Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.15 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 28035 224468 223724 2026-08-17T19:33:44Z ~2026-45253-72 10683 224468 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji= Zdravilo ljubezni (Prešernove poezije){{!}}Zdravilo ljubezni. | naslednji= Prekop (Prešernove poezije){{!}}Prekop. | naslov= Povodnji mož. | normaliziran naslov= Povodni mož | poglavje= [[Prešernove poezije|Prešérnove poezije]] (1902), uredil [[Anton Aškerc|A. Aškerc]]. | avtor= France Prešeren{{!}}Dr. Prešérin. | opombe= | izdano= {{mp|delo|Prešérnove poezije}}, {{mp|leto|1902}} | vir= [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Spletišče Štefana Rutarja] | dovoljenje= javna last | obdelano= 4 }} <poem> '''<big>O</big>'''d nekdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepše od Urš’ke biló ni nobene, nobene očem biló bolj zaželjene ob času nje cvetja dekleta ne žene. — Ko najbolj iz zvezd je danica svetlà, najlepša iz deklic je Urš’ka bilà. {{prelom strani}} Mnog’tere device, mnog’tere ženice oko je na skrivnem solzé prelivalo, ker Urš’ki srcé se je ljubega vdalo; al ljubih biló je nji vedno premalo. Kar slišala moških okrog je slovet’, skušala jih v mreže razpete je vjet’. Je znala obljubit’, je znala odreči, in biti priljudna, in biti prevzetna, mladenče unemat’, bit’ staršim prijetna; modrij in zvijač je bilà vseh umetna. Možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote’z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele; bilà je kraljica njih Urš’ka brhká, Plesati ni dolgo nje volja bilà. Jih dokaj jo prosi, al vsak’mu odreče, prešerna se brani in ples odlašuje, si vedno izgovore nove ’zmišljuje. Že solnce zahaja, se mrak približuje, že sedem odbila je ura in čez, ko jela ravnat’ se je Urš’ka na ples. {{prelom strani}} Al ko se ozira, plesavca si ’zbira, zagleda pri mizi rumeni junaka; enac’ga pod solncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica vsaka ... Omrežit’ ga Uršika lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči. To videt’, mladenič se Urški približa: »Al hot’la bi z mano plesáti?« ji pravi .... »Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje lepote zaslišal sem davi ... Že, Uršika zala, pred tabo sem zdaj, že, Uršika zala, pripravljen na raj!« To reče in se ji globoko prikloni, sladko mu nasmeja se Uršika zala: »Nobene stopinj’ce še nisem plesala, da čakala tebe sem, res je, ni šala; zatorej le hitro mi rôko podaj, lej, solnce zahaja, jenjuje že raj!« Podal ji mladenič prelepi je rôko, in urno ta dva sta po podu zletela, ko da bi lahké perotnice imela, bilà bi brez trupla okrog se vrtela; ne vidi se, kdaj da pôd noga udar’, plesala sta, ko bi ju nosil vihar. {{prelom strani}} To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roké so zastale; ker niso trobente glasova več dale, mladenča nogé so trdó zacep’tale; »Ne maram,« zavpije, »za gosli, za bas, strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!« So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno grmenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje, prič’jočim po koncu so vstali lasjé ... Oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! »Ne boj se, ti Urš’ka, le hitro mi stopi, ne boj se,« ji reče, »ne boj se grmenja, ne boj se potokov ti mojih šumenja, ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja! Le urno, le urno obrni peté, le urno, le urno, ker pôzno je že!« »Ah, majhno postojva, preljubi plesavec, de jaz se oddahnem, de noga počije.« »Ni blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije; valovi šumeči te, Urš’ka, želé, le urno, le urno obrni peté!« {{prelom strani}} To reče, hitreje sta se zasukala, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljan’ce se trikrat zavila, plesaje v valove šumeče planila. Vrtinec so vid’li čolnarji derèč, al Uršike videl nobeden ni več.nigga. </poem> [[Kategorija:France Prešeren]] [[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Prešernove poezije]] 9ud3bfklfgzsui094zswkgc73rlbktr 224469 224468 2026-08-17T19:34:37Z ~2026-45253-72 10683 /* */ 224469 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji= Zdravilo ljubezni (Prešernove poezije){{!