648uz1buwifvsv09kgmz0qogblr Drevesa 0 41796 224128 2026-06-14T14:23:59Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Drevesa | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Moji dnevi in moje noči | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''DREVESA''' Drevesa so čudovita, nežna bitja, ki nas spremljajo skozi življenje. Ona so naša najčistejša podoba. Kot sestre nam neprestano podajajo roke. Naslanjamo se nanje in nas vzdržujejo; božamo jih...« 224128 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Drevesa | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Moji dnevi in moje noči | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''DREVESA''' Drevesa so čudovita, nežna bitja, ki nas spremljajo skozi življenje. Ona so naša najčistejša podoba. Kot sestre nam neprestano podajajo roke. Naslanjamo se nanje in nas vzdržujejo; božamo jih in se ne odstranijo. Z nami gredo naproti novim časom in novim svetovom. </poem> 0rj14r69cmyw37150x5y1z47wyt54xb Pesem drevesa 0 41797 224129 2026-06-14T14:27:41Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesem drevesa | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Drevesa | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PESEM DREVESA''' In potem zažuborela je pomlad: in vejevje se je moje vnelo, v milijon plamenčkov zaživelo, dobro mi je bilo sredi sončnih trat. Iz daljin neznanih ptički so prišli, med vejevje moje se poskrili, z d...« 224129 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesem drevesa | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Drevesa | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PESEM DREVESA''' In potem zažuborela je pomlad: in vejevje se je moje vnelo, v milijon plamenčkov zaživelo, dobro mi je bilo sredi sončnih trat. Iz daljin neznanih ptički so prišli, med vejevje moje se poskrili, z drobečkano ljubeznijo gnezdili in iz zarje v zarjo mi prepevali. Vse prevzeto od te pesmi svojih vej in zaživljeno v te ptičje speve sem živelo svoje mlade dneve, hrepenelo sem s pomladjo sredi mej. In prišlo je kakor dvoje črnih rok... In v jesenskem jutru so se zbrale, drobne ptičke, se v polet pognale, zginile v daljavi pod nebesni obok. In kot da usahnil je življenja sok v vejah mojih, listi so uveli, drug za drugim so porumeneli in popadali po tratah naokrog. A življenje moje še ne gre v propast! V koreninah so se že sokovi prerodili in sedaj se novi vzpenjajo in novo doživim spet rast. </poem> 0x1vghi2d52ttfvp82f3b0q58jpzasp Mlado drevo 0 41798 224130 2026-06-14T14:28:42Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Mlado drevo | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pesem drevesa | naslednja = Rdeča luč za kostanji | licenca = javna last }} <poem> '''MLADO DREVO''' Blisk se vžgal je v nebo: v dolini sem videl mlado drevo. Besno s seboj se je rvalo, v vetru in dežju v temino je brstje metalo. Kakor v svetišču sem svoje telo upognil v mol...« 224130 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Mlado drevo | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pesem drevesa | naslednja = Rdeča luč za kostanji | licenca = javna last }} <poem> '''MLADO DREVO''' Blisk se vžgal je v nebo: v dolini sem videl mlado drevo. Besno s seboj se je rvalo, v vetru in dežju v temino je brstje metalo. Kakor v svetišču sem svoje telo upognil v molitvi za mlado drevo. Molil sem, da bi prispeli v sijaju angeli beli in vzeli, božji vrtnarji, mlado drevo, še prej ko bi vihra ga strla, in presadili v nebo. </poem> cev4i4ro6lf0i7j7xvxydc26xgvaxgj Rdeča luč za kostanji 0 41799 224131 2026-06-14T14:29:24Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Rdeča luč za kostanji | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mlado drevo | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''RDEČA LUČ ZA KOSTANJI''' Za kostanjem rdeča luč žari vse večere, vse noči. O, ta kostanj, kakor moje telo: iz črne zemlje rase pod nebo. In ta rdeča luč je kot moja kri: ne ugasne, ne ublaži se,...« 224131 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Rdeča luč za kostanji | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mlado drevo | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''RDEČA LUČ ZA KOSTANJI''' Za kostanjem rdeča luč žari vse večere, vse noči. O, ta kostanj, kakor moje telo: iz črne zemlje rase pod nebo. In ta rdeča luč je kot moja kri: ne ugasne, ne ublaži se, venomer boli. O, ugasni za kostanjem, luči žar; krotki vetrič bodi mi krvi vihar. Ali rdeča luč vsevdilj žari za kostanjem kakor kri... </poem> oa0yq8bzrhu0nsauebx0knxgam6xyo3 Kostanji 0 41800 224132 2026-06-14T14:34:19Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Kostanji | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mlado drevo | naslednja = Borovci in bratje | licenca = javna last }} <center>'''KOSTANJI''' ''(V jeseni)'' '''I.'''</center> <poem> Vsako jutro hodim pod kostanje: od polnočnega dežja so veje črne, zdaj pa zdaj zaveje vlažen veter vanje in uvelo listje črez zemljo...« 224132 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Kostanji | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mlado drevo | naslednja = Borovci in bratje | licenca = javna last }} <center>'''KOSTANJI''' ''(V jeseni)'' '''I.'''</center> <poem> Vsako jutro hodim pod kostanje: od polnočnega dežja so veje črne, zdaj pa zdaj zaveje vlažen veter vanje in uvelo listje črez zemljo se zgrne. Pod kostanji klopice stojijo. Še sinoči smo posedali po njih in peli; danes listi se kostanjevi na njih lepijo, vsi rumeni so, dišijo po trohnobi zreli. </poem> <center>'''KOSTANJI''' ''(V zimi)'' '''II.'''</center> <poem> Goli in skrivenčeni kostanji v zimi ko izžete roke pod nebo molijo, zoženo v sivini mrki in nad njimi vrane krakajoče na zapad letijo. Nemi dolge ure gledamo v kostanje. Kadar pa se bodo v belem brstju vneli kakor ognji pod nočjo na kresovanje, bomo spet pod njimi mlade pesmi peli. </poem> krrh8k20ggbo1fsm9a1d4ijtfrpv5wx Borovci in bratje 0 41801 224133 2026-06-14T14:35:47Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Borovci in bratje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Kostanji | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOROVCI IN BRATJE''' Trideset mladih borovcev je nekje zasajenih in vsako leto vseh trideset je prerojenih. Spomladi bodice bledo zelenijo, na jesen temnijo, iz poletnega sonca zorijo za zimske dni. Med borovci so s...« 224133 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Borovci in bratje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Kostanji | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOROVCI IN BRATJE''' Trideset mladih borovcev je nekje zasajenih in vsako leto vseh trideset je prerojenih. Spomladi bodice bledo zelenijo, na jesen temnijo, iz poletnega sonca zorijo za zimske dni. Med borovci so spolzke poti. Ob urah nemira so jih naše noge izhodile. Pod borovci prespimo noči: vonj omamljivi smolnatih vej, sveža kislina bodic se vsesava nam v kri. Vsako jutro se med borovci sprehajamo... v svoje trpljenje se vedno bolj moško vdajamo. (Naše trpljenje kot bor prebridko diši in rase navzgor.) </poem> 766qmgivlne5twhlyujp0f6euvyvtsh 224134 224133 2026-06-14T14:37:32Z Matjaž14 10627 224134 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Borovci in bratje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Kostanji | naslednja = Breskve | licenca = javna last }} <poem> '''BOROVCI IN BRATJE''' Trideset mladih borovcev je nekje zasajenih in vsako leto vseh trideset je prerojenih. Spomladi bodice bledo zelenijo, na jesen temnije, iz poletnega sonca zorijo za zimske dni. Med borovci so spolzke poti. Ob urah nemira so jih naše noge izhodile. Pod borovci prespimo noči: vonj omamljivi smolnatih vej, sveža kislina bodic se vsesava nam v kri. Vsako jutro se med borovci sprehajamo... v svoje trpljenje se vedno bolj moško vdajamo. (Naše trpljenje kot bor prebridko diši in rase navzgor.) Še nekaj noči bomo skupaj prespali, še nekaj juter se bomo za roke držali, potem bomo tožni in tihi odšli izpod borovcev na trde poti. V naših dušah zvenela bo krepka zavest; smolnati vonj in kislina bodic sta poveličala našo bolest in vsa naša pristnost in čast sta neskaljeni ostali kot borova rast. </poem> otqr49zabaydjx7k2eev0cgd97q9bov Breskve 0 41802 224135 2026-06-14T14:38:32Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Breskve | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Borovci in bratje | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BRESKVE''' Spomladi v bregovih breskve cvetijo... njih cveti so majčkene rane... deževni oblaki nad njimi hitijo. Poleti breskve narahlo zorijo: rožnata kožica skriva zaceljene rane; sončni prameni nad njimi žeh...