Kako rešiti civilizacijo

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.45.0-wmf.4</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Kako rešiti civilizacijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3750</id>
    <revision>
      <id>82841</id>
      <parentid>82745</parentid>
      <timestamp>2025-06-10T06:07:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>82841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40315" sha1="tur5bkzpesnbr6pbbf4b4fyjmdnhzt9" xml:space="preserve">Dodaj na tam seznam povezave na objave, ki si prizadevajo za normalizacijo Slovenije in sveta in za preživetje civilizacije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:32, 15. maj 2022 (CEST) Wikipedijska gesla v angleščini o nekaterih avtorjih na tej strani navajajo, da so teoretiki zarot, kar naj bi omajalo njihovo verodostojnost. Zanimivo je, da se je v njihovih biografijah ta oznaka pojavila šele, ko so začeli razgaljati manipulacije v zvezi s covidom in z vojnama v Ukrajini in Palestini. 

*[https://sign.myvoice-mychoice.org/forms/stop_gaza_genocide_slo Podpiši peticijo Suspendirajmo trgovinski sporazum med EU in Izraelom. Ustavimo genocid.] My voice my choice 9. junija 2025.
*[https://www.youtube.com/live/O2ej0yAMA1o German Journalist Patrik Baab Lays Bare the Harsh Realities of Ukraine.] Youtube maj 2025. &quot;Ukrajinci želijo mir, Zahod želi vojno.&quot;
*Ulrike Guérot: [https://slov.si/doc/guerot_dresden.docx Govor na mirovnih demonstracijah v Dresdnu 18. aprila 2025.]
*[https://www.youtube.com/watch?v=d0Y43amCeac Historian REVEALS How War Mobilisation Divides Ukraine | Marta Havryshko Interview | Part Two.] Youtube aprila 2025. Profesorica kaže s prstom na svoje akademske kolege kot sokrivce, ker molčijo ob terorju države nad tistimi, ki ugovarjajo ukrajinskemu nacionalizmu.
*[https://mailchi.mp/tr.diem25.org/yanis-varoufakis-jeffrey-sachs-one-conversation-you-cant-ignore-april-22?e=d041207b47 Napoved za 22. april ob 18.00 CET:] Yanis Varoufakis and Jeffrey Sachs are going live to confront the six crises pushing our world to the edge: Ukraine. Palestine. Climate breakdown. A new Cold War. Class war. The collapse of democracy. [https://youtube.com/live/nKIzdmWT52A DiEM25 YouTube channel.] 
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/petrovec_permisivnost.docx Smrtni greh permisivnosti.] ''Dnevnik'' 14. 4. 2025.
*MeRA25 Comms: [https://diem25.org/why-trumps-liberation-day-marks-the-fall-of-the-empire-and-the-urgency-of-a-new-world-order/ Why Trump’s ‘Liberation Day’ marks the fall of the empire – and the urgency of a New World Order.] DiEM25 4. aprila 2025. (O nuji prenove Evrope.)
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_vojaski_bobni.docx Vojaški bobni.] Facebook 26. 3. 2025.
*Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/shorts/mH3Fnkxn18U Is Nuclear War the Only Risk from China?] Youtube.
* [https://t.me/zdravadruzba/1283 Shod za mir in proti oboroževanju v četrtek 27. marca ob 18.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.]
*Uroš Esih: [https://www.delo.si/novice/slovenija/hrepenenje-po-novih-obrazih-ne-more-trajati-vecno Danilo Türk: Nekdo mora povedati, da je Ukrajina doživela poraz:] Z nekdanjima predsednikoma republike, Milanom Kučanom in Danilom Türkom, smo govorili o aktualnih zadevah v evroatlantskem prostoru in doma.] ''Delo'' 18. 3. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://consortiumnews.com/2025/03/18/war-fever-grips-europe/ War Fever Grips Europe.] Consortium News 18. marca 2025. 
*[https://www.zdravadruzba.si/orozarske-blodnje-vladajocih-oz-vodilnih-v-slovenski-politiki-in-gospodarstvu/ Orožarske blodnje vladajočih oz. vodilnih v slovenski politiki in gospodarstvu.] Zdrava družba 17. 3. 2025. 
*Tomaž Mastnak: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/rekviem-evropi Rekviem Evropi]: Ko Evropi igra rekviem, govorijo o njeni »renesansi«. To je blaznost. ''Delo'' 19. marca 2025.
*Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=lUYqWWokrJo  Ode li SAD s Kosova, Balkan gori! Ukrajini neće ostati ni slava.] Youtube 22. febr. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_rusi_prihajajo.docx Rusi prihajajo - Evropa se pripravlja na vojno.] FB 12. marca 2025.
*Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/watch?v=IWe8Rrq3Bpc Jeffrey Sachs DESTROYS NATO As EUROPE FALLS! RUSSIA CRUSHES Ukraine WAR IS LOST.] Youtube [2025]; [https://www.youtube.com/watch?v=U8VKVRiZTNI podobno tudi tule, z možnostjo prepisa.]
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/33238322 Zwei Jahre Manifest für Frieden - Fast eine Million Unterschriften!] Change.org 11. 2. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_annus_horribilis.docx ''Annus horribilis'' 2024.] Facebook dec. 2024.
*Aurelio Juri idr.: [https://slov.si/doc/peticija_predsednici.docx Peticija predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar.] 7. januarja 2025.
*Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=QCHmkmBJXU0 Plenković nas gura u koloniju, Milanović drži do suverenosti.] Radio Mrežnica. Youtube 4. 12. 2024 (doslej najprepričljivejša geopolitična analiza spopada civilizacij, v hrvaščini). &quot;Vojne po svetu neti zahodna oligarhija.&quot; 
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.emma.de/artikel/appell-der-38-fuer-friedensverhandlungen-341429 APPELL DER 38: Eine Minute vor Zwölf – Einen großen europäischen Krieg verhindern!] EMMA 4. 12. 2024. Klic za preprečenje velike evropske vojne.
*[https://mailchi.mp/creativecommons/ready-for-something-new-10136079 Creative Commons:] CC-licence za odprto znanje in kreativnost.
*Jeffrey Sachs:[https://www.youtube.com/watch?v=qOCBkN-UDd0 How the US Provoked the Invasion of Ukraine.] Youtube nov. 2024.
*Marko Golob: [https://damijan.org/2024/12/02/slepota-ali-kaj-vam-niso-povedali-o-leski-oresniku/ Slepota ali kaj vam niso povedali o Leski (Orešniku).] Damijan blog 2. 12. 2024: &quot;Rusija morala biti partner, ne sovražnik.&quot;
*Marko Uršič idr.: [https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/apel-za-ustavitev-vojne-v-ukrajini-z-mirovnimi-sredstvi Apel za ustavitev vojne v Ukrajini z mirovnimi sredstvi.] ''Delo'' 6. 5. 2022.
*Miha Kordiš: [https://slov.si/doc/kordis_priporocila.docx Predlog priporočil Vladi Republike Slovenije za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope.] 20. sept. 2024.
*[[NE v mojem imenu]]! Vabilo na mirovni, protivojni shod, sobota 16. novembra 2024 ob 11.00, Prešernov trg v Ljubljani 
*Naomi Wolff: [https://www.globalresearch.ca/pfizer-papers-crimes-humanity/5871364 The Pfizer Papers: Pfizer’s Crimes Against Humanity.] GlobalResearch 24. okt. 2024 [o škodi, ki so jo povzročila netestirana cepiva farmacevtske korporacije Pfizer].
*Matthew Alford: [https://www.youtube.com/watch?v=dqql02DJqVg NATO Boss' BAD TAKE on China.] Youtube 21. 10. 2024. [Jens Stoltenberg norveškemu novinarju ne zna pojasniti, zakaj se mu Kitajska zdi nevarna.]
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_pismo_vladi.docx Še eno odprto pismo predsedniku vlade.] 21. okt. 2024.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/mmc-kast/175077459 MMC-kast: Milan Kučan in Danilo Türk o prvi obletnici vojne v Gazi.] RTV 365 7. 10. 2024: &quot;EU je padla na zgodovinskem izpitu.&quot;
*Yanis Varoufakis in Brian Eno: [https://diem25.org/open-letter-to-the-judges-of-the-international-criminal-court/ Open letter to the judges of the International Criminal Court.] DiEM25 7. okt. 2024.
*[https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino.] 3.&amp;ndash;10. oktobra 2024.
*Igor Ž. Žagar: [https://slov.si/doc/zagar_vojna.pdf Nevzdržna svoboda vzporednih svetov.] ''Delo'' 21. septembra 2024.
*[https://radiostudent.si/druzba/ni-se-gotovo/peticija-vladi-slovenija-mora-ukrepati-proti-genocidu Peticija vladi: Slovenija mora ukrepati proti genocidu!] Radio Šudent 15. 9. 2024.
*[[Korespondenca Miran Hladnik&amp;ndash;Alumniportal Deutschland]]. Wikiverza julij&amp;ndash;september 2024. 
*Rudi Rizman: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-vidijo-genocida-ali-abdikacija-clovecnosti-in-raz-uma Ne vidijo genocida ali abdikacija človečnosti in (raz)uma Rudi Rizman.] ''Delo'' 5. 9. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/09/05/cemu-ta-proizraelska-histerija-in-represija-proti-resnici-cesa-ali-koga-se-vladajoci-tako-bojijo/ Čemu ta proizraelska histerija in represija proti resnici? Česa ali koga se vladajoči tako bojijo?] DamijanBlog 5. 9. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=TmWhA3sAnls Genocid in mednarodno-politični sistem, festival Grounded 22. avg. 2024: dr. Danilo Türk in Kristina Božič: RASIZEM / RACISM, Narodni muzej Slovenije, Metelkova.] Youtube.
*Marko Golob: [https://damijan.org/2024/08/15/tragedija-zahodnih-elit-je-da-je-zacela-verjeti-svoji-lastni-propagandi/ Tragedija zahodnih elit je, da je začela verjeti svoji lastni propagandi.] Damijanblog 15. 8. 2024. 
*[https://topnews.si/2022/07/30/kako-vojno-v-ukrajini-na-damjan-blogu-vidi-marko-golob-nekdanji-clan-uprave-agencije-za-upravljanje-kapitalskih-nalozb-republike-slovenije-aukn-vojaska-analiza-vojne-v-ukrajini/ Kako vojno v Ukrajini na Damijan blogu vidi Marko Golob (nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) – Vojaška analiza vojne v Ukrajini.] Topnews 30. 7. 2022.
*[https://kreativnirazred.blogspot.com/2024/07/ Kreativni razred julij 2024:] Pogled iz Nigerije, Naši politiki ne slišijo svojih državljanov idr.
*Natalie Gupta: [https://diem25.org/the-nato-route-to-eu-militarisation/ The NATO route to EU militarisation.] DiEM25 12. 7. 2024
*[https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Peticija: Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne!] Insajder 16. julija 2024.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_trump.docx Trump, Biden, Ukrajina, Kitajska. Kam plujemo!] Faceboook, jul. 2024.
*[https://slov.si/doc/nespostovanje_ustave.docx Nespoštovanje Ustave RS.] SRP jul. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=CuCMRjHrLnk Canada out of NATO. Canadian Foreign Policy Institute.] Youtube 5. 7. 2024: &quot;Nato je kriminalni kartel.&quot;
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/32691194 Eskalationsspirale in der Ukraine stoppen!.] Manifest für Frieden 19. junija 2024.
*[https://campaign-statistics.com/browser_preview/RoBUwOoCmU_AiQKH V imenu ljudstva – čas je za IZSTOP Republike Slovenije iz WHO in NATA!] Gibanje Zdrava družba 17. 6. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=_tUEA4naSFw&amp;rco=1 Truth on Ukraine from Film Director Nikita Mikhalkov (ENG subtitles).] Youtube 2022.
*[https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz Scott Ritter o rusofobiji etc.] TikTok 7. 6. 2024.
*[https://secure.avaaz.org/campaign/en/olympics_ban_loc/ Ban Israel from the Olympics] (Izključi Izrael iz Olimpijade). Avaaz.
*[https://www.youtube.com/watch?v=bkCDqZQuZ1w Gremo volit za varen in dostopen splav v EU!] Inštitut 8. marec.
*[https://www.politico.eu/article/mapped-europe-far-right-government-power-politics-eu-italy-finalnd-hungary-parties-elections-polling/ Mapped: Europe’s rapidly rising right] (Evropa gre hitro v desno). Politico 24. 5. 2024.
*Dušan Keber: [https://slov.si/doc/keber_kdo_je_kriv_za_zdravstveno_krizo.docx Kdo je kriv za zdravstveno krizo?] Dnevnik 18. 5. 2023 | [https://slov.si/doc/keber_dvojna_praksa.docx Dvojna praksa zdravnikov: zlo, ki ohranja čakalne dobe.] Delo 18. 5. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/05/19/richard-haas-redefinicija-uspeha-v-vojni-v-ukrajini/ Richard Haas: Redefinicija uspeha v vojni v Ukrajini.] Blog 19. maja 2024. | Richard Haas: [https://www.project-syndicate.org/commentary/defining-success-in-ukraine-facing-russian-offensive-by-richard-haass-2024-05 Defining Success in Ukraine.] Project Syndicate 15. maja 2024. 
*[https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home Evropska državljanska pobuda za varen in dostopen splav v Evropi.] Podpiši!
*Simona Rebolj: [https://simonarebolj.si/2024/04/23/oborozevanje-ukrajine-in-izraela-je-del-iste-geopoliticne-strategije/ Oboroževanje Ukrajine in Izraela je del iste geopolitične strategije!] 23. aprila 2024.
*John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia.&quot;] Youtube 18. aprila 2024.
*Wolfgang Streeck: [https://newleftreview.org/sidecar/posts/means-of-destruction Means of Destruction.] Sidecar 2. 7. 2022.
*Wolfgang Streeck [https://newleftreview.org/sidecar/posts/master-and-servant Master and servant.] Sidecar 20. 12. 2023.
*Jan Vajgl: [[Shod za svobodno Palestino]], govor na shodu za svobodno Palestino v Ljubljani 7. aprila 2024.
*[https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti Peticija za izstop iz Nata.] Peticija online.
*[https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx Program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/uros_lipuscek_evropa_spet_v_vojni.docx Izjava o vstopanju Evrope v vojno.] TV AS 6. 3. 2024.
*Tine Hribar: [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot:] Genocid. ''Delo'' 24. 2. 2024.
* Iztok Simoniti: [https://slov.si/doc/iztok_simoniti_luc_nasilja.pdf Bleščeča luč nasilja – pad vrednosti človeškega življenja.] ''Delo'' 10. 2. 2024.
*Aurelio Juri: [https://www.youtube.com/watch?v=64sGp7xXTlY Kar mislim, povem 1,] [https://www.youtube.com/watch?v=esXDg-puohE 3,] [https://www.youtube.com/watch?v=4l5heuUVZdg 4,]  [https://www.youtube.com/watch?v=lJEck3tm_bw 5,] [ 6,] Youtube.
*[https://slov.si/doc/izjava_sztr.docx Izjava št. 1 Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije] 29. 2. 2024.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo ZOPER RUSOFOBIJO | OB DRUGI OBLETNICI RUSKE VOJAŠKE OPERACIJE V UKRAJINI.] Sanje 24. 2. 2024.
*Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=_PfLxcMyMco Zakaj celjskim ortopedom skrajševanje čakalnih vrst ni v interesu?] Youtube 22. 2. 2024.
*[https://insajder.com/slovenija/slovenija-proti-rusofobiji-242-opoldne-na-presernovem-trgu-shod-ob-drugi-obletnici-posebne Slovenija proti rusofobiji: 24. 2. opoldne na Prešernovem trgu shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije v Ukrajini!] Insajder 21. 2. 2024.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_assange.docx Assange,] govor pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, po objavi kandidature za evropskega poslanca, 21. 2. 2024
*Matjaž Hanžek: [https://slov.si/doc/hanzek_pismo_fajonovi.docx Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon.] 20. 2. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/02/19/navalni-assange-pobijanje-civilistov-v-gazi-in-hipokrizija-zahodnih-politikov-in-medijev/ Navalni, Assange, pobijanje civilistov v Gazi in hipokrizija zahodnih politikov in medijev.] Damijan blog 19. 2. 2024.
*[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/avstrijski-festival-bosanski-pisateljici-umaknil-vabilo-zaradi-njene-podpore-palestini/697713 Avstrijski festival bosanski pisateljici umaknil vabilo zaradi njene podpore Palestini:] Lana Bastašić: &quot;Ne bi hotela sodelovati z ustanovo, ki skuša utišati umetnike&quot;. MMC rtv 8. 2. 2024.
*[https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/netanjahu-odredil-pripravo-nacrtov-za-evakuacijo-rafe-kamor-se-je-zatekla-polovica-prebivalcev-gaze/697782 Poziv voditeljem EU-ja k ukrepanju zoper Izrael.] Netanjahu odredil pripravo načrtov za evakuacijo Rafe, kamor se je zatekla polovica prebivalcev Gaze: V Gazi ubitih že skoraj 28.000 ljudi, od tega skoraj polovica otrok. MMC RTV 9. 2. 2024.
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bogovi_v_belem.docx Bogovi v belem.] 24. januar 2024.
*[https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza Open Letter from Jews to the German Government &amp; other European Nations: Support South Africa at the World Court-Do Not Aid &amp; Abet Israel’s Genocide in Gaza 26. jan. 2024.]
*[http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 Še en intervju Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, 23. jan. 2024.] Televizija AS.  Na Youtubu so bogvezakaj spremenili njegov naslov &lt;s&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=CxiIeEO2qO0 prvotno]&lt;/s&gt; &gt; [https://www.youtube.com/watch?v=QJ9povnBAWA trenutno]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Vojna je največji posel.] Predobjava intervjuja Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, slovensko besedilo, jan. 2024, objavljeno v ''Delu'' 9. marca 2024.
*Aurelio Juri: [https://www.palestina.si/poziv-civilne-druzbe-vladi-republike-slovenije/ POZIV CIVILNE DRUŽBE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE.] Gibanje za pravice Palestincev, 17. 1. 2024.
*[https://www.facebook.com/TelevizijaAS/videos/368586755908765/ Predstavljamo vam: Uroš Lipušček odgovarja na pereča vprašanja Izraelsko-palestinskega konflikta, o tožbi nad Izraelom Republike Južne Afrike na Meddržavnem sodišču ter o geopolitičnih razmerah v svetu.] jan. 2024.
*Vesna Vuk Godina: [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite.] Fokuspokus.
*Mateja Kožuh Novak: [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik.] ''Večer''.
*[https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU  International Court Of Justice Hears South Africa’s ‘Genocide Case’ Against Israel | Gaza War.] Youtube v živo 11. 1. 2024.
*Chas Freeman Jr.: [https://worldbeyondwar.org/the-propaganda-that-damned-ukraine/ The Propaganda That Damned Ukraine.] WorldBeyondWar 4. jan. 2024.
*[https://www.facebook.com/100000983234727/videos/948450259429133/ Kako je zahod obogatel: Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Španija, Portugalska, Nizozemska, Amerika.] Facebook: Makedonska diaspora.
*[https://twitter.com/caitoz/status/1737292168942023082 Caitlin Johnstone: The values of Western civilization, X 20. dec. 2023.]
*Sinan Gudžević: [https://www.portalnovosti.com/moni-ovadia-jevrejstvo-i-judaizam-naucili-su-me-da-budem-sa-potlacenima Moni Ovadia: Jevrejstvo i judaizam naučili su me da budem sa potlačenima.] Portal Novosti 3. 1. 2024.
* [https://www.youtube.com/watch?v=whmNK7wsDE0&amp;t=39s 80. Vanekov večer: dr. Uroš Lipušček.] Yotoube 19. 12. 2023. Idea TV.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom.] Sanje: Zapisi 22. decembra 2023.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_kriza_orban.docx Kriza z imenom Orban.] ''Delo'' 17. decembra 2023.
*Rudi Rizman: [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino.] Peticija FF UL 8. 12. 2023.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_priznanje_palestine.docx Španija in Slovenija skupaj k priznanju Palestine?] 2. dec. 2023.
*[https://www.youtube.com/watch?v=_sOw9dMq0cc TOTI podkast z Urošem Lipuščkom.] Youtube 26. nov 2023: &quot;o globalni politični situaciji, o resnici, Ameriki in Kitajski, o vojnah, končnih rešitvah, genocidu, prelomnicah, temni prihodnosti, o tretji svetovni vojni in upanju&quot;.
*[https://www.youtube.com/watch?v=6wL8d-h-u94&amp;t=116s Yanis Varoufakis on the ongoing genocide in Gaza perpetrated by the State of Israel.] DiEM25Youtube 18. nov. 2023.
*Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s Vse, kar je treba vedeti o javnem zdravstvu.] Youtube 16. nov. 2023.
*[https://resimojavnozdravstvo.si/ Ustavimo rušenje javnega zdravstva!] Podpiši predlog zakona. Slovenska filantropija.  
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_palestina.docx Ustavimo nasilje nad Palestinci.] ''Delo'' 8. 11. 2023.
*Slavoj Žižek: [https://slov.si/doc/zizek_witttgenstein.docx Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen.] 30. 10. 2023 (o cionizmu in antisemitizmu skozi Wittgensteina).
*[https://www.globalresearch.ca/israeli-genocide-no-end-world-looks-on/5837718 Israeli Genocide – No End and the World Looks On.] (Izraelski genocid brez konca, svet pa samo gleda) Global Research 25. okt. 2023.
*[https://www.regionalobala.si/novica/predsednica-premier-zunanja-ministrica-boste-storili-vsaj-enkrat-nekaj-kar-je-moralno-eticno-prav Predsednica, premier, zunanja ministrica: &quot;Boste storili, vsaj enkrat, nekaj kar je moralno-etično prav?&quot;]. Regional 25. 10. 2023.
*[https://i.diem25.org/en/petitions/91 Petition for the Resignation of Ursula von der Leyen, President of the European Commission.] DiEM25 (Democracy in Europe Movement 2025).
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_koliko_ljudi.docx Koliko ljudi bo še moralo umreti?] Poslano na časopise.
*[https://ukrainian-crimes.org Ukrainian war crimes 2017--2022.]  
*Simon Balažic: [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4151-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_10_10_2023 PREDSTAVLJAMO VAM: dr. Uroš Lipušček: AS: TV Murska Sobota 10. 10. 2023.]