}}Zdravilo ljubezni. | naslednji= Prekop (Prešernove poezije){{!}}Prekop. | naslov= Povodnji mož. | normaliziran naslov= Povodni mož | poglavje= [[Prešernove poezije|Prešérnove poezije]] (1902), uredil [[Anton Aškerc|A. Aškerc]]. | avtor= France Prešeren{{!}}Dr. Prešérin. | opombe= | izdano= {{mp|delo|Prešérnove poezije}}, {{mp|leto|1902}} | vir= [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Spletišče Štefana Rutarja] | dovoljenje= javna last | obdelano= 4 }} <poem> '''<big>O</big>'''d nekdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepše od Urš’ke biló ni nobene, nobene očem biló bolj zaželjene ob času nje cvetja dekleta ne žene. — Ko najbolj iz zvezd je danica svetlà, najlepša iz deklic je Urš’ka bilà. {{prelom strani}} Mnog’tere device, mnog’tere ženice oko je na skrivnem solzé prelivalo, ker Urš’ki srcé se je ljubega vdalo; al ljubih biló je nji vedno premalo. Kar slišala moških okrog je slovet’, skušala jih v mreže razpete je vjet’. Je znala obljubit’, je znala odreči, in biti priljudna, in biti prevzetna, mladenče unemat’, bit’ staršim prijetna; modrij in zvijač je bilà vseh umetna. Možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote’z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele; bilà je kraljica njih Urš’ka brhká, Plesati ni dolgo nje volja bilà. Jih dokaj jo prosi, al vsak’mu odreče, prešerna se brani in ples odlašuje, si vedno izgovore nove ’zmišljuje. Že solnce zahaja, se mrak približuje, že sedem odbila je ura in čez, ko jela ravnat’ se je Urš’ka na ples. {{prelom strani}} Al ko se ozira, plesavca si ’zbira, zagleda pri mizi rumeni junaka; enac’ga pod solncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica vsaka ... Omrežit’ ga Uršika lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči. To videt’, mladenič se Urški približa: »Al hot’la bi z mano plesáti?« ji pravi .... »Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje lepote zaslišal sem davi ... Že, Uršika zala, pred tabo sem zdaj, že, Uršika zala, pripravljen na raj!« To reče in se ji globoko prikloni, sladko mu nasmeja se Uršika zala: »Nobene stopinj’ce še nisem plesala, da čakala tebe sem, res je, ni šala; zatorej le hitro mi rôko podaj, lej, solnce zahaja, jenjuje že raj!« Podal ji mladenič prelepi je rôko, in urno ta dva sta po podu zletela, ko da bi lahké perotnice imela, bilà bi brez trupla okrog se vrtela; ne vidi se, kdaj da pôd noga udar’, plesala sta, ko bi ju nosil vihar. {{prelom strani}} To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roké so zastale; ker niso trobente glasova več dale, mladenča nogé so trdó zacep’tale; »Ne maram,« zavpije, »za gosli, za bas, strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!« So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno grmenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje, prič’jočim po koncu so vstali lasjé ... Oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! »Ne boj se, ti Urš’ka, le hitro mi stopi, ne boj se,« ji reče, »ne boj se grmenja, ne boj se potokov ti mojih šumenja, ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja! Le urno, le urno obrni peté, le urno, le urno, ker pôzno je že!« »Ah, majhno postojva, preljubi plesavec, de jaz se oddahnem, de noga počije.« »Ni blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije; valovi šumeči te, Urš’ka, želé, le urno, le urno obrni peté!