« 224135 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Breskve | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Borovci in bratje | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BRESKVE''' Spomladi v bregovih breskve cvetijo... njih cveti so majčkene rane... deževni oblaki nad njimi hitijo. Poleti breskve narahlo zorijo: rožnata kožica skriva zaceljene rane; sončni prameni nad njimi žehtijo. Jeseni, ko breskve v bregeh dozorijo, v vrče, napolnjene z moštom, matere naše jih potopijo. V zimi prihajajo v naše hramove z vriski in petjem predragi in dajemo v moštu jim zrele sadove. Leto za letom se zgodba ponavlja, venomer suče se star kolobar: kar danes rodi se, se jutri poslavlja... </poem> 0n0be4yp4pr5sio9qc2wy6nn3ybb9wn Lado Piščanc/Pravljica 0 41803 224137 2026-06-14T14:41:15Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pravljica | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Breskve | naslednja = Gozd | licenca = javna last }} <poem> '''PRAVLJICA''' Smreka, ko spomladi si nadeneš bledozelenkasti okras, je to spomin: Marija božala je žamet Jezuščkovih las. In ko v poletju ti skoz veje pomladanski veter zašumi, se zdi, da truma angelov z odrešeno du...« 224137 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pravljica | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Breskve | naslednja = Gozd | licenca = javna last }} <poem> '''PRAVLJICA''' Smreka, ko spomladi si nadeneš bledozelenkasti okras, je to spomin: Marija božala je žamet Jezuščkovih las. In ko v poletju ti skoz veje pomladanski veter zašumi, se zdi, da truma angelov z odrešeno dušico v nebo hiti. In ko na jesen ti češarki porjave in kot plamenčki so iznad bodic, spominjajo me ti plameni na trpljenje vicajočih se dušic. In ko te sneg pokriva in huda zima je pri nas, se zdiš mi kot Boga Očeta brada, ki zrasla mu je že čez pas. </poem> cjjvgf2udjybiyh6dwx121lk8s9685i Lado Piščanc/Gozd 0 41804 224139 2026-06-14T14:48:18Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Gozd | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pravljica | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''GOZD''' Smreke, macesni in bukve so vzpeli se v reber. Pokojno rasto — mirno usmerili so se iz zemlje v nebo. Veje na levo in desno v objem gredo. (Le v slovesnih trenutkih prijemajo bratje in sestre pri nas se tako za roke.)...« 224139 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Gozd | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pravljica | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''GOZD''' Smreke, macesni in bukve so vzpeli se v reber. Pokojno rasto — mirno usmerili so se iz zemlje v nebo. Veje na levo in desno v objem gredo. (Le v slovesnih trenutkih prijemajo bratje in sestre pri nas se tako za roke.) Drevje je vse čudovito: to deblo je mlado in nežno, drugo je krepko — kot lepe postave pastirjev ob ognju večernem, tretje grenko se skrivilo je v vetru nemirnem, ono se vdano skoraj bo zemlji v naročje sklonilo. Ko zašumi iz daljave, se v vetru pripogne ves gozd v isto smer. Vsako popoldne pogreza se v težko, globoko tišino in v mesečini ves je zamrežen z rahlo srebrno tkanino. Gozd venomer je kot bajka, ki mati deci jo baja. Sladko težak sem vlegel se v travo na rebri nasprotni. Kakor ponižni učenec prisluhnil sem gozda omamni divjini in utonil v njegovi tešeči, neprebrodljivi globini — oba sva votlo prepevala veliki pesmi vesoljstva. </poem> 6ykooisz42094cy4xeur80coyttjc7z Božja igra 0 41805 224140 2026-06-14T14:49:11Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božja igra | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Gozd | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOŽJA IGRA''' Naše življenje je božja igra; Bog sam jo je napisal in odkazal slehernemu čisto določeno vlogo; in vsak, kdor jo sprejme, se igra s samim Bogom. </poem>« 224140 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božja igra | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Gozd | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOŽJA IGRA''' Naše življenje je božja igra; Bog sam jo je napisal in odkazal slehernemu čisto določeno vlogo; in vsak, kdor jo sprejme, se igra s samim Bogom. </poem> 6imklcl0jr6sgdrab3ieubpvvl0yhu1 Lado Piščanc/Molitev 0 41806 224142 2026-06-14T14:52:05Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Molitev | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Božja igra | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MOLITEV''' Mazili me, GOSPOD, za viteza cest božjih; razsvetli pot ob vznožjih svojih svetih gričev. Nadeni mi oklep, meč oster in čelado. Tako naj v svet grem, z mlado prepojen močo. Zdaj le, vihar besneč, le s sil...« 224142 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Molitev | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Božja igra | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MOLITEV''' Mazili me, GOSPOD, za viteza cest božjih; razsvetli pot ob vznožjih svojih svetih gričev. Nadeni mi oklep, meč oster in čelado. Tako naj v svet grem, z mlado prepojen močo. Zdaj le, vihar besneč, le s silo v mene buti! GOSPODOV meč v minuti boja branil bo zaklad mojih mladih nad. </poem> kuiv5wyli1o4kyly76yw5mxku8ggxrn Adventne noči 0 41807 224143 2026-06-14T15:01:56Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Adventne noči | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Molitev | naslednja = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | licenca = javna last }} <center>'''ADVENTNE NOČI''' '''I.'''</center> <poem> '''V ADVENTU''' se vsako noč prebudim in potem vse do jutra prebdim, o '''MARIJI''' premišljujoč. V adventu v vseh oknih svetilka...« 224143 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Adventne noči | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Molitev | naslednja = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | licenca = javna last }} <center>'''ADVENTNE NOČI''' '''I.'''</center> <poem> '''V ADVENTU''' se vsako noč prebudim in potem vse do jutra prebdim, o '''MARIJI''' premišljujoč. V adventu v vseh oknih svetilka gori in razsvetljuje temne poti, po katerih Marija hiti. '''O, MATI BOŽJA''', ko boš šla skozi vas, ustavi se z Jezuščkom tudi pri nas, vsaj kratek čas. </poem> <center>'''II.'''</center> <poem> '''V ADVENTU''' so jasne noči, v adventu Marija hiti čez gore zasnežene. Njen plašč je kot modro nebo... o, v njem bi prostora bilo za vse uboge ljudi. V njen plašč je vtkana ljubo jutrna zvezda. Z večno '''LUČJO''' '''MARIJA''' gre k nam.. </poem> 3y23q7rchmyb0eawo2shsy06totm9vj O ovčkah in Jezuščkovi haljici 0 41808 224144 2026-06-14T15:13:11Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Adventne noči | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''O OVČKAH IN JEZUŠČKOVI HALJICI''' Adventni čas, ko Betlehem je naša vas in mi pastirji smo mladi sredi njenih paš. Ponoči se ob ognju grejemo, velike zvezde štejemo... Ko največja se ut...« 224144 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Adventne noči | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''O OVČKAH IN JEZUŠČKOVI HALJICI''' Adventni čas, ko Betlehem je naša vas in mi pastirji smo mladi sredi njenih paš. Ponoči se ob ognju grejemo, velike zvezde štejemo... Ko največja se utrne, se Jezušček na svet povrne. Tedaj najlepše ovčke bomo izbrali in ko da v Betlehem bi šli, bomo z njimi v vas odšli in Jezuščku jih darovali. In ovčkam volna zrastla bo, sveti Jožef jo ostrigel bo, Mati božja stkala bo Jezuščku haljico. O, od nas otrok, iz naših mrzlih rok dobil bo toplo haljico sam Jezušček — sam Bog. </poem> fldcmy94n10djazv7gr4gjblz7tg3h8 Beli hodniki 0 41809 224145 2026-06-14T15:15:02Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Beli hodniki | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | naslednja = Vigilija | licenca = javna last }} <poem> '''BELI HODNIKI''' Beli hodniki so se sklonili nad mano kakor objemi usmiljenih rok. Jaz sem pod njimi kot ptica, ki ušla je pokolju, s hudo zasekano rano. Mestne svetilke mi mečejo sence...