*[http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4109-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_12_9_2023 Predstavljamo vam: dr. Uroš Lipušček.] TV MS 12. 9. 2023.
*Ted Snider: [https://www.theamericanconservative.com/why-peace-talks-but-no-peace/ Why Peace Talks, But No Peace? The U.S. has prevented earnest negotiations and prolonged the war in Ukraine.] The American Conservative 16. 8. 2023; tudi v Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/08/25/zakaj-zda-ne-zelijo-miru-v-ukrajini-kronologija-treh-preprecenih-mirovnih-sporazumov/ Zakaj ZDA ne želijo miru v Ukrajini: Kronologija treh preprečenih mirovnih sporazumov.] Damijan blog 25. 8. 2023.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_zda_vidijo_dlje.docx  ZDA vidijo dlje kot ostale države:] Vojna v Ukrajini na svetovni geopolitični šahovnici. ''Delo'' 19. avgusta 2023.
* A Scott Ritter Investigation: Agent Zelensky - Part 1. &lt;s&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=HLeBb6hPUC8 Youtube&lt;/s&gt; (cenzurirano) &gt; [https://rumble.com/v2zs3r0-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-1.html Rumble] | [https://rumble.com/v30nd8w-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-2.html 2. del]. 
*[https://www.peticija.online/poziv_za_ohranitev_neodvisnosti_rs Poziv Vladi Republike Slovenije k ohranitvi neodvisnosti Republike Slovenije] (peticija proti SZO/WHO, jun. 2023).
*Miloš Šonc: [[Objave: Miloš Šonc|Javna pisma]] (2015&amp;ndash;2023). 
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-sramota Sramota.] Kažipot 30. maja 2023 (o Golobovem obisku Kijeva).
*[https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6545&amp;fbclid=IwAR2yA5oWR5jr_dCHYrC8oS1s4Dris6PrkKNivYShTafdcjtXqI2eLVcAQVo Podpora volivca pobudi za vložitev Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.] E-uprava. -- Podpri predlog!
*[https://www.youtube.com/watch?v=1ezdp2zwwIA Uroš Lipušček z Noamom Chomskim o Ukrajini.] TV AS 9. 5. 2023 in Youtube; [https://slov.si/doc/chomsky.docx prevod intervjuja].
*Kathy Kelly: [https://worldbeyondwar.org/to-end-all-wars-close-all-bases/ To End All Wars, Close All Bases.] The World Beyond War 29. 4. 2023.
*[https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir-prebujanje-mirovnega-gibanja/ Misliti mir: Prebujanje mirovnega gibanja?]. Mirovni inštitut 19. 4. 2023.
*[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Mirovni forum v Kopru: Ta kraj je najboljši za začetek mirovnih pobud za Ukrajino]. Regional Obala 17. 4. 2023.
*[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Appello per la pace del movimento pacifista sloveno]. Radio Capodistria 17. 4. 2023.
*Tobias Coughlin-Bogue: [https://www.realchangenews.org/news/2023/01/04/path-peace-author-benjamin-abelow-ending-war-ukraine A Path to Peace: Author Benjamin Abelow on Ending the War in Ukraine] [intervju z Benjaminom Abelowom]. Real Change 4. 1. 2023.
*Benjamin Abelow: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'':] Kako je politika ZDA in Nata pripeljala do krize, vojne in do tveganja jedrske katastrofe. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Benjamin Abelow: [https://medium.com/@benjamin.abelow/western-policies-caused-the-ukraine-crisis-and-now-risk-nuclear-war-1e402a67f44e How the West Brought War to Ukraine:] Misguided American and NATO policies created the Ukraine crisis. Now they risk nuclear war. Medium.com 8. maja 2022.
*Rudi Rizman: Ne želi Rusiji tretjega razpada, ''Delo SP'' 25. marec 2023; Brez pogajanj se svetu obeta še bolj strašno leto, ''Ne-Delo'' 18. februarja 2023; Ruska ruleta, ''Mladina'' 14. 10. 2022, Zmotna izbira: mir ali pravičnost, ''Delo SP'' 8. julija 2022, Ali mednarodno pravo v vojni res umolkne?, ''Delo SP'' 26. november 2022, Putinov Pandemonij, ''Mladina'' 18. 3. 2022.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-evrofasizem Evrofašizem.] Sanje.si 15. 4. 2023.
*Massimo Mazzucco: [https://www.bitchute.com/video/Y3TO5MMkZKCo/ Ukraina, l'altra verita.] Yoblu; Bitchute.
*Tomaž Mastnak, Uroš Lipušček in Polona Petek: [https://www.youtube.com/watch?v=tO5qKomvW7k Pogovor o knjigi ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'',] ZRC SAZU 29. marca 2023.
*[[:w:en:Vedrana Rudan|Vedrana Rudan]]: [https://www.rudan.info/zivio-joe-biden/ Živio Joe Biden!] Avanture slijepe kurve. 12. 10. 2022.
*Emil M. Pintar (Sinteza): [https://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2023/03/UA-STALISCA-SINTEZE-a.pdf STALIŠČA SINTEZE-KCD DO VOJNE V UKRAJINI,] sprejeta na redni seji SINTEZE-KCD dne 14. marca 2023.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/03/24/diskusija-o-predlogu-za-koncanje-vojne-v-ukrajini-povzroca-nelagodje-v-ameriski-administraciji/ Diskusija o predlogu za končanje vojne v Ukrajini povzroča nelagodje v ameriški administraciji.] Damijan blog 24. marca 2023 in drugi prispevki.
*Marko Radmilovič: [https://www.rtvslo.si/kolumne/marko-radmilovic/zapisi-iz-mocvirja-vojni-hujskaci/662091 Zapisi iz močvirja: Vojni hujskači.] Val 202 21. marca 2023.
*[https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_delo.docx Intervju Uroša Lipuščka s Jeffreyjem Sachsom] za ''Delo'' 11. 3. 2023. In še [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/3812-predstavljamo_vam_dr_jeffrey_sach_9_3_2023 TV-posnetek pogovora na TV As Murska Sobota.]
*Mislav Kolakušić: [https://www.youtube.com/watch?v=bEEDX_dQEcE Ukrajina, rat i mir, uloga korporacija.] Youtube feb. 2023. 
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_zaustavite_vojno_4.docx Zaustavite vojno v Ukrajini, 4], [https://slov.si/doc/p_jamnik_je_mar_kriva_slika_v_ogledalu.docx Je mar kriva slika v ogledalu?], [https://slov.si/doc/p_jamnik_nas_peljejo_v_jedrski_spopad.docx Nas peljejo v jedrski spopad?].
*Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023.
* Govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube]. 
*Sahra Wagenknecht: [https://www.facebook.com/1445085714/videos/951066495934513/ govor na istem dogodku.]
* Govor Jeffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube].
*Violeta Tomić: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani.
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Peticija Aufstand für Frieden] [Upor za mir]. Berlin 25. 2. 2023 &amp;ndash; 700.000 podpisov!
*[https://www.youtube.com/watch?v=pvuSl7egekE Intervju Simona Balažica (TV AS iz MS) z dr. Urošem Lipuščkom 16. 2. 2023 na Ljubljanskem gradu.] Youtube.
*[https://www.youtube.com/watch?v=bP5dkR6QQj8 Jimmy Dore Brings ANTI-WAR Message To Fox News.] Youtube feb. 2023.
*Biserka Ilin: [https://rumble.com/v25pfjo-biserka-ilin-13.1.2023.html Antiwhowef.] Rumble 13. 1.2023.
*[https://slov.si/doc/azarov_intervju.docx &quot;Brez pomoči ZDA državnega udara ne bi bilo.&quot;] [intervju z nekdanjim ukrajinskim prvim ministrom Mikolo Azarovom]. Izvirnik: [https://www.infosperber.ch/politik/welt/ohne-hilfe-der-usa-haette-es-keinen-staatsstreich-gegeben/  «Ohne Hilfe der USA hätte es keinen Staatsstreich gegeben».] Infosperber 13. 1. 2023.
*Tatjana Jamnik: [https://www.samozalozba.si/kratka-zgodovina-ukrajine/ Kratka zgodovina Ukrajine.] Samozaložba.si 6. okt. 2022.
*Krešo Beljak: [https://www.youtube.com/watch?v=VAl2bK_oT9U Amerika protiv Rusije.] Hrvaški poslanec o Ukrajini 16. julija 2022
*[https://worldbeyondwar.org/no-bases/ USA’s Military Empire: A Visual Database.] World Beyond War nov. 2022.
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_ko_zda_hocejo_ostati_svetovni_hegemon.docx Ko ZDA hočejo ostati svetovni hegemon, ali borba za svetovno prevlado] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_mnogo_hrupa_za_nic.docx Mnogo hrupa za nič] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bomo_zdaj_sprasevali_cigav_je_krim.docx Bomo zdaj spraševali, čigav je Krim] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: pisma bralcev v Dnevniku: [https://www.dnevnik.si/1042998570/Pisma%20bralcev/kaj-vse-razkriva-spomenkin-referat Kaj vse razkriva Spomenkin referat], [https://www.dnevnik.si/1042998179/Pisma%20bralcev/bitka-za-rtv-2 Bitka za RTV], [https://www.dnevnik.si/1042997783/Pisma%20bralcev/oh-te-uboge-zrtve Oh te uboge žrtve], [https://www.dnevnik.si/1042997475/Pisma%20bralcev/umrla-je-kraljicanaj-zivi-kralj Umrla je kraljica, naj živi kralj], [https://www.dnevnik.si/1042997109/Pisma%20bralcev/pismo-marici-ursic-zupan-varuhinji-pravic-gledalcev-in-poslusalcev Pismo varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev], [https://www.dnevnik.si/1042996723/Pisma%20bralcev/blagor-sloveniji-ki-premore-toliko-ljudi-sposobnih-za-predsednika-drzave Blagor Sloveniji, ki premore toliko ljudi, sposobnih za predsednika države], [https://www.dnevnik.si/1042995943/Pisma%20bralcev/kdo-je-na-bled-povabil-tonyja-blaira Kdo je na Bled povabil Tonyja Blaira] 
*[https://tass.com/pressreview TASS, ruska tiskovna agencija]
*George Friedman: [https://www.youtube.com/watch?v=QeLu_yyz3tc Europe: Destined for Conflict?] The Chicago council for global affairs. Youtube 4. 2. 2015 (ko še ni bilo jasno, kako se bo na ameriško namero ošibiti Rusijo odzvala Nemčija) 66.000 ogledov, 1400 komentarjev
*John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=3Wrk3j4j6Hw Putin’s Gambit: Why He Chose War and How it Will End.] Yutube 2. okt. 2022
** ... in še več nastopov profesorja na to temo na Youtubu: [https://www.youtube.com/watch?v=qciVozNtCDM&amp;t=36s 1] [https://www.youtube.com/watch?v=C8ztatduSt8 2] [https://www.youtube.com/watch?v=q4TV4_taLzE 3] idr.
*[https://www.youtube.com/watch?v=0TiC0w8JLu4 Eva Bartlett Describes Ukraine's Unspeakable Genocide of Donbass.] Youtube 22. sept. 2022 
*Boris A. Novak: [https://slov.si/doc/boris_a_novak_zoper_bedo_drzave_v_drzavi.docx Zoper bedo &quot;države v državi&quot;.] [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 ''Večer'' 1. 10. 2022]
*[https://southfront.org/us-ships-suspected-of-sabotage-attack-on-nord-stream-pipelines/ US SHIPS SUSPECTED OF SABOTAGE ATTACK ON NORD STREAM PIPELINES.] South front 27. 9. 2022.
*[[:w:Rusofobija|Rusofobija]]. Wikipedija 
*Magda Plementaš Lombar: [https://slov.si/doc/magda_plementas_pismo.docx Pismo varuhinji gledalčevih pravic,] sept. 2022
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Komercializacija raziskovanja.] Slovlit 9. sept. 2022
*[https://tass.com/world/1501351 Former French minister Segolene Royal condemns Kiev for propaganda of war.] TASS 2. sept. 2022
*[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majice s protivojnimi napisi, npr. No to NATO.] World Beyond War
*Jože Rotar: [https://www.protej.si/2022/09/03/do-kam-sezejo-evropske-vrednote-in-kje-so-evropske-meje/ Do kam sežejo evropske vrednote in kje so evropske meje?] Protej 3. 9. 2022
*Simona Rebolj: [https://simonarebolj.wordpress.com/2022/06/12/mokre-sanje-zda-naj-propade-evropa-naj-pade-zadnji-ukrajinec-da-bi-le-propadla-rusija/ Mokre sanje ZDA: Naj propade Evropa, naj pade zadnji Ukrajinec, da bi le propadla Rusija.] Wordpress jun. 2022
*Martin Schoenhals: [https://www.academia.edu/45094057/The_coming_shortage_of_work_in_the_future_and_the_opportunity_this_provides_for_rethinking_the_nature_of_work The coming shortage of work in the future, and the opportunity this provides for rethinking the nature of work.] Academia letters februar 2021
*Silvo Devetak: [https://slov.si/doc/devetak_ukrajina.docx Geopolitični vidiki vojne v Ukrajini.] Kulturni dom Gorica 16. junija 2022 
*[https://worldbeyondwar.org/campaign-progresses-to-save-sinjajevina-from-becoming-a-military-base/ Campaign Progresses to Save Sinjajevina from Becoming a Military Base.] World Beyond War 19. julija 2022
**[https://worldbeyondwar.org/uk-pushes-mountain-destruction-on-montenegro-as-green-policy/?link_id=30&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-wbw-news-action-ridiculous-war-3&amp;email_referrer=email_1639848&amp;email_subject=wbw-news-action-ridiculous-war UK Pushes Mountain Destruction on Montenegro as Green Policy]. World Beyond War 18. avg. 2022
*[https://worldbeyondwar.org/demonstration-in-berlin-against-weapons-spending Demonstration in Berlin Against Weapons Spending] 9. julija 2022
*[https://click.actionnetwork.org/ss/c/P8Elou2Rvc0qoMPEUZrMXcOpy_XqN4R2ZGjoK-5zZnmhXKDRDdiCbeGvxCg4kO4PSVSqVsZkRus-CiYSiee1OJ55OEEPLUl6o33g8MHpmKcZeAR16VzLVJsnsU_TLzJW50wSbb7GCGgPB1Ye4aXZXESxFEHn_E_viOnfglu-ASXvkyuiqvupVEBOx_pcjusJpk2D-pU4NM1soHPMXfQqiwV64eAPhjpyTrQaZvqtv6qNbFSY9hL4Tab34J6C8BbjOY_ehWPgHjI872_YHlmIExV6xjIscDeHft6JzU0_v36V5JJx-Rxq5Silw7zA3i8fCCUuq3XAc8n75sila0s87FFPy0t6e3wgfbGTrfbOfzO4AP5UiJfJlq_mM7Npwiqbo1ITjP71YGGRvRT_W25UlA/3n9/MMGEKJEiQH2-2qGLFebKhw/h10/vUxqoUSSaXUPGLXC67PckFTo8JwEsscxVZLBIwSJ8Q8 peticija proti postavljanju NATOvih baz na Norveškem]
*Clare Daly: [https://www.youtube.com/watch?v=luuXoqtSPuk govor v EU-parlamentu.] Youtube 10. 3. 2022.
*Joseph Mercola: [https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2022/05/28/1984-manual.aspx?ui=0115846439856281e261bd2778520ce47773dc99d88702f793fa19940bee90d5&amp;sd=20220212&amp;cid_source=dnl&amp;cid_medium=email&amp;cid_content=art1HL&amp;cid=20220528&amp;mid=DM1171415&amp;rid=1503202107 Have Authoritarians Used ‘1984’ as a Handbook?] 28. maja 2022.
*[https://swprs.org/monkeypox-natural-outbreak-or-engineered-bioterrorism/ Monkeypox: Natural Outbreak or Engineered Bioterrorism?] Swiss Policy Research 27. maja 2022.
*Rhoda Wilson: [https://dailyexpose.uk/2022/05/07/ukgov-data-shows-nobody-should-be-injected/ UK Government Data Shows Nobody Should Be Injected with Covid “Vaccines” – They Should Be Halted Immediately.] The eksposé 7. maja 2022.
*[https://brandnewtube.com/v/Ri9VJY CRIMES AGAINST HUMANITY – DR. REINER FUELLMICH IN-DEPTH INTERVIEW - MAY 9 2022.] CHD TV 9. maja 2022.
*Tomaž Mastnak: [https://www.dnevnik.si/1042989226 Vloga EU v vojni za Ukrajino.] Dnevnik 18. maja 2022.
*Massimo Mazzucco: [https://www.facebook.com/100073385141872/videos/1399900780536009 Ukraina, l'altra verita,] dokumentarni film. Www.contro.tv.
*[https://www.youtube.com/watch?v=82H0MP_m20o Adrien Bocquet, former (FR) army soldier, who spent 3 weeks in Ukraine as a medical volunteer.] Youtube.com 18. maja 2022 (pričevanje francoskega vojaka o srečanju z nacisti v Ukrajini).
*[https://logicno.com Logično,] hrvaški dnevni informator (po priporočilu Branka Gradišnika, kakor tudi naslednjih pet povezav).
*[https://swprs.org Swiss Policy Research,] analitično spletišče, namenjeno preučevanju vseh oblik propagandne vojne. 
*[https://takecontrol.substack.com/.../mercola-censored Dr. Mercola's Censored Library.] 
*[https://www.globalresearch.ca/ Global Rersearch.]  
* [http://drmalcolmkendrick.org/ Dr. Malcolm Kendrick,] spletišče avtorja knjig ''The Great Choleterol Con'', ''Doctoring Data'', ''The Clot Thickens''. 
*Russia Today, na &quot;svobodnem&quot; zahodu prepovedano rusko spletišče.  
* Tord Björk: [https://worldbeyondwar.org/how-to-secure-a-world-without-military-alliances-and-nuclear-weapons/ How to Secure a World Without Military Alliances and Nuclear Weapons.] World BEYOND War 10. maja 2022.
* Marcel Štefančič: [https://www.youtube.com/watch?v=vyMI7pr2V48 Studio City 9. maja 2022 z gostoma Robertom Golobom in Slavojem Žižkom.] Youtube.com.
* Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2022/05/07/zakaj-se-rusko-gospodarstvo-ne-sesuva/?fbclid=IwAR0Fcoxtn5K4nl0rPJFPU8pEmOywOn9ht4fBi1z26Gs_X7x-mXNa69kJ_gs Zakaj se rusko gospodarstvo ne sesuva?] Damijan blog 7. maja 2022.
*[https://act.worldbeyondwar.org/war-abolition-101/?link_id=1&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-war-abolition-101-we-all-need-it-2&amp;email_referrer=email_1507129&amp;email_subject=war-abolition-101-we-all-need-it War abolition.] World Beyond War.
*[https://www.youtube.com/watch?v=mvfyBBnHABE American journalist's warning - We are lying about Ukraine on an epic scale.] Youtube 18. marca 2022.
*Jani Möderndorfer: [https://www.youtube.com/watch?v=42b_jHaaMgM Domobranci niso povzročili niti ene smrtne žrtve (Možina v oddaji Utrip).] Youtube 18. jan. 2022.
*Noam Chomsky: [https://www.youtube.com/watch?v=QG2DkmutYTc This is a solution for the Ukrainian crisis! The humankind is threatened by destruction.] Youtube.com 28. 4. 2022.
*Patrick Lawrence: [https://consortiumnews.com/2022/03/08/patrick-lawrence-the-casualties-of-empire/ The Casualties of Empire.] Consortium News 8. marca 2022.
*Vladimir Platov: [https://journal-neo.org/2022/03/03/russia-prevents-washington-from-unleashing-biological-warfare/ Russia Prevents Washington from Unleashing Biological Warfare.] NEO 3. 3. 2022.
*Ted Galen Carpenter: [https://www.theguardian.com/commentisfree/2022/feb/28/nato-expansion-war-russia-ukraine Many predicted Nato expansion would lead to war. Those warnings were ignored.] The Guardian 28. 2. 2022.
*[https://mid.ru/en/foreign_policy/news/1802169/ Foreign Minister Sergey Lavrov’s remarks at the High-Level Segment of the UN Human Rights Council’s 49th session, via videoconference, March 1, 2022.] Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije.
*Guy Mettan: [https://arretsurinfo.ch/les-causes-profondes-de-la-guerre-en-ukraine/ Les causes profondes de la guerre en Ukraine.] Arrêt sur Info 13. marca 2022.
*[https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/de/newspaper-ausgabe/nr-4-vom-15-maerz-2022.html#article_1306 «Die Politik der USA war es immer, zu verhindern, dass Deutschland und Russland enger zusammenarbeiten»: Historische, politische und wirtschaftliche Hintergründe des Ukraine-Kriegs. Interview mit Jacques Baud.]  ''Zeitgeschehen im Fokus'' 15. 3. 2022.
*[https://www.bitchute.com/video/3KJPxp6Lfut1/?fbclid=IwAR37YDCLtOOoWSwo-I9OG3Dia0LF-8MmrViGX6B6bjbyZfxmZML4LCrP2-U Uroš Lipušček o Ukrajinski krizi na murskosoboški televiziji,] BitChute 25. feb. 2022
*[https://act.worldbeyondwar.org/ukraine_action/?link_id=1&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-join-the-global-day-of-action-for-peace-in-ukraine-march-6&amp;email_referrer=email_1462568&amp;email_subject=wbws-yurii-sheliazhenko-in-kyiv-on-how-to-end-the-ukraine-crisis ukrajinski aktivist Jurij Šeljačenko iz organizacije World beyond War o ukrajinski krizi,] Twitter 1. 3. 2022
*[https://worldbeyondwar.org/wbw-news-action-abolition-of-war-or-of-humanity/ World beyond War News &amp; Action: Abolition of War or of Humanity]
*[https://vbloknot.com/index.php?do=download&amp;id=731 The whole truth about Ukraine's crimes in the Donbass,] Novosti 28. feb. 2022 (Google je povezavo na ta vir cenzuriral, dobi se z iskalnikom Yandex)
*[https://www.pen-deutschland.de/de/2022/03/04/skipputin-sprechen-sie-mit-den-russen-2/ #SkipPutin. Sprechen Sie mit den Russen,] PEN Deutschland 4. 3. 2022
*[https://www.agi.it/cronaca/news/2022-03-02/caso-corso-paolo-nori-dostoevskij-cancellato-universita-bicocca-15837099/ Il caso del corso di Paolo Nori su Dostoevskij all'università Bicocca.] Agenzia Italia 2. marca 2022
*[https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/dostoevskij-censurato-l-universita-bicocca-di-milano-fa-marcia-indietro-dopo-le-polemiche-il-corso-del-professor-paolo-no_46785169-202202k.shtml Dostoevskij censurato, l'Università di Milano Bicocca fa marcia indietro dopo le polemiche: &quot;Il corso del professor Paolo Nori si terrà&quot; | Lui: &quot;Non so se andrò&quot;]. TGCOM24 2. marca 2022</text>
      <sha1>tur5bkzpesnbr6pbbf4b4fyjmdnhzt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4035</id>
    <revision>
      <id>82842</id>
      <parentid>82773</parentid>
      <timestamp>2025-06-10T07:33:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* TV-15 */</comment>
      <origin>82842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179231" sha1="t0dj0q5af30yywhl3z4xd47764tvnpl" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 1919. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*Ivan Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php ''Dachavski poročevalec'' 2015&amp;ndash;]
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949)
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951)
*Borec 4 (1952)
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): 
*Borec 10 (1958): 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966):  
*Borec 19 (1967): 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): 
*Borec 22 (1970): 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*...
*Borec 34 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
...
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 Borec 43/7-8-9 (1991)] Sistory
*[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44 (1992)]
*...
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)]