« {{prelom strani}} To reče, hitreje sta se zasukala, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljan’ce se trikrat zavila, plesaje v valove šumeče planila. Vrtinec so vid’li čolnarji derèč, al Uršike videl nobeden ni več. </poem> [[Kategorija:France Prešeren]] [[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Prešernove poezije]] jrf4cosmhs12alh1alrk05j5tp8x8a3 0 41894 224472 224421 2026-08-18T09:10:48Z Lana.jarc7 8056 224472 wikitext text/x-wiki ==Pesem== {{naslov | prejšnji=Poznam tvojo bol | naslednji=Ne hodi, duša | naslov=Pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse je šlo mimo njega, lepota, bolest, vse brez vtisa; in ti si obstala, strmela vanj, ti mlada, razumna Anfisa. Ni se ti razkril z demonom v duši, ki si bolest osvaja, glej: poljubi te in te ljubi in zopet hladan odhaja. In to je človek: kot marmorni kip mora mimo bolesti iti, če zla usoda, če demon z njim. On mu mora slediti. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] g82qscayituytfuuj5oi08ccdvksbcd 0 41903 224470 2026-08-18T09:03:31Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Tiha pesem== {{naslov | prejšnji=Bog blagoslovi | naslednji=Pesem | naslov=Tiha pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Opolnoči se duše selíjo, poljane blešče od snega, a v meni potlačena čustva vzkipijo, hočejo mi iz srca. V mojo temno sobo prihaja snežne pokrajine svetli soj, po mesečini se duša sprehaja s teboj, s teboj. In v mojem srcu grenkem, razbitem, sije luč najtišjih s...« 224470 wikitext text/x-wiki ==Tiha pesem== {{naslov | prejšnji=Bog blagoslovi | naslednji=Pesem | naslov=Tiha pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Opolnoči se duše selíjo, poljane blešče od snega, a v meni potlačena čustva vzkipijo, hočejo mi iz srca. V mojo temno sobo prihaja snežne pokrajine svetli soj, po mesečini se duša sprehaja s teboj, s teboj. In v mojem srcu grenkem, razbitem, sije luč najtišjih spoznanj; drevja senc bijoči ritem, kot da me nekdo poljublja nanj. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] hapzl8ash0sfjuyh2ywk32yntlu9bts 224471 224470 2026-08-18T09:03:55Z Lana.jarc7 8056 224471 wikitext text/x-wiki ==Tiha pesem== {{naslov | prejšnji=Bog blagoslovi | naslednji=Pesem | naslov=Tiha pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Opolnoči se duše selíjo, poljane blešče od snega, a v meni potlačena čustva vzkipijo, hočejo mi iz srca. V mojo temno sobo prihaja snežne pokrajine svetli soj, po mesečini se duša sprehaja s teboj, s teboj. In v mojem srcu grenkem, razbitem, sije luč najtišjih spoznanj; drevja senc bijoči ritem, kot da me nekdo poljublja nanj. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] dyzqf2php8wdn856pqqgegds0irtlws 0 41904 224473 2026-08-18T09:16:58Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Ne hodi, duša== {{naslov | prejšnji=Pesem | naslednji=O, ne vprašaj | naslov=Ne hodi, duša | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Ne hodi, duša, daleč od mene, brez tebe ta kraj je samoten tako, brez tebe so poti te zapuščene in v rosnem parku je hladnó. In listje zeleno v vonju dežja, ah, tako mrzlo v srce drhti, da mi je mrzlo okrog srca, ko zarja v zatonu zeleni ... In tvoj obraz svetal...« 224473 wikitext text/x-wiki ==Ne hodi, duša== {{naslov | prejšnji=Pesem | naslednji=O, ne vprašaj | naslov=Ne hodi, duša | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Ne hodi, duša, daleč od mene, brez tebe ta kraj je samoten tako, brez tebe so poti te zapuščene in v rosnem parku je hladnó. In listje zeleno v vonju dežja, ah, tako mrzlo v srce drhti, da mi je mrzlo okrog srca, ko zarja v zatonu zeleni ... In tvoj obraz svetal, smehljajoč, bogve kje se smehlja sedaj, in kakor topol trepetajoč se vprašam v duši: Prideš nazaj? </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] h1nw5bb9w8nydfk5nxnl5nkz456gbit 0 41905 224474 2026-08-18T09:27:05Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==O, ne vprašaj== {{naslov | prejšnji=Ne hodi, duša | naslednji=Slovo | naslov=O, ne vprašaj | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> O, ne vprašaj me, dekle, kaj mi pogled je teman, in ne vprašaj, kdo ubil je lepoto mojih sanj. Tih in sam sem tam živel, v meni mavrični sijaj, drevje zelenelo je, sonce je sijalo v gaj. O, ne vprašaj, kdo ubil v meni silo, upor in moč, ah, dekle, vse to imel se...