« 224145 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Beli hodniki | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = O ovčkah in Jezuščkovi haljici | naslednja = Vigilija | licenca = javna last }} <poem> '''BELI HODNIKI''' Beli hodniki so se sklonili nad mano kakor objemi usmiljenih rok. Jaz sem pod njimi kot ptica, ki ušla je pokolju, s hudo zasekano rano. Mestne svetilke mi mečejo sence čez tlak in po zidu. V njih kot v zrcalu v tem svojem prividu gledam, kako opotekam se, kot da sem čudno pijan, kot da sem v mrzličnih sanjah bolan. (To mora biti rana globoka hudo, da je izpila tak močno moje telo.) In ob teh belih hodnikih celic je drobnih nebroj. Jaz sam pred njimi kot človek, ki upa in čaka, ki od sladkosti hodnikov že plaka, ki iz dalje že sluti celice svoje pokoj. In v celicah, bratje, so slike, kot da Angeliko blaženi jih bi naslikal; in še: tam so rože tak sladko velike, kot mogle so cvesti le na vrtu Kalvarije, kjer se ob svitanju nove je zarije Kristus prikazal Mariji iz Magdale. </poem> m6tdapa7ub2xglo8tufgii1po3r5j26 Vigilija 0 41810 224146 2026-06-14T15:16:18Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Vigilija | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Beli hodniki | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''VIGILIJA''' NOCOJ je vigilija, oj lepa vigilija; rožnat večer potaplja se oj v zvezdnato noč, oj v zvezdnato noč. Jutri bo sivo jutro, oj sivo jutro; čez skalnato gmajno sonce sijalo bo za oblaki, oj za oblaki! Jutr...« 224146 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Vigilija | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Beli hodniki | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''VIGILIJA''' NOCOJ je vigilija, oj lepa vigilija; rožnat večer potaplja se oj v zvezdnato noč, oj v zvezdnato noč. Jutri bo sivo jutro, oj sivo jutro; čez skalnato gmajno sonce sijalo bo za oblaki, oj za oblaki! Jutri bom sam s svojim BOGOM, oj s svojim BOGOM; v meni bo božja ljubezen in SINA ČLOVEKOVEGA globoka bridkost, oj globoka bridkost! Blazno bom ljubil brinjeve grme, oj brinjeve grme; jutrni veter mi polnil nosnice z močnim njihovim vonjem, oj brinjevim vonjem! </poem> jrqb6dpfz3epoffp7b8mdg6u6xm8dl1 Moj srčni dar 0 41811 224147 2026-06-14T15:18:40Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Moj srčni dar | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Vigilija | naslednja = Pričakovanje | licenca = javna last }} <poem> '''MOJ SRČNI DAR''' S srebrno kanglico v rokah prišel nocoj bo angel zlat mojo srčno kri iskat. In odstrl mi bo levo stran, s križem jo zaznamoval in z bodalcem jo razklal. In ko bo tekla v kanglico srebr...« 224147 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Moj srčni dar | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Vigilija | naslednja = Pričakovanje | licenca = javna last }} <poem> '''MOJ SRČNI DAR''' S srebrno kanglico v rokah prišel nocoj bo angel zlat mojo srčno kri iskat. In odstrl mi bo levo stran, s križem jo zaznamoval in z bodalcem jo razklal. In ko bo tekla v kanglico srebrno moja srčna kri, prelil med njo bom solze tri. Zaradi rane prvo bom prelil: o, slutim že, kako hudo je raniti na smrt telo. Zaradi smrti drugo bom prelil: slovo bom vzel za zadnjikrat od lepih dni, od rož in trat. A tretjo radi rojstva bom prelil: o, v me bo prišla nova kri... pojila bo bodoče dni. </poem> lk61adwue28hjrn4a4gmn0igao0840h Lado Piščanc/Pričakovanje 0 41812 224149 2026-06-14T15:20:39Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pričakovanje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Moj srčni dar | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PRIČAKOVANJE''' Nocoj je žalosten večer; nocoj se izpreminjajo drevesa, polja, rože in ljudje; meglice bele jih zagrinjajo. Nocoj ne grem nikamor več, le z bitji dragimi trpim, pri stari sivi bajti sem obstal,...« 224149 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pričakovanje | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Moj srčni dar | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PRIČAKOVANJE''' Nocoj je žalosten večer; nocoj se izpreminjajo drevesa, polja, rože in ljudje; meglice bele jih zagrinjajo. Nocoj ne grem nikamor več, le z bitji dragimi trpim, pri stari sivi bajti sem obstal, pričakovanja poln na njej slonim. Ko bodo bitja vsa v temi, sam Jezus k meni bo prišel; tam za vasjo po travnati stezi sam Jezus k meni bo prišel. Le z njim bom v mračno izbo šel, nad staro mizo luč prižgal in kot otrok z velikimi očmi ljubezni se njegovi bom predal. Vso noč prečula bova tam, vso noč mi božal bo roke in pripovedoval mi o ljudeh, o rožah in drevesih, vse do dne. </poem> 11l1cbi9kklz993rgr5nzcsi5o82q29 Stara bajta 0 41813 224150 2026-06-14T15:22:33Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Stara bajta | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pričakovanje | naslednja = Sv. Krištof | licenca = javna last }} <poem> '''STARA BAJTA''' Mojo bajto v gmajni veter nagnil je v zahod; črvi glodajo v njen strop in pod. Ko na večer stopim vanjo, mi tesno je v njej ostati in v nočeh mi v njej ni moči spati. Vse noči vsevdilj...« 224150 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Stara bajta | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pričakovanje | naslednja = Sv. Krištof | licenca = javna last }} <poem> '''STARA BAJTA''' Mojo bajto v gmajni veter nagnil je v zahod; črvi glodajo v njen strop in pod. Ko na večer stopim vanjo, mi tesno je v njej ostati in v nočeh mi v njej ni moči spati. Vse noči vsevdilj se nekaj plazi čez tramove in jaz si zmišljam kot otrok strahove.- Ali ko se vrnil bom umirjen kakor mladi oče med nagnite stene stare koče, mi izgine vsa bojazen. O, tedaj bom vzel na roke bajtarske razkuštrane otroke, jih za mizo ujčkal, mlado pesem pevajoč vsak večer in vsako noč. </poem> jo36hi9i0td1uz8wc4t3ett6fhka9jr Lado Piščanc/Sv. Krištof 0 41814 224152 2026-06-14T15:27:34Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Sv. Krištof | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Stara bajta | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SV. KRIŠTOF''' V noči božični je onstran vode Jezušček klical. Kot zvonček srebrn je pel njegov glas čez polje; in brž sem za glasom hitel. Ko sem onstran prišel, sem kot sv. Krištof na svoja ramena Jezušč...« 224152 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Sv. Krištof | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Stara bajta | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SV. KRIŠTOF''' V noči božični je onstran vode Jezušček klical. Kot zvonček srebrn je pel njegov glas čez polje; in brž sem za glasom hitel. Ko sem onstran prišel, sem kot sv. Krištof na svoja ramena Jezuščka vzel. In Jezušček... prav kakor je v Crngrobu naslikan... se je z ročicami za moje lase prijel. Meni je v duši postalo gorko, saj sem Jezuščka nosil... pa še kako lahko. Ko sva prišla pa do srede vode, so se začele šibiti moje noge... Jezušček — Bog je postajal težak. O, ko bi Jezus ne nesel me sam takrat, bi šel svojo pot morda zadnjikrat. Pa nesti sem mogel ga in tako delam še vedno pot za potjo. </poem> d89hm7pw04aw3zzj5rsimfldj80468g Novi mašnik 0 41815 224153 2026-06-14T15:30:10Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Novi mašnik | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Sv. Krištof | naslednja = Msgr. Ivanu Kunčiču | licenca = javna last }} <poem> '''NOVI MAŠNIK''' ''(Mirku Fileju - Medana 23. 5. 1937)'' Pridi med domače sončne griče, blagoslovljeni najdražji brat! Pridi in daruj daritev sveto, pridi, novi mašnik, borec mla...