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 29 (1991)

==Digitalizirane publikacije==

*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str.
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
*Janez Šmitek: ''Kroparska kronika NOB''. Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1860 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. 
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>t0dj0q5af30yywhl3z4xd47764tvnpl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska frazeologija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4104</id>
    <revision>
      <id>82839</id>
      <parentid>82837</parentid>
      <timestamp>2025-06-09T13:39:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:C03:1E00:6595:830B:A788:3171</ip>
      </contributor>
      <origin>82839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="532" sha1="9hs66xydylfuuuaj2qr45iby1ik476o" xml:space="preserve">Torek, 10. 6. 2025, v predavalnici 426 (23 študentov)

8:00 Klemen Venko

8:15 Lara Repe

8:30 Katja Huber

8:45 Jaka Ajlec

9:00 Maja Kastelic

9:15 Ema Nemec

9:30 Nika Hvala

9:45 Pika Lucija Cokan

10:00 Anika Nagode

10:15 Nika Tolar

10:30 Anja Pirc

10:45 Žana Jonozovič

11:00 Lucija Baša 

11:15 Nives Božič

11:30 Lana Pizzoni


ODMOR

12.45 Rebeka Rutar

13:00 Lucija Podgornik

13:15 Jakob Svetek 

13:30 Anita Bevc

13:45 Barbara Kovač 

14:00 Petra Omejc

14:15 Lara Bregar

14:30 Lovrenc Bajt

Zadnji ob 14:30.</text>
      <sha1>9hs66xydylfuuuaj2qr45iby1ik476o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4150</id>
    <revision>
      <id>82838</id>
      <parentid>82782</parentid>
      <timestamp>2025-06-09T13:12:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Garygo golob</username>
        <id>4384</id>
      </contributor>
      <comment>/* Presledek širine celca */</comment>
      <origin>82838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="379183" sha1="acrsgacre3egqg6jf2vbse0n3qpl4e7" xml:space="preserve">{{Originalno raziskovanje}}{{V delu}}

Sedaj, po razlagi, kaj preučuje vsaka podveja pisoslovja in kašna so osnovna označevanja za različne pojave v pisoslovju, se lahko prične dejansko raziskovati pisoslovje.

Sporočilo, ki se preda preko pisnega prenosnika, se imenuje (pisano) '''besedílo''' ali '''zapís'''. Ta pojem zajema vse, kar se zapiše, od raznih poročil in zakonov do SMS sporočil, navodil za uporabo, zapiskov, spletnih objav in knjig. Če je besedilo krajše, se imenuje tudi '''napís'''. Tvorec_ka sporočila se imenuje '''pisec_ka''' (tj. '''pisec''' {{Izgovorjava|ˈpisət͡s|písəc}} za osebo moškega spola, '''píska'''&lt;ref&gt;Čeprav se ta beseda ne pojavlja v SP 2001 ali SSKJ, se uporablja v knjižnem jeziku. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dobrovoljc2016|Dobrovoljc 2016]])&lt;/ref&gt; pa za osebo ženskega spola), prejemnik_ca sporočila (kdor prejme in razume informacije, ne fizičnega sporočila) pa se imenuje '''brálec_ka''' (tj. '''bralec''' {{Izgovorjava|ˈbralət͡s|bráləc}} za osebo moškega spola, '''bralka''' {{Izgovorjava|ˈbrawka|bráu̯ka}} pa za osebo ženskega spola). Proces tvorbe besedila se imenuje '''pisánje''', glagol je '''pisáti'''. Proces razumevanja besedila se imenuje '''bránje''', glagol pa je '''bráti'''.

To poglavje je v nadaljevanju razdeljeno na pet večjih podpoglavij. Zadnja tri poglavja delijo grafetiko po ravneh, od preučevanja najmanjših delov do večjih. Taka delitev ni bila ustvarjena tu, pač pa jo uporablja že Meletis.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]])&lt;/ref&gt;

== Kazalo ==
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Značilnosti pisnega prenosnika|Značilnosti pisnega prenosnika]] – splošne značilnosti, povezane s pisnim prenosnikom, kako je definiran, kaj vse spada pod pisni prenosnik, kako se piše in kako elektronske naprave shranjujejo tekst
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Paragrafetika|Paragrafetika]] – kako okoliščine pripomorejo k berljivosti, kot npr. osvetljenost in vrsta podlage
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|Mikrografetika]] – značilnosti posameznega znamenja ter njegova delitev na manjše dele
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|Mezografetika]] – združevanje posameznih znamenj v vrstice, kakšne so medsebojne interakcije in ostale značilnosti vrstic
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|Makrografetika]] – značilnosti višjih ravni, kot npr. medvrstični razmik, interakcija besedila z nebesednimi spremljevalci (npr. slikami) in zapis v tabelah

== Značilnosti pisnega prenosnika ==
Da bi se lahko poglobili v raziskovanje posebnih značilnosti in načinov uporabe pisnega prenosnika, je najprej potrebno določiti, kaj vse se uvršča pod pisni prenosnik in kaj ne. Na prvi pogled izgleda to zelo lahko: Pisni prenosnik je tisto, kar se zapisuje za razliko od slušnega prenosnika, preko katerega se govori. Problem je v tem, da ni vse, kar se napiše/nariše, del jezikovnega izražanja in zato ne spada vse pod jezikoslovje. Pred obravnavo tega pa je potrebno najprej predstaviti, kako sploh je pisni prenosnik povezan z jezikom.

=== Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov ===
Jezik je odvisen od prenosnika. Brez prenosnika jezik ne more obsajati, saj se ne more predati informacij brez uporabe nekega prenosnika, preko katerega bi se prenesle. Vsako besedilo, pogovor ali drug diskurz je torej del enega (ali več) prenosnikov. To dokazuje tudi prva Hockettova značilnost jezikov, ki naj bi držala za vse jezike. Specifično se on omeji na vokalno-avditorni (slušni) prenosnik, ki naj bi po njegovem bil skupen vsem jezikom.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 7]])&lt;/ref&gt; Pri tej izjavi seveda ni upošteval znakovnih jezikov. Je pa res, da se je pojavil pisni prenosnik za slušnim. To dokazuje dejstvo, da lahko s primerjavo zgodnjih zapisov v različnih  jezikih rekonstruiramo njim skupnega prednika, nek prajezik, ki pa se še ni zapisoval; opiral se je zgolj na slušni prenosnik. Prav tako še danes obstajajo nezapisani jeziki, vendar je določevanje, kateri jezik se redno zapisuje in kateri ne, dokaj težavno.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2003|Robinson in Gadelii 2003: 2–3]])&lt;/ref&gt; Slovenščina se zapisuje, drugače bi bil ta del slovnice za slovenščino brezpomenski, in sicer že od razvoja iz praslovanščine. V Brižinskih spomenikih je zapisana slovenščina še na prehodu iz alpske slovanščine (tj. geolekta praslovanščine) v zgodnjo slovenščino.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Šekli2024|Šekli 2024: 83]])&lt;/ref&gt;

Hockett pa je pisni prenosnik iz obravnave izločil tudi iz drugega razloga, saj namreč pisanje ne sledi njegovi tretji značilnosti jezika, ki jo imenuje ''hitri upad'' (angl. ''rapid fall''). Ta značilnost opisuje, da mora biti prejemnik sporočila relativno blizu tako časovno kot krajevno ustvarjalcu sporočila ob trenutku stvaritve sporočila, da bo komunikacija uspešna.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; To drži za slušni in znakovni prenosnik. Da lahko poslušalec sliši govorca, morata biti dokaj blizu drug drugemu in to ob času, ko govorec govori. Če se poslušalec pojavlja na drugem koncu zemlje, brez uporabe tehnologije ne more slišati, kar govorec govori. Časovna omejenost je tudi pomembna; nekdo ne more vedeti, kaj točno bo nekdo rekel čez petdeset let ali je rekel pred petdesetimi leti, ne glede na to, kako blizu je trenutno tej osebi. Zaradi tega tudi ni mogoče vedeti, kako točno so govorili ljudje pred zapisom jezika, vendar se temu lahko z rekonstrukcijami približamo. Podobno je tudi z znakovnim prenosnikom. Dandanes se lahko posname nekoga, ki govori in to lahko nekdo drug posluša nekje daleč stran ali kasneje, vendar to vključuje pretvorbo informacij iz slušnega prenosnika v elektronsko obliko, v kateri je lahko shranjena, dokler ne doseže nekega oddaljenega kraja v prihodnosti, ko se spet pretvori v slušni prenosnik. To torej ne izpodbija tretje Hockettove značilnosti.

Drugače pa je s pisnim prenosnikom, ki je inherentno trajen. Kar nekdo zapiše, se lahko potencialno ohrani za tisoče let in se besedilo po vsem tem času še vedno prebere, če se pozna jezik oz. je besedilo možno dekodirati. Tako lahko tudi besedilo prepotuje tisoče kilometrov in prebere drugje, tudi brez uporabe elektronskih naprav, npr. s pošiljanjem pisma. To omogoča tudi, da se z današnjimi jezikoslovnimi metodami analizira starejša, še ohranjena besedila, zaradi česar se lahko dokaj dobro razišče jezikovne značilnosti že izumrlih jezikov. Zaradi tega pisni prenosnik ne sledi tretji Hockettovi značilnosti, česar se je tudi Hockett zavedal.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 11–12]])&lt;/ref&gt; Slušni in znakovni prenosnik sta '''nêtrájna''' '''prenôsnika''', pisni prenosnik pa '''trájni prenôsnik'''. To je poglavitna razlika, ki ločuje pisni prenosnik od ostalih dveh.

=== Koncept orodja in podlage ===
Za sporazumevanje preko slušnega prenosnika niso potrebni kakšni dodatni pripomočki. Glas se proizvede z glasilkami, sliši se z ušesi, glas pa se prenaša preko zraka, ki pa je potreben za življenje na sploh, torej je vedno prisoten v neki meri okoli govorca. Kdaj seveda ni možno komunicirati brez uporabe dodatnih naprav, npr. telefona ali megafona, vendar za nek tipičen primer komunikacije preko slušnega prenosnika te niso potrebne.

Nasprotno pa je za pisni prenosnik potrebna uporaba drugih predmetov.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dürscheid2016|Dürscheid 2016: 31]])&lt;/ref&gt; Brez njihove uporabe bi lahko le pisali s prstom ali krvjo po koži, česar pa se v praksi ne izvaja, saj je nepraktično in neobstojno. Za pisanje se tako običajno uporabljata dva predmeta – neko orodje za pisanje in podlaga. Podlaga je tisti predmet, ki bo sporočilo ohranil in prenašal, orodje pa tisti pripomoček, s katerim se na podlago napiše sporočilo. Orodje je tako potrebno le za pisanje sporočila in za branje ni potrebno, medtem ko je podlaga potrebna tako za pisanje, prenos in branje sporočila. Z drugimi besedami, sporočilo lahko prebere tisti, ki ima podlago s tem sporočilom, in ne tisti, ki ima pisalo, ki je to sporočilo napisalo.

Orodje in podlago lahko predstavlja mnogo predmetov. Dandanes ima vlogo orodja pogosto tipkovnica, vlogo podlage pa računalnik. Tradicionalno se je uporabljalo neko pisalo in papir. Tudi ni obvezno, da sta tako podlaga kot pisalo oba neka zunanja predmeta, kdaj je lahko le eden izmed njiju. Če se s prstom piše v pesek na plaži ali po zaslonu na dotik, prevzame vlogo orodja prst, če pa si nekdo zapiše nekaj na roko ali pa vtetovira napis, prevzame vlogo podlage koža. Pri zapisu se torej izbere določeno orodje in podlago. Možne izbire je veliko, nekaj pogostejših primerov pa je naštetih v nadaljevanju.

==== Orodje ====
Orodje omogoča, da se na podlagi pusti vidno obliko, bodisi sled, bodisi odtis, ki jo je mogoče razločiti od ostale podlage. Tako se prazni podlagi doda razgibanost, zmožno prenašati informacije, ki se lahko kasneje preberejo. Razlike v obliki in poziciji teh oblik oz. njihovo pomanjkanje omogoča, da se lahko po dogovojenih pravilih (ortografiji) podlagi doda podatke o izjavi, ki jih potem podlaga ohrani in se jih lahko kasneje prebere.
[[Slika:Prostor v pisavi.png|sličica|350x350_pik|Označeni prikaz pozitivnega in negativnega prostora.]]
Del podlage, ki predstavlja večino podlage, se imenuje '''negatívni''', '''béli''' ali '''prázni prôstor'''. To je običajno tisti prostor, ki ga pisalo ni spremenilo, tj. ni bil pobarvan s pisalom oz. ni del izbočene pike, torej nosi barvo oz. izbočenost podlage. Deli, katere je pisalo spremenilo, torej pobarvani oz. izbočeni deli, se imenujejo '''pozitívni''' ali '''pôlni prôstor'''.&lt;ref&gt;Točno poimenovanje v grafetiki temu pojavu še ni bilo dodeljeno. Poimenovanje ''pozitivni'' oz. ''beli'' ter ''negativni'' je izvzeto iz tipografije oz. oblikovanja, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Yalanska2025|Yalanska 2025]]). Poimenovanje ''prazni'' ter ''polni'' je posplošeno iz poimenovanja ''empty space'', ki je v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]]) uporabljen za prostor med znamenji.&lt;/ref&gt; Primer, ko pisalo spremeni negativni prostor, je npr. klesanje okoli znamenj, da so ta izbočena. Presledek v taki obravnavi torej nima nič pozitivnega prostora.

Da lahko pisalo pusti berljiv odtis, se mora izbrati pravilno kombinacijo pisala in podlage, saj npr. s kemičnim svinčnikom ne more pisec pisati po zaslonu računalnika, ampak mora izbrati kako drugo podlago, npr. list papirja. Vsaka kombinacija pisala in podlage torej ne omogoča uspešnega zapisa. Prav tako mora pisalo v vizualnem prenosniku pustiti primarno barvno sled, v taktilnem pa izbočiti podlago za zapis, kar privede do tega, da se pisala precej razlikujejo med obema tipoma.

Predmetov, ki bi delovali kot pisalo, je veliko in so zelo odvisni od situacije. Kljub temu se v večini primerov uborablja zgolj nekaj predmetov, ki so specifično namenjeni pisanju, npr. svinčnik ali tipkovnica, čeprav je košček oglja ravno tako primeren za pisanje na papir, na samotnem otoku pa se lahko na plaži napiše ''SOS'' tudi s postavljanjem vej v obliki teh črk.

===== Za vizualni prenosnik =====
[[Slika:4 Bic Cristal pens and caps.jpg|sličica|Kemični svinčniki so primer pisala, ki pusti barvno sled.]]
Orodja, namenjena pisanju v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|vizualnem prenosniku]] (latinici), morajo za pisanje tako spremeniti podlago, da se spremembo lahko vidi. To se lahko naredi tudi z dolbenjem, saj se lahko nato vidi sence, ki omogočajo prepoznavo, vendar to ni nujno potrebno. Orodje lahko zgolj pusti tanek sloj barve na podlagi, kot se zgodi npr. pri pisanju s kemičnim svinčnikom ali flomastrom, dandanes pa lahko ta proces poteka tudi elektronsko in pri pisanju po zaslonu na dotik naprava sama zazna gibanje prsta ali posebnega pisala ter nato izriše sled na zaslonu. Glavni načini puščanja vidne sledi so torej trije:

* Z iz- oz. vbočevanjem podlage, npr. klesanjem v kamen, pisanjem s prstom po mivki, lepljenjem predmetov na podlago v obliki črk ipd.

* S puščanjem barvne sledi, npr. pisanjem s svinčnikom, čopičem, nalivnim preresom, flomastrom, tipkovnico na tipkarskem stroju, tiskanjem ipd.

* Elektronsko prikazovanje s piksli na zaslonu, npr. pisanjem s tipkovnico na elektronsko napravo, po zaslonu na dotik, pisanjem z elektronskim pisalom ali z diktiranjem.

Glede na stanje orodja se lahko napravi še dodatno delitev. Deli se lahko glede na to, ali mora ta predmet biti skupaj s podlago, da se sporočilo lahko prebere ali ne. Kot že omenjeno, podlaga je tista, ki je nujna za prenos sporočila, pisalo pa v veliko primerih ni nujno, da je prisotno ob branju. Ko nekdo piše s kemičnim svinčnikom, se lahko kemik izgubi ali celo uniči in bo zapis še vedno berljiv. Drugače pa je v primerih, kot je npr. oblikovanje besede SOS iz vej. V tem primeru imajo veje vlogo pisala, ampak če se jih umakne ali uporabi za zakuriti ogenj, sporočilo ne bo več berljivo.

Bolj natančno, glavna razlika je v tem, ali se za pisanje znamenja porabi celotno orodje ali ne. V drugem primeru je potrebno porabiti celotno ali več vej za zapis, medtem ko se pri pisanju s svinčnikom porabi le majhen del svinčnika, drugi del pa je za prenos sporočila nepomemben. Svinčnika se vselej ne more uporabljati v nedogled, saj ga bo nekoč zmanjkalo, poleg tega pa se lahko še vedno odstrani del na podlagi z radiranjem, kar tudi povzroči, da je sporočilo neberljivo. Bolj precizna delitev je torej glede na to, koliko znamenj se lahko zapiše z enim kosom pisala. Za oblikovanje besede SOS iz vej je potrebnih več vej za oblikovanje enega znamenja, medtem ko se s svinčnikom lahko napiše na tisoče znamenj, preden ga zmanjka. Zmožnost pisanja na elektronske naprave je v teoriji omejena le na dostop do elektrike, vendar v praksi pride do poškodb in obrabe, ki onemogočata, da bi se lahko nanje napisalo neskončno znamenj.

===== Za taktilni prenosnik =====
[[Slika:Slate and Stylus 3.jpg|sličica|Tri tablice in dve igli za pisanje brajice.]]
[[Slika:Refreshable Braille display.jpg|sličica|Brajeva vrstica za prikazovanje brajice.]]
Orodje v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|taktilnem prenosniku]] (brajici) mora tako spremeniti podlago, da se lahko spremembo začuti s tipanjem. Pod to bi sicer lahko spadalo tudi spreminjanje teksture ali temperature podlage, vendar v praksi se v brajici izboči podlago, kar se potem lahko začuti, tj. naredi brajevo piko. Tako kot v vizualnem prenosniku se lahko tudi v tem primeru to stori na različne načine. Najpogosteje se podlago izboči, pri čemer se pisalo ne porablja. Gledano iz druge strani lista je na mestu pike vdolbina, torej le premakne obstoječo podlago in ničesar ne dodaja. Redkeje se podlagi odvzema ali dodaja snov, ki napravi razliko. S klesanjem se lahko odvzame sloj podlagi za tvorbo negativnega prostora, medtem ko postanejo neizklesani deli izbočeni. Podobno se lahko snov doda tam, npr. nalepi kose lesa, oblikovane kot brajeva pika, kjer naj bi bile brajeve pike, tako da postane tisti del izbočen, vendar je to redko. Podlaga v tem primeru ni izkrivljena kot v prvem primeru, ampak ji je nekaj dodano. Načini so torej trije, z množično prevlado prvega:

* Z izbočevanjem podlage, npr. s tablico in iglo, brajičnim tiskalnikom in brajično vrstico.

* Z odvzemanjem podlage za tvorbo negativnega prostora.

* Z dodajanjem podlage za tvorbo pozitivnega prostora.

==== Podlaga ====
Podlaga je tista, ki prenaša sporočilo in na katero se piše. Orodje nekako spremeni dele podlage, kar je nato možno kasneje razbrati in tako prepoznati znamenja. Pomembno je, da je neko pisalo zmožno spremeniti podlago v tolikšni meri, da se spremembe lahko prepozna, podlaga pa mora biti sposobna ohraniti te spremembe čim bolj vidne oz. tipne do časa branja.

Za razliko od orodja je obvezno imetje podlage za uspešno branje. Če se podlaga uniči, postane branje nemogoče. Bralec mora biti v neposredni bližini podlage, iz katere ali z gledanjem ali tipanjem prebere zapisano. Od pisanja do branja lahko podlaga ohrani zapis zelo dolgo časa, sama pa medtem lahko prepotuje zelo veliko razdaljo.

Idealna nepopisana podlaga z vidika berljivosti je ravna in za vizualni prenosnik enobarvna. Kakršna koli nagubanost podlage bi se lahko zamenjala z brajevo piko ali oteževala njihovo zaznavanje, v vizualnem prenosniku pa tudi ustvarjala neželene sence in popačene oblike znamenj. Kljub temu se kdaj vseeno piše z vizualnim prenosnikom po neravni podlagi, npr. na zemljevidu, ki prikazuje relief z izbočevanjem podlage, kdaj pa se tudi zaradi varčevanja s prostorom napis natiska na istem mestu, kot se izboči brajeve pike. Podlaga je pogosto tudi barvno okrašena, pri tem pa je potrebno paziti, da je med pozitivnim in negativnim prostorom še vedno dovolj velik kontrast za lahko branje.

Dandanes imata vlogo podlage najpogosteje papir in zaslon, v preteklosti pa so se pogosto uporabljali tudi pergament, papirus, kamen, les, bambus, glinene tablice ali kosti. Med manj pogoste podlage spadajo tudi npr. kovina, plastika in steklo ter tudi pesek na plaži in koža, saj se na vse te podlage lahko z nekim pisalom zapiše sporočilo.
[[Slika:Pomanjkanje podlage.png|sličica|373x373_pik|Približek prikaza dveh tipov pomanjkanja dela podlage.]]
V posebnih primerih se podlaga lahko pojavlja tudi v okrnjeni obliki in je opredmeten le pozitivni, redkeje le negativni prostor. Tak primer je npr. neonski napis. Kot orodje za pisanje se lahko obravnavalo stroje, ki so napis oblikovali, ki torej predstavlja pozitivni prostor. Negativni prostor pa ni opredmeten. Nekdo lahko vzame iz proizvodnje zgolj ta napis in, če ga izobesi pravilno, bo napis še vedno berljiv. V takem primeru negativni prostor predstavlja vse, kar se nahaja v ozadju v trenutku branja, npr. stena, steklo ali nebo, lahko pa je tudi bolj barvito, ali celo premikajoče se. Če bi v teoriji nekdo držal tak napis nad množico ljudi, bi bil še vedno berljiv. Podobna taka primera sta tudi pisanje po zraku z droni ter branje po prozornem zaslonu oz. projekciji na steklo. Druga možnost je, da ni opredmeten pozitivni prostor, kar bi se nanašalo na rezanje črk ven iz podlage, npr. kot pri šablonah za risanje s sprejem. Oba primera sta bolj redka za vizualni prenosnik, za taktilni prenosnik pa tega pojava v praksi ni. Nadomeščanje dela podlage z ozadjem se ne more pravilno pokazati na zaslonu, ker to za zaslon ne velja, vendar je na desni sliki prikazan približek, če si belo ozadje predstavlja kot prozorno, skozi katero se lahko vidi skozi zaslon.

=== Delitev pisnega prenosnika ===
Trajnost in uporaba orodja in podlage sta dve definicijski lastnosti pisnega prenosnika. Ob podrobnejšem pogledu pa se lahko ugotovi, da to ni en prenosnik, ki bi imel v vseh primerih enak način branja, pač pa obstajata dva podtipa pisnega prenosnika, primarno glede na to, kako se prenosnik bere. Prvi tip se bere z gledanjem, drugega pa s tipanjem. Večina ljudi je bolj navajenih na prvi tip, medtem ko je drugi primarno namenjen slepim in slabovidnim ter drugim, ki komunicirajo z njimi. Razlike med obema se pojavljajo tudi v izbiri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja za pisanje]], kot je že bilo ločeno pri obravnavi.

