Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Povodni mož (Prešernove poezije) 0 28035 224492 224469 2026-08-19T11:20:03Z Janezdrilc 61 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45253-72|~2026-45253-72]] ([[User talk:~2026-45253-72|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 218602 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji= Zdravilo ljubezni (Prešernove poezije){{!}}Zdravilo ljubezni. | naslednji= Prekop (Prešernove poezije){{!}}Prekop. | naslov= Povodnji mož. | normaliziran naslov= Povodni mož | poglavje= [[Prešernove poezije|Prešérnove poezije]] (1902), uredil [[Anton Aškerc|A. Aškerc]]. | avtor= France Prešeren{{!}}Dr. Prešérin. | opombe= | izdano= {{mp|delo|Prešérnove poezije}}, {{mp|leto|1902}} | vir= [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Spletišče Štefana Rutarja] | dovoljenje= javna last | obdelano= 4 }} <poem> '''<big>O</big>'''d nekdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepše od Urš’ke biló ni nobene, nobene očem biló bolj zaželjene ob času nje cvetja dekleta ne žene. — Ko najbolj iz zvezd je danica svetlà, najlepša iz deklic je Urš’ka bilà. {{prelom strani}} Mnog’tere device, mnog’tere ženice oko je na skrivnem solzé prelivalo, ker Urš’ki srcé se je ljubega vdalo; al ljubih biló je nji vedno premalo. Kar slišala moških okrog je slovet’, skušala jih v mreže razpete je vjet’. Je znala obljubit’, je znala odreči, in biti priljudna, in biti prevzetna, mladenče unemat’, bit’ staršim prijetna; modrij in zvijač je bilà vseh umetna. Možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote’z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele; bilà je kraljica njih Urš’ka brhká, Plesati ni dolgo nje volja bilà. Jih dokaj jo prosi, al vsak’mu odreče, prešerna se brani in ples odlašuje, si vedno izgovore nove ’zmišljuje. Že solnce zahaja, se mrak približuje, že sedem odbila je ura in čez, ko jela ravnat’ se je Urš’ka na ples. {{prelom strani}} Al ko se ozira, plesavca si ’zbira, zagleda pri mizi rumeni junaka; enac’ga pod solncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica vsaka ... Omrežit’ ga Uršika lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči. To videt’, mladenič se Urški približa: »Al hot’la bi z mano plesáti?« ji pravi .... »Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje lepote zaslišal sem davi ... Že, Uršika zala, pred tabo sem zdaj, že, Uršika zala, pripravljen na raj!« To reče in se ji globoko prikloni, sladko mu nasmeja se Uršika zala: »Nobene stopinj’ce še nisem plesala, da čakala tebe sem, res je, ni šala; zatorej le hitro mi rôko podaj, lej, solnce zahaja, jenjuje že raj!« Podal ji mladenič prelepi je rôko, in urno ta dva sta po podu zletela, ko da bi lahké perotnice imela, bilà bi brez trupla okrog se vrtela; ne vidi se, kdaj da pôd noga udar’, plesala sta, ko bi ju nosil vihar. {{prelom strani}} To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roké so zastale; ker niso trobente glasova več dale, mladenča nogé so trdó zacep’tale; »Ne maram,« zavpije, »za gosli, za bas, strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!« So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno grmenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov deročih šumenje, prič’jočim po koncu so vstali lasjé ... Oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! »Ne boj se, ti Urš’ka, le hitro mi stopi, ne boj se,« ji reče, »ne boj se grmenja, ne boj se potokov ti mojih šumenja, ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja! Le urno, le urno obrni peté, le urno, le urno, ker pôzno je že!« »Ah, majhno postojva, preljubi plesavec, de jaz se oddahnem, de noga počije.« »Ni blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije; valovi šumeči te, Urš’ka, želé, le urno, le urno obrni peté!