« 224153 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Novi mašnik | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Sv. Krištof | naslednja = Msgr. Ivanu Kunčiču | licenca = javna last }} <poem> '''NOVI MAŠNIK''' ''(Mirku Fileju - Medana 23. 5. 1937)'' Pridi med domače sončne griče, blagoslovljeni najdražji brat! Pridi in daruj daritev sveto, pridi, novi mašnik, borec mlad. Žito v polju- je porumenelo in GOSPOD te v žetev je poslal; grozdje je po gričih dozorelo, zdaj ga boš za novo vino bral. Lačnim dal boš kruha za življenje, žejnim vrča dragega napoj; ko se ves razdal boš v prerojenje bratov, mir GOSPODOV bo s teboj. BOGU pojmo himno vriskajočo, da bo segla do nebesnih dalj, ker je sina naše domačije z večnim znamenjem zaznamoval. </poem> 2qkq7x3akr8h7kt7p25rq4svuelgbi9 Msgr. Ivanu Kunčiču 0 41816 224154 2026-06-14T15:30:57Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Msgr. Ivanu Kunčiču | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Novi mašnik | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MSGR. IVANU KUNČIČU''' ''Ob sedemdesetletnici'' ''(Cerkno 27. XII. 1942)'' Na tem stoletnem pragu hrama božjega, obdanega od venca živega in rožnega hvaležnih naših src za jubilej čestitati Te pozdravl...« 224154 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Msgr. Ivanu Kunčiču | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Novi mašnik | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''MSGR. IVANU KUNČIČU''' ''Ob sedemdesetletnici'' ''(Cerkno 27. XII. 1942)'' Na tem stoletnem pragu hrama božjega, obdanega od venca živega in rožnega hvaležnih naših src za jubilej čestitati Te pozdravljamo in zanj hvaležnih src proslavljamo dobrotnega Boga. Ti si naš oče; roka Tvoja nas maziljena vsadila je na vrt Gospoda Kristusa, kjer si odgajal nas, vrtnar; potem smo greli se okrog ognjišča skupnega in skupna miza je bila za nas pogrnjena; med nami si sedel, pastir. Tvoj je današnji dan, a tudi mi ga čutimo globoko v svojih dušah ga bogato slutimo, otroci tvoji vsi; pastir, vrtnar in oče naš, mi vsi Te ljubimo in vsi Te v svojih dušah neizbrisno nosimo za ta in za bodoči svet. </poem> 6x20wuuqbirg42a9j6j1p8r8g6sbjyx 224155 224154 2026-06-14T15:32:34Z Matjaž14 10627 224155 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Msgr. Ivanu Kunčiču | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Novi mašnik | naslednja = Božja igra (II) | licenca = javna last }} <poem> '''MSGR. IVANU KUNČIČU''' ''Ob sedemdesetletnici'' ''(Cerkno 27. XII. 1942)'' Na tem stoletnem pragu hrama božjega, obdanega od venca živega in rožnega hvaležnih naših src za jubilej čestitati Te pozdravljamo in zanj hvaležnih src proslavljamo dobrotnega Boga. Ti si naš oče; roka Tvoja nas maziljena vsadila je na vrt Gospoda Kristusa, kjer si odgajal nas, vrtnar; potem smo greli se okrog ognjišča skupnega in skupna miza je bila za nas pogrnjena; med nami si sedel, pastir. Tvoj je današnji dan, a tudi mi ga čutimo globoko v svojih dušah ga bogato slutimo, otroci tvoji vsi; pastir, vrtnar in oče naš, mi vsi Te ljubimo in vsi Te v svojih dušah neizbrisno nosimo za ta in za bodoči svet. O, čuj še naše želje preiskrene, pregoreče: i Ti dočakaj blagoslova tiste sreče, ki čakamo ga vsi: da vzpne se i čez tvoje dni bogata mavrica, ki z božjim mirom in ljubeznijo bo pisana za vsako živo stvar. A zdaj pristopi, sedemdesetletnik, pred oltar, da daroval boš na belini prtov spravni dar za naše duše, da prosil boš Boga dobrotnega, naj podeli i nam i Tebi skupni dom nebeški za vse dni in za vse večne čase. </poem> ju6bxt7vo1wiym527twjsyzghbebe4p Lado Piščanc/Božja igra (II) 0 41817 224157 2026-06-14T15:37:17Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božja igra (II) | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Msgr. Ivanu Kunčiču | naslednja = | licenca = javna last }} <center>'''BOŽJA IGRA''' '''I.'''</center> <poem> Ko se plavica v žitu je razcvela, si se vrnila v svojo rodno vas: a kot spomladi ptic selivk krdela prišla si le za kratek čas med nas....« 224157 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božja igra (II) | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Msgr. Ivanu Kunčiču | naslednja = | licenca = javna last }} <center>'''BOŽJA IGRA''' '''I.'''</center> <poem> Ko se plavica v žitu je razcvela, si se vrnila v svojo rodno vas: a kot spomladi ptic selivk krdela prišla si le za kratek čas med nas. Bila si kot Madona na oltarji: kot mandelj zožene bile oči so tvoje od skrivnostno lepih zarij, ki zasijale so ti v mlade dni. In ko poslavljala si se od vsega, je bil brez vsake boli tvoj pogled... kot da prišla bi z onstranskega brega pogledat spet naš bridko lepi svet. Ločili smo se od tebe brez tesnobe... globoko kapljala je naša kri. Bila si preko zemlje, preko dobe, tam je globina, tam tesnobe ni. </poem> <center>'''II.'''</center> <poem> In prišla je nedelja sinja: in šli smo v borove gozdove, v bridko opojna polja brinja, med rož ograde in vetrove. Roke smo si za igro dali na sredi sive kraške gmajne, a sredi igre smo obstali, zamaknjeni v daljine tajne. Ves Kras je bil kot mašni pladenj: peruti prosojnih drgetanje polagalo je nežno nadenj let tvojih mladih darovanje. Kot na žerjavici dehtelo je brinje; bori so dišali, kot da stotero rok vihtelo kadilnice bi v katedrali. Roke v rokah smo obdržali za obred med brati in sestrami... na sveti zemlji smo se zbrali... sam BOG igral je igro z nami. </poem> <center>'''III.'''</center> <poem> Na meji sveta vsa opojna stojiš: krog tebe ni vzduha ljudi, gneče hiš, krog tebe vsa bitja so znamenja sveta in s tabo so z onstransko zarjo odeta. Ob ognjih, prižganih pred zadnjo nočjo, le bela postava je tvoje telo; vse črte ostre ljubosumno si skrila, za večnost pred svetom si jih zatajila. Vse bliže poslušaš vesoljstva koral; ko ranil bo prvi pojoči te val, na rokah Boga boš kot roža omedlela in v novo brezkončno pomlad zadehtela. </poem> az0agnxdm2wkdeomt10htl8tw7onol7 Lado Piščanc/Na Krasu 0 41818 224159 2026-06-14T15:39:35Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Na Krasu | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Božja igra (II) | naslednja = Sv. Janez Krstnik | licenca = javna last }} <poem> '''NA KRASU''' O, kako si mi daleč, ti, ki ne vem ti imena; na dnu tvojih dobrih oči so velike skrivnosti kot klena semena. Mogoče bom še iztezal roke, da bom pil in da dal ti bom piti...« 224159 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Na Krasu | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lado Piščanc/Božja igra (II) | naslednja = Sv. Janez Krstnik | licenca = javna last }} <poem> '''NA KRASU''' O, kako si mi daleč, ti, ki ne vem ti imena; na dnu tvojih dobrih oči so velike skrivnosti kot klena semena. Mogoče bom še iztezal roke, da bom pil in da dal ti bom piti... Kraške planjave se v meglenost gube... Med mano in tabo se vedno bolj tanjšajo niti. </poem> q2cse1g4kltuygme2lueqy2deklymzi Sv. Janez Krstnik 0 41819 224160 2026-06-14T15:40:22Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Sv. Janez Krstnik | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Na Krasu | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SV. JANEZ KRSTNIK''' V puščavi bil je božji mož: obleka iz velblodjih kož, okoli ledij pas usnjen. Kot trombe bil njegov je glas: »Jaz sem prišel zato med vas, da izravnam Gospodu pot.« O Janez, prerok in kr...« 224160 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Sv. Janez Krstnik | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Na Krasu | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''SV. JANEZ KRSTNIK''' V puščavi bil je božji mož: obleka iz velblodjih kož, okoli ledij pas usnjen. Kot trombe bil njegov je glas: »Jaz sem prišel zato med vas, da izravnam Gospodu pot.