Znamenja v prvem tipu se bere tako, da se z gledanjem prepozna, kar je napisano. Znamenja se morajo torej vidno razlikovati od podlage, npr. z uporabo drugačne barve za pisanje, kot je podlaga, ali z drugačno svetlostjo na zaslonu. Poleg tega je za branje potrebna svetloba, ki ni potrebna za drugi tip. Tak tip prenosnika je bolj pogost in se je prvi pojavil; načeloma tega uporabljajo vsi pismeni ljudje, ki niso slepi ali slabovidni. Primeri zapisa v takem tipu pisnega je prenosnika je ta slovnica. V bistvu je vse, kar je napisano v latinici del tega tipa prenosnika. Prav tako pod ta tip prenosnika spadajo zapisi v cirilici, arabici, grški pisavi, ali s pismenkami – sem spadajo več ali manj vse danes pogosteje uporabljene pisave razen brajice. Kot je Hockett poimenoval slušni prenosnik vokalno-avditorni, tj. po načinu tvorbe in razumevanja sporočila, bi se ta imenoval '''kinétično-vizuálni prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''visualis'' ‚viden‘), saj se piše s prekimanjem orodja, bere pa z gledanjem. V kontekstu obravnave brajice se ta tip imenuje '''čŕni tísk'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt;

Besedilo, napisano v drugem tipu prenosnika, se bere namesto z gledanjem s tipanjem. Na vsako znamenje se položi blazinico prsta in občuti obliko znamenja. Za ta tip torej ni pomembna barva površine, temveč njena nagubanost. Za branje torej ni pomembna svetloba (bere se lahko tudi v temi), vendar se pa mora bralec površine dotikati, zaradi česar je največji odmik podlage, da lahko bralec še vedno prebere besedilo, omejeno na dolžino rok, za razliko od prvega tipa, kjer je ta razdalja lahko veliko večja, omejena s tem, kako majhna znamenja lahko oči še razberejo. Ker je potreben dotik podlage, tudi niso vse podlage primerne; napisa »Pazi, vroče!« ni primerno v brajici zapisati na podlago, ki je vroča, ampak je potrebna neka druga podlaga, ki bralca ne bo opekla pri branju. Tega problema v prvem tipu ni. Po Hockettovem načinu poimenovanja, bi se ta tip imenoval '''kinétično-taktílni''' '''prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''tactilis'' ‚tipen‘), saj je neko premikanje za pisanje, bere se ga pa s tipanjem.

Teh dveh poimenovanj za podtipa prenosnika si ni izmislil Hockett, ampak sta bila tako poimenovana v tem delu. V resnici je med obema tipoma, gledano povsem grafetično, nekaj prekrivnosti, saj se lahko v določenih primerih besedilo tako vidi kot tipa. Če se npr. napiše nekaj s svinčnikom ali čopičem, natisne ali se izpiše na zaslonu, je podlaga še vedno ravna, da oseba ne more začutiti sprememb v nagubanosti. V takem primeru je prenosnik povsem vizualni in se s tipanjem nikakor ne more prebrati besedila. Predvsem v preteklosti pa se je za povzočanje vidne spremembe, ki je omogočila videnje znamenj, oblike vklesalo v kamen ali odtisnilo v glino. Znamenja je možno videti zaradi senc, ki se zaradi tega pojavijo, hkrati pa je vsaj v teoriji možno prebrati pisavo tudi s tipanjem oz. se lahko vsaj začuti, da je tam nekaj zapisano. V primerih kot npr. vklesani latinici slednje sicer ni bil primaren namen klesanja. Taktilni prenosnik se lahko zaradi istega razloga tudi vidi, vendar je v tem tipu primarna vloga izboklin to, da se jih lahko začuti, kar ga ločuje od prejšnjega primera. Tako se lahko pisni prenosnik razdeli tudi na tri tipe:

* ''Čisti'' vizualni prenosnik, ki se ga lahko prebere z gledanjem, vendar nima nikakršnih izboklin ali udorov v pisanju.

* Vizualni prenosnik, kjer se obliko znamenj označi z vrezovanjem, klesanjem, dolbenjem ipd. Znamenja se tako lahko tudi občuti, vendar to ni primarni namen.

* Taktilni prenosnik, kjer se obliko znamenj prav tako označi z izboklinami ali vdori, vendar je pri tem načinu bolj pomembno to, da se lahko znamenja občuti, to, da se jih tudi vidi, pa je sekundarnega pomena.

==== Prikaz v drugem prenosniku ====
Kdaj je zaželeno, da se zgolj prikaže izgled znamenja v drugem tipu prenosnika. To je zelo uporabno npr. za prikaz, katero brajevo celico izbrati pri pretvarjanju iz črnega tiska; tako se lahko zapiše izgled celice tudi na računalnik brez posebnih brajičnih pripomočkov in se jih lahko prikaže na zaslonu, natisne z običajnim tiskalnikom ali zapiše s svinčnikom. Nekaj primerov je npr. {{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}, {{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}} in {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Pri takem zapisu se je pomembno zavedati, da je tak zapis sedaj popolnoma vizualnega tipa in se ga s tipanjem ne more prebrati. Za branje s tipanjem je potrebno znamenja take oblike natisniti s posebnim brajevim tiskalnikom. Reprezentacija vizualnega prenosnika v taktilnem je redko načrtna.

===== Prikaz brajice v vizualnem prenosniku =====
Kadar želi nekdo, ki lahko bere vizualni prenosnik, videti obliko brajevih celic, lahko to stori, ne da bi moral kupiti brajev tiskalnik oz. brajevo vrstico. Razlike v nagubanosti površine se tako spremeni v razlike v barvi površine. To omogoča prikaz izgleda brajevih celic na zaslonih in možnost tiskanja na navadnih tiskalnikih, vendar pa jih v taki obliki ni mogoče brati taktilno.

Vse brajeve kombinacije imajo dodeljene svoje znake v Unicodu, ki so vkodirani v bloku [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Brajevi vzorci]. Kombinacije šesttočkovne brajice so vkodirane v razponu U+2800..U+283F z dodatkom za osemtočkovno brajico v razponu U+2840..U+28FF.

Na splošno so se uveljavili trije različni načini prikazovanja brajice v vizualnem prenosniku. Vsem trem je skupno, da izbočene brajeve pike zaznamujejo z barvo pisala (tj. drugo barvo, kot je podlaga), razlikujejo se pa po zaznamovanju nerealiziranih pik (tistih, ki niso izbočene). Ti tipi so naslednji:&lt;ref&gt;Imena so dodeljena tu.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Tipi brajice@4x.png|sličica|506x506_pik|Zapis povedi ''Tilen je pomil tla.'' v brajici v črnem tisku, prikazana na tri načine.]]

* '''nêobrísni prikáz'''
* '''obrísni prikáz'''
* '''točkôvni prikáz'''

Neobrisni prikaz najbolj resnično prikaže izgled brajeve celice, saj povsem zlije neizbočene pike s podlago, tako kot je to tudi v taktilnem prenosniku. Poleg tega so oblike enake za šest- in osemtočkovno brajico, medtem ko v drugih dveh primerih pride do razlike, saj v slednjem primeru morata v osemtočkovni brajici biti vedno označeni še sedma in osma pika, medtem ko je v neobrisnem prikazu v obeh primerih le ena oblika. Slabost takega zapisa je, da je kdaj težko razločiti med različnimi vrsticami ali stolpci, npr. med posamezno zapisanimi {{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}, {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}} in {{Brajica|koda=678|znamenja=⣠}} ali {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} in {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}.

Obrisni prikaz, kot je uporabljen v [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Unicodu], prikazuje neizbočene pike z obrisom, torej kolobar enake velikosti kot realizirana pika, vendar je sredina kroga iste barve kot podlaga (ni pobarvan kot realizirane pike). Točkovni prikaz, ki ga uporablja tudi komisija za slovensko brajico,&lt;ref&gt;gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]])&lt;/ref&gt; prikaže nerealizirane pike kot manjše pikice, bistveno manjše od prikaza izbočenih pik, ki pa so polne za razliko od obrisnega prikaza. Z uporabo enega izmed teh prikazov se lažje ugotovi, katere pike so izbočene v celici, in hitreje se lahko določi, ali je brajica šest- ali osemtočkovna, ker je v vsaki celici prikazano celotno število pik. Se pa zaradi prikaza nerealiziranih pik pri majhni velikosti pisave zgodi, da je težko hitro prepoznati, katero znamenje je predstavljeno, in je v takem aspektu veliko bolj primeren neobrisni prikaz.

Po številu segmentov ima neobrisni prikaz enako število segmentov kot zapis v taktilnem prenosniku, točkovni prikaz ima vedno šest (šesttočkovna brajica) oz. osem (osemtočkovna brajica) pozitivnih segmentov in enega negativnega (ozadje). Obrisni prikaz ima prav tako vedno šest oz. osem pozitivnih segmentov, negativnih segmentov pa ima sedem oz. devet minus število prikazanih pik v celici zaradi praznin za prikaz nerealiziranih pik. Ti podatki so matematično prikazani v naslednji preglednici:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Število pozitivnih in negativnih segmentov v posameznih prikazih brajice
! colspan=&quot;2&quot; |Tip prikaza
(&lt;math&gt;n&lt;/math&gt; je št. izbočenih pik v celici)
!Št. poz. segmentov
!Št. neg. segmentov
(ozadja)
|-
| colspan=&quot;2&quot; |V taktilnem prenosniku
|&lt;math&gt;n&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; |Neobrisni prikaz
|&lt;math&gt;n&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Obrisni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|&lt;math&gt;6&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;7 - n&lt;/math&gt;
|-
|Osemtočkovna brajica
|&lt;math&gt;8&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;9 - n&lt;/math&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Točkovni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|&lt;math&gt;6&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
|Osemtočkovna brajica
|&lt;math&gt;8&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|}

===== Prikaz latinice v taktilnem prenosniku =====
Brajica je glede na vizualni prenosnik zelo omejujoča glede možnega izgleda znamenj in je natančen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v brajični vrstici ali na dokumentu, natisnjenim z brajičnim tiskalnikom, nemogoč. Preproste oblike se lahko nekako aproksimira, npr. {{Oklepaji|znamenja=N}} se lahko prikaže kot {{Brajica|koda=1234 26 123|znamenja=⠏⠢⠇}}, vendar je tak zapis nestandarden, prav tako pa bi se lahko hitro zamenjalo tak zapis za pretvorbo v brajico in bi tako bralec mislil, da piše ''p?l''. Tak način prikaza pa definitivno ne more zadovoljiti potreb prikaza vseh znamenj vizualnega prenosnika, saj se že {{Oklepaji|znamenja=8}} ali {{Oklepaji|znamenja=&amp;}} težko tako prikaže, kaj šele znake KJKV.

Za resničen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v taktilnem prenosniku se mora na nek drugačen način odtisniti obliko znamenja, po možnosti tako, da je izbočen, da se lahko natančno otipa obliko. Tak zapis je že eden izmed tipov vizualnega prenosnika, vendar je pri takem pisanju možnost otipavanja oblike znamenj načeloma nenačrtna. Ob takem pisanju se je potrebn zavedati, da čeprav se lahko vsaj v teoriji otipa obliko znamenj, je za slepo osebo to tako tuje kot je gledanje brajice za povprečno videčo osebo.

==== Pretvarjanje med prenosnikoma ====
En jezik lahko uporablja oba tipa prenosnika. Slovenščina je eden izmed teh jezikov, saj se lahko zapisuje tako z latinico kot s šesttočkovno brajico. Sicer ima vsak izmed tipov svoje značilnosti, vendar sta vsaj v slovenščini tesno povezana do točke, da se lahko pretvorbo skoraj avtomatizira. Brajični pravopis je v slovenščini vezan na zapis v črnem tisku in se večino znamenj lahko ugotovi s preprosto transliteracijo v en ali drug zapis. Kljub temu pa je veliko primerov, ko se ne more enolično določiti avtomatske pretvorbe in je treba poznati tudi jezikovno vlogo zapisa in pravopisna pravila, še posebej pri pretvorbi iz brajice v latinico.

===== Iz latinice v brajico =====
V tem poglavju je predstavljen algoritem, po katerem se iz gajice (trenutnega vizualnega črkopisa) pretvarja v brajico (taktilni črkopis). Predstavljene so le standardizirane pretvorbe, kar ne zaobjema vseh znamenj, ki so v tej slovnici predstavljeni. Algoritemsko nepredvidljive in pomensko pogojene spremembe in izjeme, vezane na korak algoritma, so predstavljene na koncu vsakega koraka. V primeru pojavitev znamenj, ki nimajo standardizirane pretvorbe, se poljubno določi pretvorbo, ki se jo opiše na začetku besedila. Enako velja za morebitne dodatne sloge.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Algoritem je predrugačen zapis pravil iz standarda, tj. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]]). V primeru dvoumnosti ali neskladnosti se upošteva tisto, kar je zapisano v standardu.&lt;/ref&gt; Tu je podan le hiter pregled, primeri so podani pri razlagi vsakega pojava. Korelacija med posameznimi znamenji je podana tudi pri obravnavi vsakega znamenja.

'''Korak 1:''' Če se dva sloga začneta na isti točki besedila, najprej vstavi znamenja za tistega, ki se konča kasneje. Pred prvim znamenjem, zapisanim v krepkem slogu vstavi {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, pred podčrtanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}, pred ležeče zapisanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}. Pred prvim sledečim znamenjem, ki nima več te značilnosti, in vsemi presledki pred njim vstavi {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}. Začni korak 1 od začetka od tiste točke v besedilu naprej do konca besedila. Na koncu besedila, če je bilo na zadnje vstavljeno {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} ali {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}, vstavi po zadnjem znamenju {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}.

Standard tako določa označevanje sloga, vendar je v primeru, da se nek slog konča sredi besede, če je npr. krepko zapisana le ena črka ali nekončni del besede, potem, če je sledeče znamenje {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}, to privede do dvoumnosti, saj algoritem ustvari zaporedje, ki je povsem enako kot oznaka za začetek krepkega, podčrtanega ali ležečega sloga.

'''Korak 2:''' V nadaljevanju tega koraka ne upoštevaj nadpisanih in podpisanih (sklopov) znamenj, ki naj bi bila del ulomka. Pred sklopom (dveh ali več) nadpisanih znamenj (tj. slogovno nadpisanih znamenj ali tistih zapisanih s posebnim znakom iz Unicoda) vstavi {{Brajica|koda=346 126|znamenja=⠬⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Pred sklopom podpisanih znamenj vstavi {{Brajica|koda=12346 126|znamenja=⠯⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. V primeru enega nadpisanega znamenja se pred njega vstavi {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}}, v primeru enega podpisanega znamenja pa se pred njega vstavi {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}. Izjema so kemijske enačbe, kjer se ne vstavlja posebnih znamenj, npr. H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O se zapiše kot  {{Brajica|koda=46 125 3456 12 46 135|znamenja=⠨⠓⠼⠃⠨⠕}} (tj. kot da bi pisalo {{Oklepaji|znamenja=H2O}}), kar pa ni algoritemsko predvidljivo.

'''Korak 3:''' Ulomke, ali so zapisani v matematičnem pogonu, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;math&gt;{3 \over 8}&lt;/math&gt;}}, z dodeljenim znakom, npr. {{Oklepaji|znamenja=⅜}} ali pa sestavljen iz več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=³⁄₈}} ali {{Oklepaji|znamenja=3/8}}, se obravnava posebej. Če pred ulomkom ni presledka in je npr. napisan celi del, vstavi presledek. Če števec in imenovalec sama nista ulomka, potem pred števec vstavi {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}, po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Če je števec ali imenovalec ulomek, potem ulomkom znotraj večjega ulomka vstavi pred števec {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} (poševnico), po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Večji ulomek se še vedno označuje enako, tako da pride lahko na začetku ali koncu do dveh zaporednih {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} oz. {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}.

'''Korak 4:''' Med korenom ({{Oklepaji|znamenja=√}}) in predhodnim znamenjem, ki ni presledek, vstavi presledek. Če je stopnja korena zapisana, jo zapiši desnostično pred koren. Pred sklopom znamenj pod korenom vstavi {{Brajica|koda=1246 126|znamenja=⠫⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Če je pod korenom le eno znamenje, pred njim vstavi {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}. Koren se izbriše, tako da je izpisana stopnja stična z {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}.

'''Korak 5:''' Vsa znamenja v besedilu se zapiše v osnovnem slogu. Brajeve celice namreč ne morejo biti ležeče, krepke, podčrtane ipd.

'''Korak 6:''' Če se pojavita skupaj dve ali več velikih črk, na začetku sklopa vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, črke sklopa pa naprej obravnavaj kot male, npr. {{Oklepaji|znamenja=ZDA}} obravnavaj kot {{Oklepaji|znamenja=⠸zda}}. Če sklopu prej sledi mala črka kot trdi prelom, presledek, števka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Izjema temu pravilu je uporaba črk za pisanje rimskih števil, pred katere se vedno vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, tudi če je le eno znamenje.

'''Korak 7:''' Kadar se označuje vezi v racionalni kemijski formuli, zapiši enojno vez z {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}}, dvojno z {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}}, trojno pa z {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}}. Vrstico ali verz se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}}, katerim levostično sledi število, odstavek se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}}, katerim levostično sledi število, poglavje pa z {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}}, katerim levostično sledi število.

'''Korak 8:''' Pred prvo števko števila vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Če ima število decimalno vejico (ali piko), to zamenjaj z {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, morebitna ločila tisočic (najpogosteje pika ali presledek) pa z {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}. Če sklopu prej sledi mala latinična črka kot trdi prelom, presledek (ki ni ločevalec tisočic), ločilo (ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic) ali {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Pri zapisu ure se {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} zapiše le na začetku sklopa. Izjema je tudi pisno računanje, kjer ni potrebno pisati znamenja {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}, če so števila zapisana že v prejšnji vrstici in se za njimi ne pojavlja črka. Če je vmes prazna vrstica, se znamenje ponovno zapisuje.