« {{prelom strani}} To reče, hitreje sta se zasukala, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljan’ce se trikrat zavila, plesaje v valove šumeče planila. Vrtinec so vid’li čolnarji derèč, al Uršike videl nobeden ni več. </poem> [[Kategorija:France Prešeren]] [[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Prešernove poezije]] akq7yh82c6fououjx62g0gnafhephrb Skloniš se, rad bi umrl 0 41920 224489 2026-08-18T12:00:19Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Skloniš se, rad bi umrl== {{naslov | prejšnji=Ne, jaz nočem še umreti | naslednji=Vse, o, vse | naslov=Skloniš se, rad bi umrl | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> In saj ne moreš več govoriti in iskati novih poti ... Čemu živeti, čemu hoditi, ko si truden; umri, umri! — Skloniš se, rad bi umrl, padeš, pa bi rad živel, truden si, pa bi rad govoril, govoriš, pa bi rad obnemel. Še l...« 224489 wikitext text/x-wiki ==Skloniš se, rad bi umrl== {{naslov | prejšnji=Ne, jaz nočem še umreti | naslednji=Vse, o, vse | naslov=Skloniš se, rad bi umrl | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> In saj ne moreš več govoriti in iskati novih poti ... Čemu živeti, čemu hoditi, ko si truden; umri, umri! — Skloniš se, rad bi umrl, padeš, pa bi rad živel, truden si, pa bi rad govoril, govoriš, pa bi rad obnemel. Še luč, odznotraj sveti, (izmučeno čelo, grenak nasmehljaj), ti si bolan in bi hotel živeti, brat, umri, ne trpi več! Še je luč, odznotraj sveti kaj naj ti rečem: Imam te rad — ne vem, kaj naj ti svetujem, bolni brat, </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 69silz99fyy9zwr93ntyb3qfr977v3y Vse, o, vse 0 41921 224490 2026-08-18T12:05:05Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Vse, o, vse== {{naslov | prejšnji=Skloniš se, rad bi umrl | naslednji=Kadar gre romar | naslov=Vse, o, vse | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnele so sive gore. Cesta — bodeš mi dala mir? Mi daš pozabljenja, opojni večer? Ona je mimo duše šla, ona odnesla je mir srca. Vse, o, vse je bil...« 224490 wikitext text/x-wiki ==Vse, o, vse== {{naslov | prejšnji=Skloniš se, rad bi umrl | naslednji=Kadar gre romar | naslov=Vse, o, vse | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnele so sive gore. Cesta — bodeš mi dala mir? Mi daš pozabljenja, opojni večer? Ona je mimo duše šla, ona odnesla je mir srca. Vse, o, vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, zdaj bi šel s tabo, tiha Smrt. </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 2efzcwn9bxb05otpw770lcm6gca2lwe Vse, kar sem sanjal 0 41922 224491 2026-08-18T12:11:03Z Lana.jarc7 8056 nova stran z vsebino: »==Vse, kar sem sanjal== {{naslov | prejšnji=Zaman je sanja | naslednji=Richepinov motiv | naslov=Vse kar sem sanjal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, kar sem sanjal takrat, mi je bilo kot rahel nadih večernih gozdov, v mene je palo in se razlilo kakor tih vonj med valovjem vetrov. Vse te besede kot senca so bile, zlati trak večera kot zlati oklep mojih lastnih sanj, ki ob tebi so klile in...« 224491 wikitext text/x-wiki ==Vse, kar sem sanjal== {{naslov | prejšnji=Zaman je sanja | naslednji=Richepinov motiv | naslov=Vse kar sem sanjal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel |opombe= |licenca=javna last }} <poem> Vse, kar sem sanjal takrat, mi je bilo kot rahel nadih večernih gozdov, v mene je palo in se razlilo kakor tih vonj med valovjem vetrov. Vse te besede kot senca so bile, zlati trak večera kot zlati oklep mojih lastnih sanj, ki ob tebi so klile in v dušo mi rasle, da bi bil lep. A zdaj je vse črn pas na golobu, ki za umirajočim večerom beži, popotnik se ustavil ob sivem je robu skale: Je to bolest, kar boli? </poem> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 8623wgjzb7v8k6vo31y6313xsxw5wko