« 224474 wikitext text/x-wiki ==O, ne vprašaj== {{naslov | prejšnji=Ne hodi, duša | naslednji=Slovo | naslov=O, ne vprašaj | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> O, ne vprašaj me, dekle, kaj mi pogled je teman, in ne vprašaj, kdo ubil je lepoto mojih sanj. Tih in sam sem tam živel, v meni mavrični sijaj, drevje zelenelo je, sonce je sijalo v gaj. O, ne vprašaj, kdo ubil v meni silo, upor in moč, ah, dekle, vse to imel sem nekdaj ... tedaj ... nekoč </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] g1vfqg3j0t7ie5o6hfag7m5r2d586hs 0 41906 224475 2026-08-18T09:49:52Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Zaman je sanja== {{naslov | prejšnji=Slovo | naslednji=Vse kar sem sanjal | naslov=Zaman je sanja | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Zaman je sanja in zaman nasmeh, ne skriješ svojega strahu v očeh; o, razodeni, kaj srce drhti, zakaj ga strah je in zakaj molči. Če smrt je, razodeni in umri, naročje moje je močnó dovolj, umiri v njem se in zapri oči, dovolj močan sem za poslednjo bol. T...« 224475 wikitext text/x-wiki ==Zaman je sanja== {{naslov | prejšnji=Slovo | naslednji=Vse kar sem sanjal | naslov=Zaman je sanja | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Zaman je sanja in zaman nasmeh, ne skriješ svojega strahu v očeh; o, razodeni, kaj srce drhti, zakaj ga strah je in zakaj molči. Če smrt je, razodeni in umri, naročje moje je močnó dovolj, umiri v njem se in zapri oči, dovolj močan sem za poslednjo bol. Temní so drevoredi in molče strmijo v večnost, dolgo in temnó — tako bi nosil tiho te, mrtvó, dokler pod težo mraka srce ne umre ... </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 9bm6baa480tmttgtn9ce58za6qf6x5d 0 41907 224476 2026-08-18T10:06:28Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Vse kar sem sanjal== {{naslov | prejšnji=Zaman je sanja | naslednji=Richepinov motiv | naslov=Vse, kar sem sanjal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, kar sem sanjal takrat, mi je bilo kot rahel nadih večernih gozdov, v mene je palo in se razlilo kakor tih vonj med valovjem vetrov. Vse te besede kot senca so bile, zlati trak večera kot zlati oklep mojih lastnih sanj, ki ob tebi so klile in...« 224476 wikitext text/x-wiki ==Vse kar sem sanjal== {{naslov | prejšnji=Zaman je sanja | naslednji=Richepinov motiv | naslov=Vse, kar sem sanjal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, kar sem sanjal takrat, mi je bilo kot rahel nadih večernih gozdov, v mene je palo in se razlilo kakor tih vonj med valovjem vetrov. Vse te besede kot senca so bile, zlati trak večera kot zlati oklep mojih lastnih sanj, ki ob tebi so klile in v dušo mi rasle, da bi bil lep. A zdaj je vse črn pas na golobu, ki za umirajočim večerom beži, popotnik se ustavil ob sivem je robu skale: Je to bolest, kar boli? </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] h8uu7kkj01growfsx13rvxp1y2qtbza 0 41908 224477 2026-08-18T10:10:55Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Jesensko jutro== {{naslov | prejšnji=Richepinov motiv | naslednji=Moja mati I–III | naslov=Jesensko jutro | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> To je zvon, glas njegov iz kraške vasi prihaja, jutro je sivo in mrzlo in moja mati vstaja. Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne prebudi ... </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]« 224477 wikitext text/x-wiki ==Jesensko jutro== {{naslov | prejšnji=Richepinov motiv | naslednji=Moja mati I–III | naslov=Jesensko jutro | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> To je zvon, glas njegov iz kraške vasi prihaja, jutro je sivo in mrzlo in moja mati vstaja. Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne prebudi ... </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 7bb9067jk97j96agty886q59ixkoij8 0 41909 224478 2026-08-18T10:24:13Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Moja mati== {{naslov | prejšnji=Jesensko jutro | naslednji=Vidim te mati | naslov=Moja mati | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> '''I''' Kadar hodim po rovih, rudar skrivnosti, in gorje objemajo moje roke, oči te iščejo, a tebe ni. Ker si v hrepenenja vrtovih in sanjaš o mladem kralju, rosne oči ga blagoslavljajo. O, mladi kralj je berač, je rudar pravice. A le ena rosno iskreča tvoja mi...« 224478 wikitext text/x-wiki ==Moja mati== {{naslov | prejšnji=Jesensko jutro | naslednji=Vidim te mati | naslov=Moja mati | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> '''I''' Kadar hodim po rovih, rudar skrivnosti, in gorje objemajo moje roke, oči te iščejo, a tebe ni. Ker si v hrepenenja vrtovih in sanjaš o mladem kralju, rosne oči ga blagoslavljajo. O, mladi kralj je berač, je rudar pravice. A le ena rosno iskreča tvoja misel iz dalj in berač je zopet kralj ... '''II''' Od laži ne znam več govoriti. V večeru sem s teboj na vrtu; vrt dehti; v najinih dušah strahu ni, pokoj, pokoj ... Poletni zrak nad polji drhti, a glej: ni ene besede — — motrim tvoje poglede: daleč, daleč si. Od laži ne znam več govoriti, sem na cestah brezpokojnih. Kaj mi mar je rož opojnih? K tebi, k tebi ne morem priti. '''III''' Moj greh bi ti zatemnil oči, od tesnobe bi zastalo srce, v duši zvezda ugasnila bi, ker ne pozna moje cesté ... Drug moj ob cesti, topol visok, z mojo dušo bo vzdrhtel, ko bo črn ptič iz gnezda vzletel pod obok. — Ko boš zrla iz skrivnostnih dalj, kod sem svojih poti iskal, bo molitev vzšla iz tvojega srca. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] gah1cqyfg9wfpdfsgcpszwia1x1e80q 0 41910 224479 2026-08-18T10:35:21Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==O mati== {{naslov | prejšnji=Pel bi | naslednji=Mati čaka | naslov=O mati | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> O mati, ne vem, kako bi vam rekel in kaj, kraške stene so me podrle, pobile do tal. In mojih sanj rosnobleščeči, zlati sijaj je v duši stemnel, na mojih prsih so kraške stene, ne vem, kako bom živel. Kot v zlatem ognju gori okno tvoje sobe v večerno stran, čutim, kako lije iz s...« 224479 wikitext text/x-wiki ==O mati== {{naslov | prejšnji=Pel bi | naslednji=Mati čaka | naslov=O mati | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> O mati, ne vem, kako bi vam rekel in kaj, kraške stene so me podrle, pobile do tal. In mojih sanj rosnobleščeči, zlati sijaj je v duši stemnel, na mojih prsih so kraške stene, ne vem, kako bom živel. Kot v zlatem ognju gori okno tvoje sobe v večerno stran, čutim, kako lije iz srca kri, čutim brezmoč svoje strte roké, čutim brezmočnost svojih sanj. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 5w0wqg6qghteruadw0yrh9q5w5wm2wc 0 41911 224480 2026-08-18T10:58:31Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Bog blagoslovi== {{naslov | prejšnji=Mati čaka | naslednji=Tiha pesem | naslov=Bog blagoslovi | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Bog blagoslovi te bele roke, ki so se mojih las dotaknile in jih pobožale, te oči, ki so me trudnega poljubile. Kako je strašno sivo nad nami, te sive hiše, stolpovi, mostovi, v črne noči se luč topi, preko mostu vlažni vetrovi. Bog blagoslovi te bele roke, k...« 224480 wikitext text/x-wiki ==Bog blagoslovi== {{naslov | prejšnji=Mati čaka | naslednji=Tiha pesem | naslov=Bog blagoslovi | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Bog blagoslovi te bele roke, ki so se mojih las dotaknile in jih pobožale, te oči, ki so me trudnega poljubile. Kako je strašno sivo nad nami, te sive hiše, stolpovi, mostovi, v črne noči se luč topi, preko mostu vlažni vetrovi. Bog blagoslovi te bele roke, ki so mi zakrile ta črni čas, kakor smrt so bile dobre, šle so čez najžalostnejši obraz. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] j8e445jhcua79n1gb2615den9wuycbw 0 41912 224481 2026-08-18T11:01:40Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Pesem== {{naslov | prejšnji=Tiha pesem | naslednji=Kakor drevo, ki se strele boji | naslov=Pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Noč je tesnotemna, strah vse naokoli, moja duša plašna moli, moli. — Ljubi vsak šepet na samotni poti in viharje silne, ki gredo naproti ... </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]« 224481 wikitext text/x-wiki ==Pesem== {{naslov | prejšnji=Tiha pesem | naslednji=Kakor drevo, ki se strele boji | naslov=Pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Noč je tesnotemna, strah vse naokoli, moja duša plašna moli, moli. — Ljubi vsak šepet na samotni poti in viharje silne, ki gredo naproti ... </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 6ogr5nv3gh21flyc8vzplt0m08bgpsi 0 41913 224482 2026-08-18T11:15:50Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Večerno sonce== {{naslov | prejšnji=Klavir v jutru | naslednji=Sonce, Nada, je že ugasnilo | naslov=Večerno sonce | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Tiho sonce, sonce pod Sežano, razgoreva v zlatu. Mirno sveti na zeleno, zapuščeno gmajno; težko, težko, težko je živeti! Sredi gmajne brest. »Povej, kako raseš, sahneš sredi suhih tal? Cveteš? — Ti ne boš nikoli cvel! Krvavel boš,...« 224482 wikitext text/x-wiki ==Večerno sonce== {{naslov | prejšnji=Klavir v jutru | naslednji=Sonce, Nada, je že ugasnilo | naslov=Večerno sonce | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Tiho sonce, sonce pod Sežano, razgoreva v zlatu. Mirno sveti na zeleno, zapuščeno gmajno; težko, težko, težko je živeti! Sredi gmajne brest. »Povej, kako raseš, sahneš sredi suhih tal? Cveteš? — Ti ne boš nikoli cvel! Krvavel boš, glej, in boš molčal!« In ničesar ni tu v tolažilo, sonce še to travo bo požgalo in še sonce, sonce bo ugasnilo, le srce, to zvesto, bo ostalo. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 8xnwoo8uxmiux7064c53x5h6bsimhw9 0 41914 224483 2026-08-18T11:23:14Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Sanje umirajo== {{naslov | prejšnji=Sonce, Nada, je že ugasnilo | naslednji=Noč pred okni | naslov=Sanje umirajo | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Sanje umirajo — ne kot ljudje — o, še imajo odprte oči, o, še bije ljudem srce, dekle, ki sem sanjal jo, še živi. A vse se pomakne v prostranost dvoran tvojih spominov; in hladen kip postane, kar ljubil si sredi sanj, in srcu okameni utrip...« 224483 wikitext text/x-wiki ==Sanje umirajo== {{naslov | prejšnji=Sonce, Nada, je že ugasnilo | naslednji=Noč pred okni | naslov=Sanje umirajo | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Sanje umirajo — ne kot ljudje — o, še imajo odprte oči, o, še bije ljudem srce, dekle, ki sem sanjal jo, še živi. A vse se pomakne v prostranost dvoran tvojih spominov; in hladen kip postane, kar ljubil si sredi sanj, in srcu okameni utrip. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 7olw8vj1n2q6f5pr4m9g1t0mvvhqnmv 0 41915 224484 2026-08-18T11:29:35Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Noč pred okni== {{naslov | prejšnji=Sanje umirajo | naslednji=Zunaj sneži | naslov=Noč pred okni | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Dež rosi na črni kostanj, luč iz sobe ga obseva, plaha, dobra in prijazna; ulica je temna, prazna; eno okno le nasproti mi žari. Nekdó sameva. Ah, mogoče kakor jaz čaka tiste polnoči, ki izbriše raz obraz vsa spoznanja grenkih dni in v jesenski, sivi čas...« 224484 wikitext text/x-wiki ==Noč pred okni== {{naslov | prejšnji=Sanje umirajo | naslednji=Zunaj sneži | naslov=Noč pred okni | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Dež rosi na črni kostanj, luč iz sobe ga obseva, plaha, dobra in prijazna; ulica je temna, prazna; eno okno le nasproti mi žari. Nekdó sameva. Ah, mogoče kakor jaz čaka tiste polnoči, ki izbriše raz obraz vsa spoznanja grenkih dni in v jesenski, sivi čas trudno dušo potopi. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] posq1xdizjhupksxnjpd11ireyob56c 0 41916 224485 2026-08-18T11:35:17Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Kaj sem ti pisal== {{naslov | prejšnji=Melanholija | naslednji=Po cesti greš | naslov=Kaj sem ti pisal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Kaj sem ti pisal o Smrti, ljubica! Vsakdo gre skozi smrt v pomlad. Zarja srebrna mi čelo hladi. Pod oknom reka šumi, šumi. Na nevidnih perutih plava pomlad. V skalah slap. Ti. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]]« 224485 wikitext text/x-wiki ==Kaj sem ti pisal== {{naslov | prejšnji=Melanholija | naslednji=Po cesti greš | naslov=Kaj sem ti pisal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Kaj sem ti pisal o Smrti, ljubica! Vsakdo gre skozi smrt v pomlad. Zarja srebrna mi čelo hladi. Pod oknom reka šumi, šumi. Na nevidnih perutih plava pomlad. V skalah slap. Ti. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] tfj2057xrq7uwvxw4rshkd4jmb0rtrf 0 41917 224486 2026-08-18T11:40:05Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Po cesti greš== {{naslov | prejšnji=Kaj sem ti pisal | naslednji=Nad travnikom | naslov=Po cesti greš | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Po cesti greš, sam ne veš kako, žaluješ in ne veš zakaj, ti si kot črno drevo v jeseni, ko razblesti sivino sijaj ... Mogoče bi rado spet listje imelo — srebrn sijaj, polsvetal, čudovit — človek bi umrl, pa ne more umreti, in bi živel, a je zlom...« 224486 wikitext text/x-wiki ==Po cesti greš== {{naslov | prejšnji=Kaj sem ti pisal | naslednji=Nad travnikom | naslov=Po cesti greš | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Po cesti greš, sam ne veš kako, žaluješ in ne veš zakaj, ti si kot črno drevo v jeseni, ko razblesti sivino sijaj ... Mogoče bi rado spet listje imelo — srebrn sijaj, polsvetal, čudovit — človek bi umrl, pa ne more umreti, in bi živel, a je zlomljen, ubit. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] m3fvhi4w9qdyz7txle8m0gnb0flag8h 0 41918 224487 2026-08-18T11:45:35Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Tiho prišla je== {{naslov | prejšnji=Impresija | naslednji=Veter | naslov=Tiho prišla je | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Tiho prišla je, zaslutil sem njeno senco, njen pogled hladan, ves svet sem izgubil in sam že umiram sredi sanj. Njena mrzla senca je pala, čutil sem jo iz megle, moja roka je vztrepetala, ko je hotela do nje. Kot da iz megle vstaja njena senca hladnà, ki srce zapuš...« 224487 wikitext text/x-wiki ==Tiho prišla je== {{naslov | prejšnji=Impresija | naslednji=Veter | naslov=Tiho prišla je | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Tiho prišla je, zaslutil sem njeno senco, njen pogled hladan, ves svet sem izgubil in sam že umiram sredi sanj. Njena mrzla senca je pala, čutil sem jo iz megle, moja roka je vztrepetala, ko je hotela do nje. Kot da iz megle vstaja njena senca hladnà, ki srce zapuščeno ohlaja, ko romam sam sredi sveta. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] scgg2kx8v9y7qy1gj4o2lvl7jbgmrv4 0 41919 224488 2026-08-18T11:53:55Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Stolpna ura== {{naslov | prejšnji=Jesensko premišljevanje | naslednji=Čuj, raz drevo | naslov=Stolpna ura | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Bije stolpna ura, bije mračnotežke melodije. — Dosti ur je že prešlo, ničesar uzrlo ni oko. Bije stolpna ura, bije, vmes vihar besni in vije, vame težka misel rije: O, kedaj bo in kako? Črna noč vso zemljo krije in vihar v srce mi rije, ena mis...« 224488 wikitext text/x-wiki ==Stolpna ura== {{naslov | prejšnji=Jesensko premišljevanje | naslednji=Čuj, raz drevo | naslov=Stolpna ura | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Bije stolpna ura, bije mračnotežke melodije. — Dosti ur je že prešlo, ničesar uzrlo ni oko. Bije stolpna ura, bije, vmes vihar besni in vije, vame težka misel rije: O, kedaj bo in kako? Črna noč vso zemljo krije in vihar v srce mi rije, ena misel kri mi pije: O, kedaj bo in kako? </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 4w4pbpmsgy2tl6s6n19ntym4delj9lt