'''Korak 9:''' Razen {{Oklepaji|znamenja=ç}} in {{Oklepaji|znamenja=u̯}} druga znamenja z diakritičnim znamenjem razstavi na osnovno znamenje in diakritično znamenje, in sicer v ravno obratnem zaporedju, kot je zaporedje kod v Unicodu, tj. najprej bolj oddaljena diakritična znamenja, nato bližja diakritična znamenja in nazadnje osnovno znamenje, {{Oklepaji|znamenja=ǘ}} se tako razstavi v {{Oklepaji|znamenja=´¨u}}.

'''Korak 10:''' Kadar se {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}} (deljaj) pojavlja na koncu vrstice, ga zapiši kot {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}, drugače ga ne zapiši.

'''Korak 11:''' Če se pretvarja v brajico prve ravni, ta korak izpusti. Če se pretvarja v brajico druge ravni, zamenjaj:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Brajične menjave, prisotne le na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|004C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 126|znamenja=⠨⠣}}
|-
|{{Unicode|004E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 1246|znamenja=⠨⠫}}
|-
|{{Unicode|0053}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 23456|znamenja=⠨⠾}}
|-
|{{Unicode|006C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|006E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|-
|{{Unicode|0073}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 12356|znamenja=⠨⠷}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=46 12346|znamenja=⠨⠯}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|}
'''Korak 12:''' Tako pretvori posebna znamenja z diaktičnim znamenjem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Posebna menjava znamenj z razločevalnimi znamenju
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0063}} + {{Unicode|0327|3=◌̧}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|}
'''Korak 13:''' Narekovaji, ne glede na to, kako so zapisani v črnem tisku, se pretvorijo enotno. Začetni narekovaj se pretvori v {{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}, končni pa v {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}. Če se drugi par pojavlja znotraj narekovajev, se notranji začetni narekovaj pretvori v {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, notranji končni pa v {{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}. To je ponazorjeno v naslednjem primeru. Za zapis narekovaja kot enodelnega znamenja gl. korak 15.&lt;blockquote&gt;»Znamenje ” izgleda kot dve ,vejici‘ zgoraj.«&lt;br&gt;
⠦⠨⠵⠝⠁⠍⠑⠝⠚⠑ ⠐⠶ ⠊⠵⠛⠇⠑⠙⠁ ⠅⠕⠞ ⠙⠧⠑ ⠂⠧⠑⠚⠊⠉⠊⠄ ⠵⠛⠕⠗⠁⠚⠲⠴&lt;/blockquote&gt;'''Korak 14:''' Pri tiskanju v farmacevtske namene izvedi te spremembe, drugače ta korak preskoči:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Zamenjave pri tiskanju v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|}
'''Korak 15:''' Znake tako pretvori v brajico:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Splošne zamenjave pri pretvorbi v brajico
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0021}}
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|-
|{{Unicode|0022}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00AB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00BB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201C}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201D}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201E}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201F}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2039}}&lt;br&gt;
{{Unicode|203A}}
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|-
|{{Unicode|0023}}
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|-
|{{Unicode|0024}}
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|-
|{{Unicode|0026}}
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|-
|{{Unicode|0027}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02B9}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02BC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2019}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2032}}
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|-
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|00D7}}&lt;br&gt;
{{Unicode|22C5}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2A2F}}
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|-
|{{Unicode|002B}}
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|-
|{{Unicode|002C}}
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|-
|{{Unicode|002D}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2010}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2011}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2212}}
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|-
|{{Unicode|002E}}
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0030}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|0031}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0032}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0033}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0034}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0035}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0036}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0037}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0038}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0039}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|003A}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00F7}}
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|-
|{{Unicode|003B}}
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|-
|{{Unicode|003C}}
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|-
|{{Unicode|003D}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|003E}}
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|-
|{{Unicode|003F}}
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|-
|{{Unicode|0040}}
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|-
|{{Unicode|0041}}
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|-
|{{Unicode|0042}}
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|-
|{{Unicode|0043}}
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|-
|{{Unicode|0044}}
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|-
|{{Unicode|0045}}
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|-
|{{Unicode|0046}}
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|-
|{{Unicode|0047}}
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|-
|{{Unicode|0048}}
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|-
|{{Unicode|0049}}
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|-
|{{Unicode|004A}}
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|-
|{{Unicode|004B}}
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|-
|{{Unicode|004C}}
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|-
|{{Unicode|004D}}
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|-
|{{Unicode|004E}}
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|-
|{{Unicode|004F}}
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|-
|{{Unicode|0050}}
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|-
|{{Unicode|0051}}
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|-
|{{Unicode|0052}}
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|-
|{{Unicode|0053}}
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|-
|{{Unicode|0054}}
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|-
|{{Unicode|0055}}
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|-
|{{Unicode|0056}}
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|-
|{{Unicode|0057}}
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|-
|{{Unicode|0058}}
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|-
|{{Unicode|0059}}
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|-
|{{Unicode|005A}}
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|-
|{{Unicode|005B}}
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|005D}}
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|-
|{{Unicode|005E}}
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|-
|{{Unicode|005F}}
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|-
|{{Unicode|0060}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02CB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|3000|3=◌̀}}
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|-
|{{Unicode|0061}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0062}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0063}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0064}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0065}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0066}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0067}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0068}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0069}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|006B}}
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|-
|{{Unicode|006C}}
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|-
|{{Unicode|006D}}
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|-
|{{Unicode|006E}}
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|-
|{{Unicode|006F}}
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|-
|{{Unicode|0070}}
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|-
|{{Unicode|0071}}
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|-
|{{Unicode|0072}}
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|-
|{{Unicode|0073}}
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|-
|{{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|-
|{{Unicode|0075}}
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|-
|{{Unicode|0076}}
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|-
|{{Unicode|0077}}
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|-
|{{Unicode|0078}}
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|-
|{{Unicode|0079}}
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|-
|{{Unicode|007A}}
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|-
|{{Unicode|007B}}
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|-
|{{Unicode|007C}}
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|-
|{{Unicode|007D}}
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|-
|{{Unicode|007E}}
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|-
|{{Unicode|00A3}}
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|-
|{{Unicode|00A8}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|-
|{{Unicode|00A9}}
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|-
|{{Unicode|00AE}}
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|-
|{{Unicode|00B0}}
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|-
|{{Unicode|00B4}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02CA}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0301|3=◌́}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|00B5}}
|{{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}
|-
|{{Unicode|00DF}}
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|-
|{{Unicode|00E7}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0106}}
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|-
|{{Unicode|0107}}
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|-
|{{Unicode|010C}}
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|-
|{{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|-
|{{Unicode|0110}}
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|-
|{{Unicode|0111}}
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|-
|{{Unicode|0160}}
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|-
|{{Unicode|0161}}
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|-
|{{Unicode|017D}}
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|-
|{{Unicode|017E}}
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|-
|{{Unicode|02C6}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|-
|{{Unicode|02DA}}&lt;br&gt;
{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|-
|{{Unicode|02DC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|-
|{{Unicode|0391}}
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|0392}}
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|0393}}
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|0394}}
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|0395}}
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|0396}}
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|0397}}
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|0398}}
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|0399}}
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|039A}}
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|039B}}
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|039C}}
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|039D}}
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|039E}}
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|039F}}
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03A0}}
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03A1}}
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03A3}}
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03A4}}
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03A5}}
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03A6}}
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03A7}}
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03A8}}
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03A9}}
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|03B1}}
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|03B2}}
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|03B3}}
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|03B4}}
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|03B5}}
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|03B6}}
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|03B7}}
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|03B8}}
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|03B9}}
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|03BA}}
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|03BB}}
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|03BC}}
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|03BD}}
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|03BE}}
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|03BF}}
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03C0}}
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03C1}}
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03C4}}
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03C5}}
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03C6}}
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03C7}}
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03C8}}
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03C9}}
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|2013}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2014}}
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|-
|{{Unicode|2030}}
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|-
|{{Unicode|2033}}
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|-
|{{Unicode|20AC}}
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|-
|{{Unicode|2122}}
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|-
|{{Unicode|2260}}
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|-
|{{Unicode|226E}}
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|-
|{{Unicode|226F}}
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|}
Poleg tega je še nekaj izjem. Metrična predpona {{Fran|mikro..|mikro-}} se s simbolom zapiše vedno kot ''mc'', tj. {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}, kar je v preglednici upoštevano pri znaku {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}, je pa tu še enkrat izpostavljeno, če se v kakšnem dokumentu namesto tega znamenja uporablja {{Unicode|03BC|ime=greek small letter mu}}. Minus, ki se po ''SP'' ''2001'' zapisuje z znakom za pomišljaj,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 45]]), § 397&lt;/ref&gt; se v brajici zapisuje tako kot vezaj, tj. {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Čeprav bi se znake {{Unicode|1E9E|ime=latin capital letter sharp s}}, {{Unicode|018F|ime=latin capital letter schwa}} in {{Unicode|00C7|ime=latin capital letter c with cedilla}} lahko zapisalo s preznakom {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}} in znamenji za male črke, tega standard ni predvidel in ni jasno, ali bi v teh primerih bil predznak pred obema znamenjema, v kateri se mala črka pretvori, ali med njima.

===== Iz brajice v latinico =====
Pretvorba iz brajice v latinico je še manj algoritemsko predvidljiva kot pretvorba iz latinice v brajico, saj se veliko podobnih latiničnih znamenj pretvori v eno brajevo kombinacijo. Zaradi tega je pri pretvorbi potrebno tudi poznati pravila slovenskega pravopisa, da se lahko izve, v katero znamenje pretvoriti brajevo celico. Algoritem naj bi bil ravno obraten od prvega, tako da bi se ob uporabi enega za drugem na istem besedilu moralo dobiti nazaj izvirno besedilo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

'''Korak 1:''' Upoštevaj kakršne koli morebitne opombe prepisovalca, ki bi dodatno določale pretvorbo brajevih celic.

'''Korak 2:''' Po {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}} začni pisati v krepkem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} začni pisati v ležečem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} začni podčrtovati.  Po {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, kateremu ne sledi {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}} nehaj pisati v zadnjem dodanem slogu. Po končanem postopku izbriši vsa ta štiri zaporedja iz besedila. Če se na koncu besedila ne piše v navadnem slogu oz. se besedilo ne konča na  {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, potem začni od začetka in najdi vse primere {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} in {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}. Te primere je potrebno ročno pregledati in ugotoviti, ali to zaporedje predstavlja konec sloga in črko {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} oz. {{Oklepaji|znamenja=p}} ali pa začetek novega sloga. V prvem primeru se neha pisati v tem slogu pred {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}, ta znamenja pa ohrani, kot so (izbriše se le {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}), v drugem primeru pa začne pisati v novem slogu, izbriše se pa vsa tri znamenja.

'''Korak 3:''' Po {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje verzov oz. vrstic. Po {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevičenje odstavkov. Po {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje poglavij.

'''Korak 4:''' V primeru, da je to zapis v farmacevtske namene, napravi naslednje spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, zapisane v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|{{Unicode|0025}}
|}
Pri tem je potrebno preveriti, da ni slučajno kdaj uporabljen {{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}} za {{Oklepaji|znamenja=č}}, pri čemer se te zamenjave ne naredi.

'''Korak 5:''' V primeru pisanja v brajici na drugi ravni, napravi naslednje spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, pisani na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|{{Brajica|koda=156 16|znamenja=⠱⠡}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Brajica|koda=156 2345|znamenja=⠱⠞}}
|-
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|{{Brajica|koda=1345 245|znamenja=⠝⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=123 245|znamenja=⠇⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Brajica|koda=234 2345|znamenja=⠎⠞}}
|}
V teh primerih se ne pretvori {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}, če predstavlja podpisovanje, {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, če predstavlja koren, in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}, če predstavlja poševnico ali del ulomka.

'''Korak 6:''' V primeru pisanja v farmacevtske namene ali pisanja na drugi ravni zamenjaj {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}  z {{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}, če predstavlja uklepaj, oz. z {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}, če predstavlja zaklepaj. Načeloma to pomeni, da se prvi {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}} pretvori v {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}, drugi v {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}} itd., vendar oklepaji znotraj oklepajev ali enodelni oklepaji ta vzorec prekinejo.

'''Korak 7:''' Po {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} oz. {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} vstavi {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}}.  Po {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, oz. ločila, ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic, vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Pri zapisu ure vstavljaj znamenje do presledka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, pri pisnem računanju pa tudi v vse naslednje vrstice do {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} oz. prazne vrstice.

'''Korak 8:''' Naslednje sklope treh celic pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba sklopov treh brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|{{Unicode|0391}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|{{Unicode|0392}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|{{Unicode|0393}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|{{Unicode|0394}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|{{Unicode|0395}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|{{Unicode|0396}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|{{Unicode|0397}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|{{Unicode|0398}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|{{Unicode|0399}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|{{Unicode|039A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|{{Unicode|039B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|{{Unicode|039C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|{{Unicode|039D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|{{Unicode|039E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|{{Unicode|039F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|{{Unicode|03A0}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|{{Unicode|03A1}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|{{Unicode|03A3}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|{{Unicode|03A4}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|{{Unicode|03A5}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|{{Unicode|03A6}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|{{Unicode|03A7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|{{Unicode|03A8}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|{{Unicode|03A9}}
|}
'''Korak 9:''' Naslednje pare celic pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba parov brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|{{Unicode|0022}}


{{Unicode|00AB}}

{{Unicode|00BB}}

{{Unicode|201C}}

{{Unicode|201D}}

{{Unicode|201E}}

{{Unicode|201F}}

{{Unicode|2039}}

{{Unicode|203A}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|{{Unicode|0023}}
|-
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|{{Unicode|0024}}
|-
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|{{Unicode|0026}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245|znamenja=⠼⠚}}
|{{Unicode|0030}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1|znamenja=⠼⠁}}
|{{Unicode|0031}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 12|znamenja=⠼⠃}}
|{{Unicode|0032}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 14|znamenja=⠼⠉}}
|{{Unicode|0033}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 145|znamenja=⠼⠙}}
|{{Unicode|0034}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 15|znamenja=⠼⠑}}
|{{Unicode|0035}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 124|znamenja=⠼⠋}}
|{{Unicode|0036}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1245|znamenja=⠼⠛}}
|{{Unicode|0037}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 125|znamenja=⠼⠓}}
|{{Unicode|0038}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 24|znamenja=⠼⠊}}
|{{Unicode|0039}}
|-
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|{{Unicode|003C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|{{Unicode|003E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|{{Unicode|0041}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|{{Unicode|0042}}
|-
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|{{Unicode|0043}}
|-
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|{{Unicode|0044}}
|-
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|{{Unicode|0045}}
|-
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|{{Unicode|0046}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|{{Unicode|0047}}
|-
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|{{Unicode|0048}}
|-
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|{{Unicode|0049}}
|-
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|{{Unicode|004A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|{{Unicode|004B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|{{Unicode|004C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|{{Unicode|004D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|{{Unicode|004E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|{{Unicode|004F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|{{Unicode|0050}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|{{Unicode|0051}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|{{Unicode|0052}}
|-
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|{{Unicode|0053}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|{{Unicode|0054}}
|-
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|{{Unicode|0055}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|{{Unicode|0056}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|{{Unicode|0057}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|{{Unicode|0058}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|{{Unicode|0059}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|{{Unicode|005A}}
|-
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|{{Unicode|005B}}
|-
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|{{Unicode|005D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|{{Unicode|005E}}
|-
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|{{Unicode|005F}}
|-
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|{{Unicode|007B}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|{{Unicode|007C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|{{Unicode|007D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|{{Unicode|007E}}
|-
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|{{Unicode|00A3}}
|-
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|{{Unicode|00A8}}
|-
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|{{Unicode|00A9}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|{{Unicode|00AE}}
|-
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|{{Unicode|00B0}}
|-
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|{{Unicode|00DF}}
|-
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|{{Unicode|00E7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|{{Unicode|0106}}
|-
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|{{Unicode|010C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|{{Unicode|0110}}
|-
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|{{Unicode|0160}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|{{Unicode|02DA}}
|-
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|{{Unicode|02DC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|{{Unicode|03B1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|{{Unicode|03B2}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|{{Unicode|03B3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|{{Unicode|03B4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|{{Unicode|03B5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|{{Unicode|03B6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|{{Unicode|03B7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|{{Unicode|03B8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|{{Unicode|03B9}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|{{Unicode|03BA}}
|-
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|{{Unicode|03BB}}
|-
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|{{Unicode|03BC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|{{Unicode|03BD}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|{{Unicode|03BE}}
|-
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|{{Unicode|03BF}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|{{Unicode|03C0}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|{{Unicode|03C1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|{{Unicode|03C4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|{{Unicode|03C5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|{{Unicode|03C6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|{{Unicode|03C7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|{{Unicode|03C8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|{{Unicode|03C9}}
|-
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|{{Unicode|2013}}


{{Unicode|2014}}
|-
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|{{Unicode|2030}}
|-
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|{{Unicode|2033}}
|-
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|{{Unicode|20AC}}
|-
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|{{Unicode|2122}}
|-
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|{{Unicode|2260}}
|-
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|{{Unicode|226E}}
|-
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|{{Unicode|226F}}
|}

* Par {{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}} se lahko pretvori v kateri koli narekovaj, odvisno od konteksta.
* Par {{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}} se pretvori v {{Unicode|03C2}} pred presledkom, drugače pa v {{Unicode|03C3}}.
* Kadar {{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}} predstavlja kratki pomišljaj (večina primerov), se pretvori v {{Unicode|2013|ime=en dash}}, če predstavlja dolgi pomišljaj pa v {{Unicode|2014|ime=em dash}}.
* Simbol za metrično predpono {{Fran|mikro..|mikro-}} {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}} se lahko pretvori ali regularno v {{Oklepaji|znamenja=mc}}, česar sicer ''SP 2001'' ne predvideva, pogosteje pa v {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}.
* Rimska števila se lahko zapiše tudi s posebnimi znaki v razponu U+2160..U+216F.