« O Janez, prerok in krstnik, v nebesih bodi priprošnjik za nas, klicarje novih dni. Kot tebi naj buči nam glas v besedi božji in naš stas v viharjih moč naj zadobi! Kot ti zravnali bomo pot: po nji bo jasno šel Gospod v naš zmeden čas in med naš rod. </poem> 28a7nfj4fsodo7v3q1q8rx7agyrgzdt Lado Piščanc/Lepa Vida 0 41820 224162 2026-06-14T15:42:44Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Lepa Vida | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Sv. Janez Krstnik | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''LEPA VIDA''' O, ti edina v vesoljstvu, ki sem te v zadnjih dneh postavil na oltar, o, vedi, da si žgalni dar mladosti moje, o znaj, da brez tebe bi bilo moje darovanje zdaj brez vonjave. </poem>« 224162 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Lepa Vida | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Sv. Janez Krstnik | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''LEPA VIDA''' O, ti edina v vesoljstvu, ki sem te v zadnjih dneh postavil na oltar, o, vedi, da si žgalni dar mladosti moje, o znaj, da brez tebe bi bilo moje darovanje zdaj brez vonjave. </poem> afsghn1qrg42waeft62igimf0urybbp Pesem o Lepi Vidi iz Primorja 0 41821 224163 2026-06-14T15:47:31Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesem o lepi Vidi iz Primorja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lepa Vida | naslednja = Lepim vidam iz Primorja v slovo | licenca = javna last }} <center>'''PESEM O LEPI VIDI IZ PRIMORJA''' '''I.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem potapljal plug v zemljo na njivah dednih za vasjo in je očetna gruda sopla kot mlad...« 224163 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pesem o lepi Vidi iz Primorja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lepa Vida | naslednja = Lepim vidam iz Primorja v slovo | licenca = javna last }} <center>'''PESEM O LEPI VIDI IZ PRIMORJA''' '''I.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem potapljal plug v zemljo na njivah dednih za vasjo in je očetna gruda sopla kot mlado bitje, živa, topla in v zori hladni je v ta pomladni moj obred drobila tica drzni minuet med brstjem kraju njiv; ko sem razsipal jaro žito čez oranico valovito iz zvrhane sejalnice in se je v soncu zaiskrilo in ga srce je moje lilo kot v pestrem loku mavrice čez brazde čakajoče na blagoslov neba in mojega srca; da ko bi v dom te vpeljal nevesto in blažena bi sedala za mizo belo in bi na naju zrlo čudežno razpelo, ki ded ga dvignil je na častno mesto, bi svoje iskrenosti omamni duh zamesila okusno v kruh in kot od blagoslova velike noči mi ga prinašala na pladnju iz davnih dni? </poem> <center>'''II.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem žlahtnino v nove sode točil v hramu kamenitem in na skritem jo odločil za bajno ženitnino dvoje mladih src; ko bi nalila vino v dragi, pisan vrč in z njim napila svatom — bratom, da bi zaplula mlada kri, da bi čutili v sebi napojnino kot žar luči, ki sije skozi mrak teles, ki lije preko vseh zaves v eno samo srebrnino donebeških misli; ko bi vendar prišli iz svetišča naših sanj in stoletnih darovanj in bi z visokega stopnišča vrgli sveto desetino krvi iz polnega prgišča čez svobodno domovino v vidovdansko zarjo nad in bi močno opojni zavrisnili tej zemljici prisojni in vtisnili ji naš pečat? </poem> <center>'''III.'''</center> <poem> Kje si bila, ko se povrnil k materi sem sivi po poti daljni in varljivi neutešljivega iskanja in mi je njena vela roka, kot da imela pred seboj bi še otroka, v blagoslovljeni uri igraje odprla duri v hram odrešljivega spoznanja; in ko poklekal sem v tišino kot pred obredno veličino, mi je z nasmehom sladkim do nebes odstrla čar zagrnjenih zaves: in sem ko v sanjah skozi špranje videl, kako mi vsa sijoča trepetajoč izroča pisano stoletno zibel za dvoje izvoljenih iskanj, ki bi v zorenju svojih sanj sred vež v cvetočem gotskem slogu polagala v zibelkino belino življenja najopojnejšo prvino, podarjajočo rodu se in Bogu? </poem> mhkyrkp9emqdyj615wf404b688x714a Lepim Vidam iz Primorja v slovo 0 41822 224164 2026-06-14T15:49:25Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Lepim vidam iz Primorja v slovo | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pesem o lepi Vidi iz Primorja | naslednja = Tožba po lepi Vidi | licenca = javna last }} <center>'''LEPIM VIDAM IZ PRIMORJA V SLOVO''' '''I.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem iskal te preko vseh polja, žehtečih v žarkem soncu, po vseh poteh, vo...« 224164 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Lepim vidam iz Primorja v slovo | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pesem o lepi Vidi iz Primorja | naslednja = Tožba po lepi Vidi | licenca = javna last }} <center>'''LEPIM VIDAM IZ PRIMORJA V SLOVO''' '''I.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem iskal te preko vseh polja, žehtečih v žarkem soncu, po vseh poteh, vodečih na samote tihe, po vseh logeh, šumečih tople vzdihe, po vseh vrheh, strmečih na zemlje koncu? </poem> <center>'''II.'''</center> <poem> V kateri loki skriti si bila, ko sem te klical z glasovi bitij, z glasovi vseh zvezda čez svod pojočih, z glasovi zemlje in neba v vseh barvah se prelivajočih, z glasovi sončnih dni prešerno vriskajočih, z glasovi žametnih noči bolestno žalujočih, z glasovi vseh vetrov grozeče vihrajočih, z glasovi vseh cvetov sladko šepetajočih, z glasovi drobnih tic ščebetajočih, z glasovi nežnih klic, snujočih o življenju pod zemljo? </poem> <center>'''III.'''</center> <poem> Kje si bila, ko sem mladost v pomlad pomakal zate in sredi rož sem čakal nate, ko sem cvetove zemlje bral v poljani, da bi jih tebi dal, izbrani, in kakor z barvami, cvetočimi čez božje pladnje, bi z njimi te obsul in bi s teboj odplul na bregove zadnje? </poem> 32wck1yk4sreyt76egrlnf9y4h08vkl Tožba po Lepi Vidi 0 41823 224165 2026-06-14T15:50:44Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tožba po lepi Vidi | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lepim vidam iz Primorja v slovo | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''TOŽBA PO LEPI VIDI''' Še te gledam, rjavooka, lepa Vida, kot na zemlje koncu v žarkem soncu, vso vabečo z zlatim jabolkom ob licu kakor s srečo. V lepo rožo te presnavljam in kot v ruš...« 224165 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tožba po lepi Vidi | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Lepim vidam iz Primorja v slovo | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''TOŽBA PO LEPI VIDI''' Še te gledam, rjavooka, lepa Vida, kot na zemlje koncu v žarkem soncu, vso vabečo z zlatim jabolkom ob licu kakor s srečo. V lepo rožo te presnavljam in kot v rušo rožno v dušo te postavljam iz livad bleščečih in mamečih. Pa si daleč v tujih rokah, kjer pomladi ni, ni luči, ni rož, ni tic in moj klic je nalomljena perot, ki drsi čez brezvezdni svod. </poem> cl48ucq86ydxbh5mvna8imm7njrllxr Tebe ni 0 41824 224166 2026-06-14T15:51:47Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tebe ni | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tožba po lepi Vidi | naslednja = Tožba po golobčku | licenca = javna last }} <poem> '''TEBE NI''' Mlada kri ti ni pustila, šla si, lepa Vida, v svet, vrgla te življenja sila je na pota mladih zmot. Pote prišel tuji mož je, k sebi vzel te je domov, zate dal nam bridkih rož je, s...« 224166 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tebe ni | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tožba po lepi Vidi | naslednja = Tožba po golobčku | licenca = javna last }} <poem> '''TEBE NI''' Mlada kri ti ni pustila, šla si, lepa Vida, v svet, vrgla te življenja sila je na pota mladih zmot. Pote prišel tuji mož je, k sebi vzel te je domov, zate dal nam bridkih rož je, s tabo vzel življenja pol. Prazen dom je sredi griča, v njem gosti se sivi mrak, kot da dragega mrliča nesli davi bi čez prag. V polju šelesti pšenica kot od suhega zlata, srp pripravlja že žanjica, tvojega razjeda rja. O, še dimka se ozira, ko zaškriplje stara dver, a pogled ji spet zamira, ko pa tebe ni nikjer. Ko v nedeljo gremo k maši, te iščejo zaman oči, ni tvoje rute v družbi naši, v skrinji pisani leži. </poem> ton08dshfbs3k76idfleap0j3hx4w06 Tožba po golobčku 0 41825 224167 2026-06-14T15:52:34Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tožba po golobčku | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tebe ni | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''TOŽBA PO GOLOBČKU''' O golobček, ki si letal preko vaških streh in postajal na bleščečih se poteh v soncu jasnem, o golobček, ki si pitat hodil se na naše gumno in v večeru kasnem grulil pesem pritajeno ned...« 224167 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Tožba po golobčku | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tebe ni | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''TOŽBA PO GOLOBČKU''' O golobček, ki si letal preko vaških streh in postajal na bleščečih se poteh v soncu jasnem, o golobček, ki si pitat hodil se na naše gumno in v večeru kasnem grulil pesem pritajeno nedoumno, dokler prišla ni siva megla in ni po tebi skrito segla roka kruta ... o golobček, tiha zdaj je moja uta, odkar izgubil našo si svobodo, odkar veseli tebe bodo tujci zviti in v moji skriti boli ne bo mi moč te pozabiti. </poem> 14pnj51k0m965vyjkfml7vty973bx68 Videl sem te 0 41826 224168 2026-06-14T15:53:35Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Videl sem te | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tožba po golobčku | naslednja = Poslednji akordi | licenca = javna last }} <poem> '''VIDEL SEM TE''' Sanjavi otrok sem v zeleni pomladi in v luči in barvah in zvokih obstal: iz devete dežele sem čul tvojo pesem, pa sem jo igraje ujel na piščal. Potem sem te videl: ovenčano...« 224168 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Videl sem te | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Tožba po golobčku | naslednja = Poslednji akordi | licenca = javna last }} <poem> '''VIDEL SEM TE''' Sanjavi otrok sem v zeleni pomladi in v luči in barvah in zvokih obstal: iz devete dežele sem čul tvojo pesem, pa sem jo igraje ujel na piščal. Potem sem te videl: ovenčano s ptički, obsuto s cvetovi zemlje in dreves, čujočo v svetlobi pri jutrnih vratih, odeto v bogastvo zastrtih zaves. S cvetočimi vejami si me vabila, s pritajenim spevom si klicala me, naj k tebi bi prišel in veje otresel, da padel bel cvet bi na moje srce. Pred mano pa plaval je angel nebeški in srkal me v svojo žarečo je sled, z roko neizprošno oči mi zaslanjal, skoz prste njegove sem gledal v tvoj svet. Nazadnje sem videl, kako si umrla: med rože pomladne je palo telo; utihnil tvoj spev je, le ptički so peli in smrt mi svetila je z večno lučjo. </poem> grde3st3g0zvddg8oi1bszkou54l9kn Poslednji akordi 0 41827 224169 2026-06-14T15:54:15Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Poslednji akordi | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Videl sem te | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''POSLEDNJI AKORDI''' Nikogar li ne bo, da jokal bo za nami, ko naše izmučeno telo ležalo bo v prerani jami? </poem>« 224169 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Poslednji akordi | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Videl sem te | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''POSLEDNJI AKORDI''' Nikogar li ne bo, da jokal bo za nami, ko naše izmučeno telo ležalo bo v prerani jami? </poem> i8xlkhnjmrhtdann02s9wbjywhk1jwo Pred jaslicami 0 41828 224170 2026-06-14T15:56:41Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pred jaslicami | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Poslednji akordi | naslednja = Božična za naše dni | licenca = javna last }} <poem> '''PRED JASLICAMI''' Tiho, tiho, bratci in sestrice, v Betlehemu ne žgolijo tice, kadar lepo Detece Device pod večer zaspi. Tiho, tiho, da ne prebudimo sveto Dete; k jaslicam stopimo; lahno,...« 224170 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pred jaslicami | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Poslednji akordi | naslednja = Božična za naše dni | licenca = javna last }} <poem> '''PRED JASLICAMI''' Tiho, tiho, bratci in sestrice, v Betlehemu ne žgolijo tice, kadar lepo Detece Device pod večer zaspi. Tiho, tiho, da ne prebudimo sveto Dete; k jaslicam stopimo; lahno, lahno, da ga ne zbudimo s hrumom naših dni. Ali vendar, bratci, prebudimo božje Dete, da mu potožimo hude čase, ki jih zdaj živimo bedni mi ljudje. Dete, naša zemlja je goreča, Dete, naša srca krvaveča vsa, oj vsa so, stiska vedno večja dušo nam duši. Dete, Dete, o poslušaj glase naše; Dete, vrni zopet čase sončne, Dete, ki sprejelo nase si sveta gorje. Dvigni roko čez sveta valove, zgradi zopet zrušene domove, pošlji vsem nam zarje boljše, nove za bodoče dni. Dete, Dete, mir z nebes nam rosi, betlehemski mir nam v srca trosi; Dete, Dete, to te milo prosi ves človeški rod. </poem> 0giqxmp2gduo1l43o7jrxedmw775scs Božična za naše dni 0 41829 224171 2026-06-14T15:57:52Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božična za naše dni | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pred jaslicami | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOŽIČNA ZA NAŠE DNI''' Grlice, golobčki mali, kakor jata vsa preplašena k jaslicam smo pribežali. Okrog jaslic kot krog sonca smo sklenili venček naših src, srečni, blaženi brez konca. V svetu t...« 224171 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Božična za naše dni | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pred jaslicami | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''BOŽIČNA ZA NAŠE DNI''' Grlice, golobčki mali, kakor jata vsa preplašena k jaslicam smo pribežali. Okrog jaslic kot krog sonca smo sklenili venček naših src, srečni, blaženi brez konca. V svetu tulijo viharji, v temni vihri begajo ljudje, hrepene po lepi zarji. Jaslice, skrivnosti polne, posvetite v noč, v vihar sveta, luč vrzite v duše bolne: da vas bodo vendar našle in po neutešljivih blodnjah vseh se na vaših pašah pasle. Jaslice, ljubo svetite vsem očetom, bratom, sestram vsem; spet domov jih pripeljite! Jaslice, vsem pomagajte, vsem ljudem sedaj hudo je mraz, le gorak jim prostor dajte! </poem> f8n8difdb2q171ws04tgl75qlh5uot3 Jezuščkova lučka 0 41830 224172 2026-06-14T15:59:29Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jezuščkova lučka | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Božična za naše dni | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''JEZUŠČKOVA LUČKA''' Nocoj prišel je v tihi domek moj sam Jezušček. Potem sva hitro šla tja v Betlehem, tja k jaslicam. In tam mi lučko je prižgal On sam, On, Jezušček. »In zdaj,« mi rek...« 224172 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Jezuščkova lučka | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Božična za naše dni | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''JEZUŠČKOVA LUČKA''' Nocoj prišel je v tihi domek moj sam Jezušček. Potem sva hitro šla tja v Betlehem, tja k jaslicam. In tam mi lučko je prižgal On sam, On, Jezušček. »In zdaj,« mi rekel je, »se z njo igraj, z njo, z lučico.« In ko igrala sem se z lučko to, o, čujte vsi: v srce mi svetla lučka padla je, v srce moje. Gori mi zdaj srce, močno gori za Jezuščka, gori mi zdaj srce za vse ljudi, o čuj, za vse. Prižgi, o, Dete, v srcih vseh ljudi, to svetlo luč; in daj, da jim ne ugasne vekomaj, o Dete, daj! </poem> fv2awaapz44pcjz2r0c6bv4qrvxxm57 Brez tolažbe 0 41831 224173 2026-06-14T16:00:37Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Brez tolažbe | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jezuščkova lučka | naslednja = Oktobrska nedelja | licenca = javna last }} <poem> '''BREZ TOLAŽBE''' Pod sveti krov domače hiše sem prišel, za belo javorovo mizo sem sedel in milo prosil, ko za ubogajme: »O dragi, dajte, dajte mi iskren pogled, o dajte pesem starih, blaž...« 224173 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Brez tolažbe | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Jezuščkova lučka | naslednja = Oktobrska nedelja | licenca = javna last }} <poem> '''BREZ TOLAŽBE''' Pod sveti krov domače hiše sem prišel, za belo javorovo mizo sem sedel in milo prosil, ko za ubogajme: »O dragi, dajte, dajte mi iskren pogled, o dajte pesem starih, blaženih besed, o dajte, dajte mi v objem roke!« »O, naše roke polne skritih so solza, med kruh zamesile so pelina grenkega, na njih ugasnil je nekdanji sij. O, ne zveni nič več besede naše glas, zamolčana za grlo nas tišči, v obraz nam vpije, v duši ranjena skeli. O, le za hip si včasih krademo pogled, drugače gledamo si skrivoma v hrbet, ko dvoje mečev naše so oči.« <center>.*.