'''Korak 10:''' V kemijskih formulah zamenjaj {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}} z enojno vezjo, {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}} z dvojno vezjo, {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}} pa s trojno vezjo.

'''Korak 11:''' Pri zapisu ulomka se tisto med {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} zapiše nad ulomkovo črto, tisto med {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} in {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto. Če je ulomek dvojni, se tisto med drugim {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} zapiše nad ulomkovo črto notranjega ulomka, tisto med {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} in prvim {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto notranjega ulomka. Presledek med predhodnim številom in ulomkom se v primeru mešanega ulomka izbriše.

'''Korak 12:''' Preostale celice pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba posameznih brajevih  celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|{{Unicode|0021}}
|-
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|{{Unicode|0025}}
|-
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|{{Unicode|0027}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02B9}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02BC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2019}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2032}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Unicode|0028}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Unicode|0029}}
|-
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|22C5}}

{{Unicode|2A2F}}
|-
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|{{Unicode|002C}}
|-
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|{{Unicode|002D}}


{{Unicode|2010}}

{{Unicode|2011}}

{{Unicode|2212}}
|-
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|{{Unicode|002E}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Unicode|002F}}
|-
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|{{Unicode|003B}}
|-
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|{{Unicode|003D}}
|-
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|{{Unicode|003F}}
|-
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|{{Unicode|0040}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|{{Unicode|02CB}}
|-
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|{{Unicode|0061}}
|-
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|{{Unicode|0062}}
|-
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|{{Unicode|0063}}
|-
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|{{Unicode|0064}}
|-
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|{{Unicode|0065}}
|-
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|{{Unicode|0066}}
|-
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|{{Unicode|0067}}
|-
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|{{Unicode|0068}}
|-
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|{{Unicode|0069}}
|-
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|{{Unicode|006A}}
|-
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|{{Unicode|006B}}
|-
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|{{Unicode|006C}}
|-
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|{{Unicode|006D}}
|-
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|{{Unicode|006E}}
|-
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|{{Unicode|006F}}
|-
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|{{Unicode|0070}}
|-
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|{{Unicode|0071}}
|-
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|{{Unicode|0072}}
|-
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|{{Unicode|0073}}
|-
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|{{Unicode|0074}}
|-
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|{{Unicode|0075}}
|-
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|{{Unicode|0076}}
|-
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|{{Unicode|0077}}
|-
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|{{Unicode|0078}}
|-
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|{{Unicode|0079}}
|-
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|{{Unicode|007A}}
|-
|{{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}
|{{Unicode|00AB}}
|-
|{{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}
|{{Unicode|00BB}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Unicode|02CA}}
|-
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|{{Unicode|0107}}
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|010D}}
|-
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|{{Unicode|0111}}
|-
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|{{Unicode|0161}}
|-
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|{{Unicode|02C6}}
|}

* Kadar {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}} predstavlja vejico, se pretvori v {{Unicode|002C|ime=comma}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|201A|ime=single low-9 quotation mark}}.
* Kadar {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}} predstavlja ločilo tisočic, se lahko zapiše tudi z (nedeljivim) presledkom.

* Kadar{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}} predstavlja opuščaj, se pretvori v {{Unicode|2019|ime=right single quotation mark}} ali {{Unicode|0027|ime=apostrophe}}, kadar predstavlja oznako za kotne minute, se pretvori v {{Unicode|2032|ime=prime}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|2018|ime=left single quotation mark}}. Redkeje se pretvori v  {{Unicode|02BC|ime=modifier letter apostrophe}} (predvsem kot mehčaj v češčini in slovaščini) ali v {{Unicode|02B9|ime=modifier letter prime}} (pri mednarodni transliteraciji ali transkripciji ь).

* Kadar {{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}} predstavlja zvezdico, se pretvori v {{Unicode|002A}}, kadar predstavlja množenje pa načeloma v {{Unicode|22C5}}, le v primeru vektorskega produkta se pretvori v {{Unicode|2A2F}}.

* Kadar {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}} predstavlja deljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2010|ime=hyphen}}, kadar predstavlja nedeljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2011|ime=non-breaking hyphen}}, kadar predstavlja deljaj, se pretvori v {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}}, kadar predstavlja odštevanje (minus) pa v {{Unicode|2212|ime=minus sign}} oziroma po ''SP'' ''2001'' lahko kar v {{Unicode|2013|ime=en dash}}.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* Pri zapisu narekovajev se lahko uporabi tudi katero izmed drugim možnosti, vendar se mora par med seboj ujemati.

'''Korak 13:''' Vsa brajeva znamenja razen {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

'''Korak 14:''' Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} pretvori v koren. Pod korenom je naslednje zapisano znamenje, če je to okrogli oklepaj, pa so pod korenom vsa znamenja znotraj oklepajev, oklepaje pa izbriši. Število, stično pred korenom, je stopnja korena, ki jo napiši na koren; če števila ni, je to potem kvadratni koren. Če je pred korenom sedaj presledek, pred katerim je število, presledek izbriši. Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} izbriši.

Korak 15: Znamenje po {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} zapiši nadpisano, po {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} pa podpisano. Če je naslednje znamenje okrogli oklepaj, tako zapiši vsa znamenja znotraj oklepajev, te pa izbriši. Znamenji {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

§ 3     Korak 16: Znamenja {{Unicode|00A8}}, {{Unicode|02C6}}, {{Unicode|02CA}}, {{Unicode|02CB}}, {{Unicode|02DA}} in {{Unicode|02DC}} zapiši v ravno obratnem vrstnem redu za sledečim znamenjem, ki ni eden izmed teh, na izvirnem mestu pa jih izbriši. Zaporedje {{Oklepaji|znamenja=ˊ¨a}} se tako npr. pretvori v {{Oklepaji|znamenja=a¨ˊ}}. Ta znamenja nato pretvori v združljive znake oz. razločevalna znamenja:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pretvorba v razločevalna znamenja
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|00A8}}
|{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|-
|{{Unicode|02C6}}
|{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|-
|{{Unicode|02CA}}
|{{Unicode|0301|3=◌́}}
|-
|{{Unicode|02CB}}
|{{Unicode|0300|3=◌̀}}
|-
|{{Unicode|02DA}}
|{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|-
|{{Unicode|02DC}}
|{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|}

=== Pisava ===
Do sedaj je bil predstavljen pisni prenosnik in njegove značilnosti. Ampak ni vsaka oblika, ki se jo pusti na podlagi, že del pisave – nečesa, kar bi preučevala grafetika. Na podlago se lahko nariše skico osebe, a se tudi, če je črno-bela kot običajno pisave, ne obravnava kot nekaj, kar bi preučevala grafetika. Čeprav smo uspeli ločiti med pisnim prenosnikom in ostalimi prenosniki v jeziku, pa meja med tem, katere dele pisnega prenosnika preučuje grafetika in kaj splošna semiotika, še ni dorečena. Kaj torej ločuje nek zapis, ki bi ga preučevala grafetika, od risanja, ki ni vezano na jezik in ga grafetika ne obravnava?

Nekateri opredeljujejo, da je pisanje zgolj predstavljanje govorjenega jezika z oblikami na podlagi. Kar enolično predstavlja govorjeni jezik, potem to je pisanje, drugače pa ne. Izjava je problematična, saj pisanje ne predstavlja povsem eksaktno govorjenega jezika,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 26–28]])&lt;/ref&gt; zaradi česar so potrebne fonetične transkripcije. Eno izgovorjavo se lahko zapiše na več načinov, npr. {{Izgovorjava|ˈkɔw|kôu̯}} se lahko zapiše kot {{Oklepaji|grafemi=kol}} ali kot {{Oklepaji|grafemi=kov}}, en zapis pa se lahko izgovori na več načinov, npr. {{Oklepaji|grafemi=kos}} se lahko izgovori kot {{Izgovorjava|ˈkos|kós}} ‚ptica‘ ali kot {{Izgovorjava|ˈkɔs|kôs}} ‚kosa rod. mn.‘. Poleg tega se zapisani in govorjeni jezik lahko razlikujeta in imata svoje značilnosti (drugače bi bilo brezpomensko predstavljati pisoslovje ločeno od glasoslovja).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Harris2000|Harris 2000: 185]])&lt;/ref&gt; V prostem govoru, ko se ne bere zapisanega, se redkokdaj uporabi dolgi nedoločnik (npr. {{Fran|potovati}}), v uradnem pisanju pa pisanje kratkega nedoločnika (npr. ''potovat'') ne izgleda primerno. Obstajajo znamenja, kot so nekatera ločila, in lastnosti, npr. pisanje ležeče, ki nimajo neposredne vzporednice v govorjenem jeziku. Kljub temu je še vedno pogosto prepričanje, da je pisava zgolj reprezentacija govorjenega jezika.

V nadaljevanju so predstavljene značilnosti, ki poskušajo natančneje določiti mejo med tem, kaj je pisava in kaj ne, ter groba delitev brez natančnejšega poseganja v to, kako je pisava povezana z jezikom – to je že del grafematike.

==== Konvencionalnost ====
Pisoslovci se raje odmaknejo od slabo definirane ''reprezentacije jezika'' in iščejo alternativne definicije. Sampson, na primer, pisanje raje opisuje kot konvencionalno komunikacijo z uporabo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov|obstojnih]] znamenj.&lt;ref&gt;»[T]o communicate relatively specific ideas by means of permanent, visible marks. [...] the characteristic property of writing is not that it communicates ''specific'' ideas but that it communicates ideas in a ''conventional'' manner.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])&lt;/ref&gt; Zanj je pomembneje, da je pisanje dogovorjen način predaje informacij, ki se ga mora naučiti. Predaja informacij prek slik ni dogovorjena, saj lahko vsak drugače nariše sliko, ko želi predati neko sporočilo, sporočilo pa se lahko razume tudi brez avtorjeve razlage, kaj prestavlja kateri element na sliki. V nasprotju pa pisanje sledi določenim pravilom, katera morata za uspešno komunikacijo poznati tako pisec_ka kot bralec_ka. To niso zgolj pravopisna pravila – tudi zvrsti, kot sta pogovorni jezik in sleng, imajo pravila, brez poznavanja katerih branje ni mogoče. Povprečen starejši gospod bo zelo težko prebral sporočilo, napisano v internetnem slengu, tudi če niso vključene slengovske besede. Konvencionalni zapis za predajo informacij se imenuje '''notácija''' (iz lat. ''notātiō'' ‚zaznamba‘).&lt;ref&gt;Predstavljeno po definiciji angleške besede ''notation'', npr. v ''Oxford Advanced Learner's Dictionary'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#OALD2025|OALD 2025]]). ''SSKJ'' sicer podaja za definicijo zgolj kot glasbeno notacijo. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])&lt;/ref&gt; Tudi taka definicija ne določa natančne meje, saj imajo tudi slikarji neke splošno sprejete konvencije, kako npr. narisati pokrajino.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])&lt;/ref&gt; Meja med tem, kaj je dovolj konvencionalno in kaj ne, je torej postopna.

==== Celovitost izražanja ====
V pisavi lahko s povedmi neka oseba izrazi vse, kar bi lahko povedala preko slušnega ali znakovnega prenosnika. Pisava mora tako omogočati tolikšno mero sporazumevanja kot ostali jezikovni prenosniki. To je pogosta omejitev pri tem, kaj se pojmuje kot '''práva pisáva'''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 47]])&lt;/ref&gt; Kljub temu pa se vseeno pojmuje vnašanje not v notno črtovje ali pisanje matematičnih formul kot pisanje, njihovo razumevanje pa branje. Oba primera omogočata komunikacijo le o stvareh na nekem področju, v prvem primeru o tem, kako zaigrati ali zapeti skladbo, v drugem pa neko matematično resnico. Ne obstaja pa nobena nota ali formula, ki bi sporočila, da naj nekdo ne pozabi kupiti mleka, ko se vrača iz službe. Zaradi tega ne ustrezata definiciji prave pisave. Taki konvencionalni načini predaje informacij preko pisnega prenosnika se imenujejo '''psévdopisáva''' (iz stgr.  ''ψευδής'' ( ''pseudḗs'') ‚lažen‘ + ''pisava'') ali (predvsem v primeru arheoloških najdb) '''prótopisáva''' (iz stgr. ''πρωτο-'' (''prōto-'') ‚prvi‘ + ''pisava'').&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2009|Robinson 2009: 2–4]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 42–47]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Klemenčič2019|Klemenčič 2019: 215]]). Klemenčič sicer kot pravo pisavo pojmuje tisto, kar se tu pojmuje kot glotografska pisava.&lt;/ref&gt; To ne pomeni, da je psevdopisava slabša od prave pisave; veliko manj pregledno bi bilo zapisovati vse matematične formule zgolj z besedami – zaradi tega je tudi nastala matematična notacija.

==== Jezikovna odvisnost ====
Čeprav pisanje ni enolična reprezentacija govorjenega jezika v pisnem prenosniku, pa se vseeno lahko bolj splošno razdeli pisavo glede na to, ali je za njeno razumevanje potrebno tudi znanje jezika. Poznavanje znamenj in pravil zapisovanja ni dovolj za razumevanje povedi ''Wie spät ist es?'' ali ''Koliko je ura?''; potrebno je tudi poznavanje, kaj posamezna zapisana beseda pomeni. Čeprav zna človek prebrati in izgovoriti {{Fran|jetrva}}, to še ne pomeni, da pozna tudi pomen zapisane besede. Tudi če je pisava morfemska, kot npr. kitajske pismenke, je še vedno potrebno poznavanje [[Slovenska slovnica/Skladnja|skladnje]] kitajskega jezika, da se lahko razume pomen celotnega sporočila. Ta tip pisave se imenuje '''glótográfska pisáva'''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 29]])&lt;/ref&gt; (iz stgr. ''γλῶττα'' (''glôtta'') ‚jezik‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski'') in je tisti tip, na katerega se običajno pomisli ob omembi pisave.

Drugi tip je '''semásiográfska pisáva''' (iz stgr. ''σημᾰσῐ́ᾱ'' (''sēmăsĭ́ā'') ‚signal‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski''), pri kateri ni potrebno poznati nekega specifičnega jezika, ampak zgolj pravila pisave in obravnavane teme.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Nekdo, ki zna zgolj slovensko, lahko napiše &lt;math&gt;5+3=8&lt;/math&gt; in bo to razumel tudi nekdo, ki govori zgolj angleško ali zgolj kitajsko, če pozna, kaj pomenijo simboli. Matematična notacija je torej semasiografska. Če bi slovensko govoreči namesto tega napisal ''pet plus tri je enako osem'', tega angleško in kitajsko govoreči ne bi razumela, ker je zapisano glotografsko. Zaradi tega se semasiografske pisave uporabljajo predvsem, kadar ista znamenja bere več ljudi, ki govorijo različne jezike, npr. prometni znaki, navodila za sestavljanje pohištva, znamenja na zemljevidu ipd. Izpričane semasiografske pisave so le psevdopisave, čeprav nekateri verjamejo, da bi lahko bile tudi prave pisave,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 30]])&lt;/ref&gt; drugi pa to možnost zavračajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

==== Osnost ====
[[Slika:NADP+ phys.svg|sličica|Skeletna formula nikotinamid adenin dinukleotid fosfata.]]
Značilnost, ki le redko ni predpostavljena za pisavo, je, da pisava sledi neki osi, tj. da so znamenja zapisana v vrsticah ali redkeje v stolpcih. Znamenja se v takih primerih zaznava po nekem zaporedju od prvega do zadnjega, in ne celostno, kot npr. elemente na sliki. To se zdi kot lastnost, ki je univerzalna za vse pisave, vendar nekateri navajajo tudi primere bsemasiografske pisave brez osi.&lt;ref&gt;Zelo pogost tak primer slika jukagirske deklice, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 28]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 25]]).&lt;/ref&gt; Prikaz [[w:Strukturna_formula#Skeletna_formula|skeletne formule]] na desni sliki je definitivno vrsta notacije, saj se vezi in atomi predstavljeni z dogovorjenimi znamenji, ampak ali je to pisava?

Do sedaj je bilo omenjenih že veliko pojmov z besedo ''pisava'', sama beseda pa še ni bila definirana. Odpira se pojavlja vprašanje, ali mora biti pisava osna ali ne. V prvem primeru bi to pomenilo, da je pisava posebna vrsta notacije, ki sledi neki osi, v drugem pa bi pomenilo, da sta notacija in pisava sopomenki.&lt;!-- Dobro bi bilo najti razpravo o tem, kaj je razlika med notacijo in pisavo. --&gt;

Vsaj v grafetiki se predpostavi, da je pisava vedno osna.&lt;ref&gt;npr. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38–39]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bredel2008|Bredel 2008: 31]])&lt;/ref&gt; Taka obravnava je tako semiotsko kot jezikoslovno motivirana. Semiotika obravnava kakršna koli znamenja, brez ozira na jezik, zakaj torej imeti podvejo, ki prav tako obravnava vsa znamenja? Grafetika kot podveja semiotike se lahko tako omeji na primere, ko so znamenja razporejena po neki daljici in opazuje posebnosti, ki se pojavijo le v takih primerih. Tudi jezikoslovno je v večini primerov taka obravnava bolj zaželena, saj se glotografske pisave pojavljajo le v osnih primerih. To ni presenetljivo, saj se tudi glasovi v slušnem prenosniku ali kretnje v znakovnem prenosniku prenašajo v nekem zaporedju ena za drugim, in ne dvodimenzionalno, kar sicer podlaga omogoča. Znakovne pisave, npr. [[wikipedia:SignWriting|Suttonin SignWriting]] ima kar veliko deviacijo od tipičnih primerov osnih notacij, saj se v znakovnem prenosniku z različnimi deli telesa poda več kretenj hkrati, si pa še vedno časovno sledijo druga za drugo, zaradi česar SignWriting še vedno sledi eni osi, hkrati pa ima lahko na isti točki osi napisanih veliko znamenj, ki predstavljajo hkratne kretnje. Zaradi tega se tudi v tej slovnici obravnava, da je '''pisáva''' le osna vrsta notacija.