</center> Potem sem dolgo v stari izbi sam ostal, predmetom dragim sem kot znancem roke dal in z njimi sem govoril ko z ljudmi. </poem> 7vd7lx7zgutxpfma8retgnk47hdy21z Oktobrska nedelja 0 41832 224174 2026-06-14T16:01:09Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Oktobrska nedelja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Brez tolažbe | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''OKTOBRSKA NEDELJA''' Barvita svetloba jesenske nedelje drhti v nepremično modrino neba; pod žalostno goro sem romar samotni v sijočo barvitost zlil košček neba. V spokojni belini se hiše bleščijo kot lep...« 224174 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Oktobrska nedelja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Brez tolažbe | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''OKTOBRSKA NEDELJA''' Barvita svetloba jesenske nedelje drhti v nepremično modrino neba; pod žalostno goro sem romar samotni v sijočo barvitost zlil košček neba. V spokojni belini se hiše bleščijo kot lepi obrazi odkritih ljudi; pri slehernih durih bi lahko potrkal za mizo moževal iz oči v oči. Vsa zemlja zavita v prozorne koprene prijetno diši od jesenskih sadov; na mestu stojim in se urejeno zbiram, opojen od grude izzorelih sokov. Cvetovi cvetijo na oknih in gredah kraj hiš — rodovitnosti zemlje simbol, kot da bi vas prvikrat gledal, cvetovi, se divim in čudim vse bolj in vse bolj. </poem> ho1m4v2j4f0ufl5fhpj8qz8gs4vm8pc Rad bi daleč šel od tod 0 41833 224175 2026-06-14T16:02:26Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Rad bi daleč šel od tod | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Oktobrska nedelja | naslednja = Pisana skrinja | licenca = javna last }} <poem> '''RAD BI DALEČ ŠEL OD TOD''' Rad bi šel na dolgo pot, rad bi daleč šel od tod, med ljudmi mi je tesno, Rafael, daj mi roko. Kot uganka so ljudje, v zanke lovijo srce, njih besede —...« 224175 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Rad bi daleč šel od tod | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Oktobrska nedelja | naslednja = Pisana skrinja | licenca = javna last }} <poem> '''RAD BI DALEČ ŠEL OD TOD''' Rad bi šel na dolgo pot, rad bi daleč šel od tod, med ljudmi mi je tesno, Rafael, daj mi roko. Kot uganka so ljudje, v zanke lovijo srce, njih besede — spev siren, njih pogledi — objem jeklen. Daj roko mi, Rafael: v plašč tesno se bom odel, tisti prag bom šel iskat, kjer mi vsak bo večen brat. </poem> ltb2ziqyeg6pzpyt8bcovousr5pyasn Pisana skrinja 0 41834 224176 2026-06-14T16:02:52Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pisana skrinja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Rad bi daleč šel od tod | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PISANA SKRINJA''' Čez pisano skrinjo vso noč se že sklanjam; to skrinjo prinesla je mati na dom, ko tihi še snivali v njenih smo sanjah. Potem nas je mati pod srcem nosila, da bilo kot njeno bi naš...« 224176 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Pisana skrinja | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Rad bi daleč šel od tod | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''PISANA SKRINJA''' Čez pisano skrinjo vso noč se že sklanjam; to skrinjo prinesla je mati na dom, ko tihi še snivali v njenih smo sanjah. Potem nas je mati pod srcem nosila, da bilo kot njeno bi naše srce, da v nas se prelila bi sveta davnina, da mogli bi čuvati skrinjo zaveze, da ne bi skrunile je tuje roke, da ne bi ukradli iz nje naše besede, da zrli bi v rožnate zibelke onih, ki v grozi obreda bi dali jim v dar to skrinjo predrago stoletnih skrivnosti. O skrinja, sama sva ostala v tej noči in mesto čez zibelke novih rodov, se sklanjam v pokoj zapuščenih domov. </poem> jend01mxpdafrwufvr1np1uawis3631 Lado Piščanc/Mati 0 41835 224178 2026-06-14T16:04:34Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Mati | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pisana skrinja | naslednja = O Bog znaj | licenca = javna last }} <poem> '''MATI''' Srca in rože in skrinje in vrče slikala mati je s tenko roko, z mehkimi glasi med delom zapela svojim paglavčkom je pesmi ljubo. Bil je ves dom kakor pisana skrinja, v nji pesmi čar je zvenel venomer,...« 224178 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Mati | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Pisana skrinja | naslednja = O Bog znaj | licenca = javna last }} <poem> '''MATI''' Srca in rože in skrinje in vrče slikala mati je s tenko roko, z mehkimi glasi med delom zapela svojim paglavčkom je pesmi ljubo. Bil je ves dom kakor pisana skrinja, v nji pesmi čar je zvenel venomer, srca paglavčkov — te ribice rdeče — gnal in razvnemal je blažen nemir. Zrasli paglavčki so v dvajseta leta, zrasli ob vonju najžlahtnejših rož, zrasli ob pesmi bogate davnine, zrasli v dekleta in v žilavost mož. Kot nad vinogradom sladkim prečula mati nad njimi je sleherno noč, da bi prestregla vsa znamenja tajna, ki bi jih tujec dal mimo gredoč. Pa je prišla topla noč v mesečini, tujec prišel je in znamenje dal, deklice v izbah iz sna je prebudil, deklicam v prsih je vzdih vzdrgetal. Materi sivi srce je zastalo, ranjeni krik se ji v grlu razklal, obraz ledeni v nestvor se ji spačil, kot da bi tujec vanj kamen zagnal. </poem> 3urd17gn1kfsof99gadquaz0ivgzgy0 O Bog znaj 0 41836 224179 2026-06-14T16:05:37Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = O Bog znaj | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mati | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''O BOG ZNAJ''' O Bog, še vedno sem kot neukročena žival, ki skriva plaha se in divja v temnem lesu, še vedno v krčih trepetam po vsem telesu, ko stisne me krepkeje tvojih rok objem svetal. Pa znaj, ob zatemnitvi še stojim...« 224179 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = O Bog znaj | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Mati | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''O BOG ZNAJ''' O Bog, še vedno sem kot neukročena žival, ki skriva plaha se in divja v temnem lesu, še vedno v krčih trepetam po vsem telesu, ko stisne me krepkeje tvojih rok objem svetal. Pa znaj, ob zatemnitvi še stojim na oglu cest, z roko žarečo sredi beganja in vrišča še dajem jasno smer ljudem do zaklonišča in še jim kažem večna pota tvojih večnih zvezd. O Bog, postavil si me kraju cest za bel kanton, izklesal si za kariatido me trpečo in treščil me med sivo gomazečo gnečo, da bil bi v strašni igri vsem za smer in za naslon. Pa znaj, da ko ljudem v obraze gledam, me je mraz, ko plašno, zmedeno hitijo mimo mene dekleta, otroci, starčki in možje in žene, še vedno se mi zdi, da se režijo mi v obraz. O Bog, v solzah si krčevito mišice krotim in goltam vozel boli na cestah samotnih; pa znaj, da ob urah prebujenih in dremotnih s teboj kot strog menih z oglavnico trpim. </poem> 03tgj356votefmt9u3hi22c2ohe6hso Na poslednjih mejah 0 41837 224180 2026-06-14T16:07:21Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Na poslednjih mejah | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = O Bog znaj | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''NA POSLEDNJIH MEJAH''' O, velika je ta izba: osem oken v beli dan, osem luči v svetlo noč, v oknu žlahten cvet vsejan, v luči droben ptič pojoč. O, skrivnostna je ta izba: svatba, rojstvo in botrinja, skrb...« 224180 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Na poslednjih mejah | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = O Bog znaj | naslednja = | licenca = javna last }} <poem> '''NA POSLEDNJIH MEJAH''' O, velika je ta izba: osem oken v beli dan, osem luči v svetlo noč, v oknu žlahten cvet vsejan, v luči droben ptič pojoč. O, skrivnostna je ta izba: svatba, rojstvo in botrinja, skrb in delo, smrt in pare, gospodar in gospodinja, skrinje, kipi, slike stare že sto let so na pohodu po črvivem, težkem podu te skrivnostne stare izbe. O, velika stara izba: osem oken v sivi dan, osem luči v temno noč, v oknih žlahten cvet ožgan, v luči črn vran krakajoč. O, strahotna je zdaj izba; bledi, mrki arestantje, starčki in možje in fantje, deca, žene in dekleta — od vsepovsodi vzeta gneča pisana kakor paleta, v plašče svojih misli skriti, zamotani v rezke niti v brezoblične dni strmimo in ponoči budni spimo, v grozni muki čakajoči, kdaj v temi spet nov strel poči. </poem> 0aer6mb7xoqhjvvrntswo4yj8azs5oh Črna noč 0 41838 224181 2026-06-14T16:09:20Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Črna noč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Na poslednjih mejah | naslednja = Lado Piščanc/Pesmi zelene pomladi/Opombe | licenca = javna last }} <poem> '''ČRNA NOČ''' Iz črne noči voda šumi mimo domov, mimo grobov. Vse molči, človeka ni, da dal bi glas med nas. </poem>« 224181 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Črna noč | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Na poslednjih mejah | naslednja = Lado Piščanc/Pesmi zelene pomladi/Opombe | licenca = javna last }} <poem> '''ČRNA NOČ''' Iz črne noči voda šumi mimo domov, mimo grobov. Vse molči, človeka ni, da dal bi glas med nas. </poem> sr2md0kpgtr4dv5asoq5dft8lfmkmso Lado Piščanc/Pesmi zelene pomladi/Opombe 0 41839 224182 2026-06-14T16:16:23Z Matjaž14 10627 nova stran z vsebino: »{{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Opombe | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Črna noč | naslednja = | licenca = javna last }} '''OPOMBE''' Zbirko »Pesmi zelene pomladi« je pesnik sam pripravil za tisk v letu 1942. Zato so vse pesmi do cikla »Lepi Vidi« in »Poslednjih akordov« tiskane po zamisli in načrtu pesnika samega. V »Poslednjih akordih« pa so zb...« 224182 wikitext text/x-wiki {{Naslov | avtor = Lado Piščanc | naslov = Opombe | zbirka = Pesmi zelene pomladi | leto = 1950 | prejšnja = Črna noč | naslednja = | licenca = javna last }} '''OPOMBE''' Zbirko »Pesmi zelene pomladi« je pesnik sam pripravil za tisk v letu 1942. Zato so vse pesmi do cikla »Lepi Vidi« in »Poslednjih akordov« tiskane po zamisli in načrtu pesnika samega. V »Poslednjih akordih« pa so zbrane njegove zadnje pesmi, ki jih je spesnil po letu 1942 in ki smo jih našli, deloma še v rokopisu, med njegovimi zadnjimi spisi. »Pesmi zelene pomladi« so živa slika pesnikovega mladega življenja. V njih odkriva globoka doživljanja svoje čuteče duše. Prav vsled tega se bodo zdele nekatere pesmi nejasne, nedoumljive. Vendar ni je pesmi iz te zbirke, ki bi je pesnik v svoji bogati notranjosti ne bil doživel in doumel do dna. Njegova pesem ga spremlja skoro še iz otroških let v fantovsko dobo, polno bojev in viharjev, polno upov in hrepenenj. »Pomladni viharji« nam o vsem tem govorijo. »Vsaka pomlad je vetrovna, če ne, sploh pomlad ni ...« Tudi njegova pomlad je šla skozi ogenj mnogih preizkušenj. Tudi njega je vabila »pisana pomlad«, odkrivala mu svoje čare, ki so se mlademu srcu zdeli tako lepi in vabljivi. A v dalji je že žarel njegov zlati cilj — bela katedrala. »Pomladni viharji« razodevajo njegovo borbo za ta zlati cilj. Prezrl je klic sveta in klic srca, ko so se kakor v vsakem zdravem fantovskem srcu prebudile v njem sanje o ljubezni, da je za hip obstal kakor slepec, ki drži v svojih rokah rožo in ne ve, ali mu je v življenje ali v propast«. Med viharji in boji je stopal pogumno naprej — v odpoved. Njegova prva pesem »Goslar« nosi datum iz leta 1930. iz Pize. Isto leto je spisal tudi pesem »Večer v tujini«, »Slovo«, »Molitev«. Le pozneje je spesnil pesem »Angel življenja«, katero mu je navdahnil veličastni kartuzijanski samostan ob vznožju Pizanskih hribov (Certosa di Calci). Moramo omeniti, da je tudi v njem, posebno zadnje čase v Cerknem, zaživela želja, da bi se zaprl v tišino samostanskih celic in tam ob petju korala, daleč od sveta, zaživel življenje najgloblje mistike. Nadaljna leta 1932-33-34 so bila zelo bogata v njegovi pesniški pomladi. V to dobo spadajo: »Roke«, »Bolnik«, »Sredi cest«, »Slepec in rožo«, »Megleni krogi«, »Pesem o beli hišici«, »Pismo«, »Pesem poletne južne noči«, »Advent«, »Zvezdica«, »Mladost«, »Pomladna romanca«, »V poljano«, »Spoznanje«, vse iz venca »Pomladni viharji«. Največ izmed teh pesmi je spesnil v Pizi, ko je hrepenenje in bolečina razgibala v njem najboljše ustvarjalne sile. V nadaljna tri leta spadajo vse ostale pesmi iz »Pomladnih viharjev«, »Drevesa« in »Božja igra«. Izmed teh so bile »Gozd«, »Breskve« in »Pesem drevesa« objavljene v Mladiki leta 1938., menda pod psevdonimom Vid Škrjanec. Pobudo za cikel »Drevesa« mu je dala predvsem pestra narava okoli Malega in Velikega semenišča v Gorici, kjer je v vseh letnih časih občudoval lepoto in bogastvo dreves vseh oblik in vrst. »Kostanji«, »Borovci in bratje« se še posebno poglabljata v življenje zavodskih let Velikega semenišča. Vse te pesmi spadajo v dobo pred njegovim mašniškim posvečenjem. Doba od leta 1937. pa vse do leta 1942. je na videz v njegovem pesniškem udejstvovanju neplodovita. Vzvišenost duhovništva ga je tako prevzela, da je njej posvetil vse svoje duhovne zmožnosti in vrline. Takrat je vse bogastvo svoje pesniške duše razdajal ljudem: v pridigah, v spovednici, v šoli, povsod, kjer koli je bil, je razsipal okoli sebe cvetje svoje bogate pomladi. V njegovi notranjosti pa so že vstajali novi akordi, vse lepši in bogatejši, spočeti iz globokega spoznanja, iz veličine ljubezni in trpljenja. »Brez tolažbe«, »Rad bi šel daleč od tod« odkrivata dovolj jasno vso njegovo zagorjenost nad mrzloto ljudi. Vedno bliže je prihajal angel zlat s srebrno kanglico v rokah... In ko mu je »odstrl levo stran«, je začela kapljati njegova srčna kri... »Tožba po golobčku«, »Pisana skrinja«, »Mati«, to so prvi cveti, ki so vzklili iz globoke bolečine nad izgubo te srčne krvi. Potem je kot v blodnih sanjah na smrt bolnega stopil v hram »Lepe Vide«. Iz neizmernega hrepenenja in trpke bolečine je vstala pesem, posvečena vsem lepim Vidam iz Primorja, ki so šle za klicem »stokrat bridkih tujih mož...« in iz tople hvaležnosti do tistih, »... ki nas v naši žalosti niso zapustile in bodo z nami ostale, ko bomo gradili nove domove...« Tem »Lepim Vidam«, ki so ostale na domači zemlji in na katere bomo gledali v najsvetejšem našem svetišču s hrepenenjem, veseljem in ponosom«, je posvetil »velepesem svojih mladih dni«. V »Lepo Vido« pa je izlil še drugo tiho bolest. Bolest nad njegovo ljubljeno Primorsko, ki je neizogibno drvela v objem pohlepnemu sovražniku — lastnemu bratu. Vedel je, da ji bodo oskrunili obraz z izdajalskimi poljubi, da ji bodo umorili v duši čut poštenja in na njegovo mesto postavili razbrzdano poulično pesem. Slutil je njen padec in njeno sramoto, ki bo kot pečat ostal neizbrisen za vse čase na njenem čelu. Njena svetla podoba je vedno bolj bledela, izginila končno v krvavi zarji novih strašnih dni... Zaman jo je klical nazaj »z glasovi vseh zvezda čez svod pojočih, z glasovi zarij zemlje in neba, z glasovi sončnih dni in žametnih noči«. Zaman ji je s sladko milobo očital, kako je nanjo mislil vso svojo mladost, kako je hrepenel, »da bi jo obsul z vsemi cvetovi zemlje, njo edino in izbrano, in bi z njo odplul na bregove zadnje...« Ko je dal duška svoji prekipevajoči bolečini v »Lepi Vidi«, je našel za hip blažen pokoj ob betlehemskem Detetu. V božičnih dneh leta 1943., ravno mesec dni pred svojo in to še celo potem, ko so bili po zlomu Italije mnogi že doma. Žalostno je dejstvo, da so ravno ti mladi ljudje, dekleta in fantje, postali najhujši komunisti. Fašistične ječe so bile za to najboljše šole. Nadalje so dolžili kaplana Ladota in Ludvika Slugo, da sta ona dva zakrivila pokolj 47 partizanov, ki so jih Nemci postrelili one dni v partizanski šoli ob napadu na Cerkno, češ da sta nemško posadko obvestila o bivanju partizanske šole v vasi. Ni tukaj prostor, da bi dokazovali neresničnost in zlobnost teh obtožb. Uverjeni smo, da bo tudi za to prišel čas. Tedaj, ko bodo smele priče govoriti in bo postalo očito, kar je sedaj skrito, se bo nedolžnost pesnika Ladota in z njim vseh ostalih cerkljanskih žrtev zasvetila v vsej žarki svetlobi, dobrim v tolažbo, hudobnim pa v obsodbo. O Ladotovi nedolžnosti pa so sedaj najbolj zgovorne priče njegove pesmi same. Če kdo dvomi o tem, naj vzame v roke to knjigo, najpristnejšo izpoved njegove otroško čiste duše, in naj presodi ... r9nghsb2n5nabpnb9g3l8a7mjtywkri