=== Ustvarjanje znamenj ===
Med procesom pisanja se mora nekako ustvariti pisavo, tj. s pomočjo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja]] realizirati znamenja na podlago. Ker je veliko različnih možnih pisal, je veliko možnih načinov in tehnik pisanja, ki imajo vsaka svoje značilnosti, se jih pa lahko razdeli v dve večji skupini, ki sta tu imenovani grafonomično pisanje in tipografsko pisanje.

==== Grafonomično pisanje ====
Večina načinov pisanja spada pod '''grafonómično pisánje''', kar pomeni, da je način zapisa znamenja povezan z njegovim izgledom. Znamenje se napiše tako, da se s premiki orodja pusti sled na podlagi. S pravilnimi premiki se tako izoblikuje pravo znamenje. Najpogostejši primer takega pisanja je pisanje na roke, tj. z držanjem pisala v roki in izrisovanjem vsakega znamenja posebej, potezo za potezo. V to kategorijo spada tudi klesanje, risanje s prstom in oblikovanje posebnih oblik znamenj npr. za logotip. Tako pisanje je za pisca_ko zahtevnejše, saj je za tako pisanje potrebno poznati obliko znamenja, saj se ga drugače ne more napisati, in ob vsakem zapisu uporabiti čim bolj enake gibe, da prvi {{Oklepaji|znamenja=a}} izgleda čim bolj podobno drugemu {{Oklepaji|znamenja=a}}.

Daleč najpogostejši tip je '''pisánje na rôke''', zato pojmovanje značilnosti večinoma izhaja iz tega podtipa, imajo pa tudi drugi načini običajno neke vzporedne značilnosti. Besedilo, ki je napisano na roke, se imenuje '''rokopís''', čeprav se ta beseda najpogosteje uporablja za poimenovanje srednjeveških rokopisov.

Da pisalo med pisanjem na roke pusti sled na podlagi, se je mora dotikati in, ne da bi se prekinilo kontakt, se mora pisalo vleči po podlagi, da izriše neko obliko. Tako pisanje omogoča tudi, da se kontakt prekine in se lahko pisalo premakne na drug del podlage, ne da bi pri tem pustilo sled. Vse, kar se nariše v enem sklopu, brez vmesnega dviga pisala, se imenuje '''potéza'''. Tu se sicer predlaga, da se uporabi poimenovanje '''grafonómična potéza''', po grafonomiki, vedi, ki preučuje pisanje na roko in risanje, saj bo v nadaljevanju predstavljen še en koncept grafetične poteze, ki pa se nanaša na znamenja, ne glede na tip pisanja.
[[Slika:Poteze v kurzivi.png|sličica|340x340_pik|Primer, ko ena poteza (1) zapisuje več znamenj, nadaljnje poteze pa nato dokončajo napisana znamenja.]]
Z eno grafonomično potezo se lahko zapiše celotno znamenje, npr. {{Oklepaji|znamenja=l}} ali {{Oklepaji|znamenja=–}}, lahko le del enega znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=č}}, za katerega sta potrebni dve potezi, predvsem v kurzivni pisavi in hitropisu pa se lahko z eno potezo zapiše celo več znamenj ali pogosto kar celo besedo. V slednjih primerih se povezuje znamenja skupaj in tvorijo vsa skupaj le en segment. Pojavi pa se lahko, da znamenje znotraj takega sklopa znamenj vseeno zahteva zapis z več kot le eno potezo. V takem primeru se najprej z eno potezo izpiše vse dele znamenj sklopa, ki se jih lahko, in šele nato vrne nazaj in napravi preostale poteze znamenj.

===== Usmerjenost poteze =====
Ko se začne ustvarjati neko potezo, se nekje na listu položi pisalo, povleče potezo ter nato dvigne pisalo. Poteza ima neko začetno in končno točko in ima torej neko usmerjenost. Teoretično bi se lahko enako potezo narisalo tako iz ene kot druge strani, vendar se običajno veliko pogosteje nariše iz ene smeri kot iz druge. Čeprav je to večinoma le grafonomične narave, je pomembno v grafetiki in preiskovanju grafetičnih sprememb zaradi zlivanja potez, saj pride do različnih odrazov glede na smer pisanja poteze. V slovenščini se v veliki večini primerov piše potezo od leve proti desni oz. od zgoraj navzdol. Rastoče poševne poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} ali {{Oklepaji|znamenja=&lt;}} se načeloma piše od vrha navzdol. Tipična izjema, ki krši obe pravili, je {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, ki se začne pisati od spodaj navzgor, saj se oba dela poteze končata na ravno nasprotnih koncih, kot bi se običajno začelo pisati. Sicer pa se pri usmerjenosti potez pojavlja kar nekaj variacije.

Poleg tega prihaja do izjem tudi, če to omogoča zapis z manj potezami in čim manj prekrivanja potez. Izbira začetka in konca poteze je torej kompromis med tem, kolikokrat je potrebno pisalo dvigniti, in tem, kolikokrat je potrebno s pisalom pisati čez že zapisano. Na primer, v {{Oklepaji|znamenja=f}} je bolj smiselno zapisati navpično in vodoravno potezo kot dve potezi kot pa z eno, saj bi drugače pisec moral dvakrat iti s pisalom čez polovico ene poteze, med tem ko je v {{Oklepaji|znamenja=b}} in celo {{Oklepaji|znamenja=r}} pisanje z eno potezo veliko bolj običajno, saj ni potrebno iti s pisalom čez toliko že napisane poteze. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=e}} se tudi običajno zapisuje le z eno potezo, saj izbira začetne točke na sredini znamenja omogoča, da se celotno znamenje zlahka zapiše z eno potezo brez pisanja čez že zapisano.
[[Slika:Stroke order HNV.png|sličica|Prikaz usmerjenosti potez treh znamenj. V {{Oklepaji|znamenja=H}} je usmerjenost pričakovana, {{Oklepaji|znamenja=N}} in {{Oklepaji|znamenja=V}} pa prikazujeta odstopanja zaradi nadaljevanja poteze iz prejšnjega dela]]
Zaradi tega lahko pride tudi do kršenja običajnih pravil usmerjenosti znamenja, npr. v {{Oklepaji|znamenja=N}} se desni navpični del zapiše od spodaj navzgor, saj je del iste grafonomične poteze kot poševna poteza. Podobno je z rastočo poševno potezo v {{Oklepaji|znamenja=V}} in {{Oklepaji|znamenja=M}} Kdaj sta znamenji lahko zelo podobni, a imata drugačen način zapisovanja potez, npr. pri {{Oklepaji|znamenja=A}} se običajno obe poševni potezi zapiše od zgoraj navzdol in sta torej dve potezi, medtem ko se {{Oklepaji|znamenja=^}} načeloma zapiše le z eno potezo, ki poteka najprej gor in nato dol; prim. še {{Oklepaji|znamenja=[}}, ki se zapiše z eno potezo ter {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer je zgornja vodoravna poteza ločena od navpične poteze.

Obstaja tudi posebna vrsta potez, ki nima usmerjenosti, '''píke''', ki se lahko obravnavajo kot analogija [[w:Ničelni_vektor|ničelnemu vektorju]]. Pri teh potezah pisalo ačeloman e potuje v nikakršno smer. Spusti se na podlago, da pusti odtis, in nato dvigne brez vlečenja po podlagi, razen mogoče v kakšnem kaligrafskem stilu. V resničnosti pisalo v hitrem pisanju vseeno običajno nekoliko podrsa po podlagi, zaradi česar lahko pike dobijo orientacijo in se spremenijo v navadne poteze, kot se je to zgodilo npr. {{Oklepaji|znamenja=ċ}}&amp;nbsp;&gt;&amp;nbsp;{{Oklepaji|znamenja=č}}. Pri kakšnem pisalu, ki slabo pusti odtis, če se ga po podlagi ne povleče (npr. kreda), se kdaj pike zamenjujejo s kratko navpično črto za lažjo berljivost. V brajici so vse poteze pike.

===== Zaporedje potez =====
Kadar se eno znamenje zapiše z več potezami, se te običajno zapiše v nekem zaporedju in iz iste strani. Tako zaporedje se imenuje '''zaporédje potéz'''.&lt;ref&gt;Slovensko poimenovanje se pojavlja npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Istenič2011|Istenič in Sernelj 2011: 9, 26]])&lt;/ref&gt; V slovenščini zaporedje in smer pisanja potez nista tako pomembni in nista prikazani v pravopisu. Večinoma sta prikazani le pri učenju pisanja pri otrokih. To pa vsekakor ni univerzalno za vse jezike oz. vse pisave. Predvsem za simbole KJKV je to veliko bolj striktno. Razlika med {{Oklepaji|znamenja=丰}} in {{Oklepaji|znamenja=王}} je potrebna tudi v zaporedju potez; v prvem primeru se najprej zapiše tri vodoravne poteze in nato navpično, v drugem primeru pa najprej zgornji vodoravni, nato navpično ter šele nato spodnjo vodoravno.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PRCNLC2020|PRC NLC 2020: 6]])&lt;/ref&gt; V brajici zaporedje pisanja pik znotraj celice načeloma ni pomembno.&lt;!-- Izjeme se lahko natančneje opredeli, ko se bo predelalo vsako znamenje posebej. --&gt;

Ker v slovenščini ni standardiziranega zaporedja potez, se to lahko precej razlikuje med posameznimi pisci. Točno zaporedje in usmerjenost potez sta predstavljena pri vsakem znamenju posebej, lahko pa se izlušči nekaj splošnih značilnosti, ki veljajo v večini primerov. Načeloma se zapisuje poteze po vrsti od leve proti desni:

* V {{Oklepaji|znamenja=P}} se najprej zapiše navpično potezo ter nato zavito potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše rastočo poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}}, nato drugo poševno in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=%}} se najprej zapiše zgornjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=⁰}}, nato poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato spodnjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=₀}}.
* V {{Oklepaji|znamenja=H}} se najprej zapiše levo navpično, nato vodoravno in nato desno navpično potezo.
* V {{Oklepaji|znamenja=“}} se najprej zapiše levo in nato desno potezo.

Podobno v drugi razsežnosti. Načeloma se prej zapišejo zgornje poteze in nato spodnje:

* V {{Oklepaji|znamenja=F}} se najprej zapiše navpično, nato zgornjo vodoravno in nato spodnjo vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=!}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=;}} se najprej zapiše piko in nato spodnjo potezo {{Oklepaji|znamenja=,}}.

* V {{Oklepaji|znamenja==}} se najprej zapiše zgornjo in nato spodnjo potezo.

* Izjema je lahko npr. {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer se poleg običajnega načina, ki sledi pravilu, najprej zapiše navpično in spodnjo vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=L}} naenkrat, nato spodnjo izmed preostalih dveh ter nato zgornjo vodoravno potezo.

Pogosto se navpična ali poševna poteza zapiše pred vodoravno. Izjema je le, če se navpična poteza v celoti nahaja pod vodoravno potezo, kjer sta obe zaporedji dokaj pogosti:

* V {{Oklepaji|znamenja=+}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=f}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše poševni in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=T}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo ali najprej vodoravno in nato navpično potezo.

Kompleksnejše in daljše poteze se v določenih primerih zapiše pred enostavnejšimi, vendar obstaja veliko izjem:

* V {{Oklepaji|znamenja=$}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=S}} ter nato navpično potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=Q}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=O}} ter nato kratko poševno potezo.

* Primer izjeme je npr. {{Oklepaji|znamenja=B}}, kjer se po prvem pravilu najprej napiše navpično in šele nato zavito potezo.

V primeru dveh sekajočih se poševnih potez se običajno najprej zapiše rastoča {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato padajoča {{Oklepaji|znamenja=\}}, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, ne pa tudi v {{Oklepaji|znamenja=y}}.

Dele znamenj, ki so razločevalna znamenja ter piki na {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=j}} se zapisujejo po pisanju osnovnega znamenja:

* V {{Oklepaji|znamenja=i}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=č}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=c}} in nato kljukico.

* V {{Oklepaji|znamenja=ö}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato levo piko in nato desno piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=ō̆}}se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=¯}} in nato zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=˘}}.

===== Zlivanje potez =====
Predvsem v hitrem pisanju se zgodi, da se pisalo začne premikati, preden se ga povsem dvigne, zaradi česar pusti odtis, tudi če pisec_ka tega ne namerava narediti. Poteze lahko na obeh koncih dobijo kljukice, ki so usmerjene proti koncu prejšnje oz. začetku naslednje poteze. Pisalo lahko pusti odtis tudi celotno pot od ene poteze do naslednje. Ta odtis je običajno tanjši, ker se manj pritisne s pisalom, lahko pa postane povsem enak ostalim delom poteze ter tako zlije dve potezi v eni, kar lahko bistveno spremeni izgled znamenja. Če se taka povezava pojavlja med znamenji, to vodi najprej v tvorbo ligatur, nato pa v polkurzivno in v kurzivno pisavo. Zaradi tega so za pisanje npr. {{Oklepaji|znamenja=A}} potrebne tri poteze, za pisanje {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, ki se je iz njega razvil, pa le eno. Najprej se sta se zlili leva poševna in vodoravna poteza v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, ki se je pisal z dvema potezama, nato pa sta se zlili še ti dve v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}.

Pri zlivanju potez se zmanjša število potez, usmerjenost in zaporedje zapisa delov znamenj pa se prav tako lahko spremeni. Nepopolno ali popolno zlivanje lahko tudi pike spremeni v usmerjene poteze, kot se je kljukica v {{Oklepaji|znamenja=č}} razvila iz prvotne pike v {{Oklepaji|znamenja=ċ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ꝫ}} (siglum v latinščini) razvil iz {{Oklepaji|znamenja=:}}. Zlivanje je zelo pogosto pri pisanju na papir, pri klesanju pa načeloma manj, saj je lažje vklesati dve ravni potezi kot eno ukrivljeno. Diahrono gledano je to vrsta poenostavitve, podobno kot asimilacija v glasoslovju.

==== Tipografsko pisanje ====
V '''tipográfskem pisánju''' celotno znamenje orodje na enkrat izriše. Pisec torej ne izriše oblike znamenja potezo za potezo, ampak zgolj izbere stvar, ki nariše pravilno znamenje, npr. pritisne pravilno tipko na tipkovnici. Ta izbira torej ni prav nič povezana z izgledom znamenja in kompleksnost izgleda ni povezana s tem, kako težko se znamenje zapiše. Ker znamenje v celoti naenkrat izriše orodje, je možna večja konsistenčnost v izgledu znamenj, hkrati pa postopno mejo med znamenji s podobnim izgledom zamenja ostra meja. V grafonomičnem pisanju se lahko eno znamenje nariše, da izgleda ravno nekje vmes med {{Oklepaji|znamenja=U}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}, medtem ko pri tipografskem pisanju to ni mogoče – na računalnik se lahko zapiše ali {{Unicode|0055}} ali {{Unicode|0056}}, ne more pa se zapisati U+0055,8. Lahko se le dodeli novo orodje, npr. novo tipko, ki izriše znamenje, ki je med njima po izgledu, kar pa ga spet loči ostalih dveh po tem, da se uporabi to orodje.

Tipografsko pisanje se je pojavilo kasneje, vendar vseeno dokaj hitro. Tak način zapisa je že na disku iz Fajstosa iz okoli 1750 pr. n. št., kjer naj bi bila znamenja vtisnjena z nekimi pečatom podobnimi predmeti,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rasmussen2009|Rasmusen 2009: 2]])&lt;/ref&gt; kot prvo natisnjeno knjigo pa se pojmuje &lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;金剛般若波羅蜜經&lt;/span&gt; (''jīngāng bōrě bōluómì jīng'') Wang Jiaja, prevod ''Diamantne sutre'' iz leta 868.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gunaratne2001|Gunaratne 2001: 466]])&lt;/ref&gt; Pri tisku ima vsak svinčeni ulitek izbočeno zrcalno obliko znamenja, ki se nato odtisne na podlago. Vsako znamenje je torej povezano z neko vrsto svinčenega ulitka in je zato tipografsko pisanje. V Evropi je do porasta tiskanja po Gutenbergovem tiskarskem stroju leta 1445.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gálik2014|Gálik in Gálikova Tolnaiová 2014: 462]])&lt;/ref&gt; Prva natisnjena knjiga v slovenščini je ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' Primoža Trubarja iz leta 1550.&lt;ref&gt;»Gedruckht In Sybenburgen Duch den Jernei Skuryaniz.« [Natisnil Jernei Skuryaniz na Sedmograškem.] ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550: 27]])&lt;/ref&gt;

Dandanes je najpogostejše tipografsko pisanje z uporabo tipkovnice. Tako pisanje se imenuje '''típkanje'''. Obstaja tudi poimenovanje '''tipkopís''', ki pa se uporablja le za besedila, napisana na pisalnem stroju, ne pa tudi z uporabo računalniške tipkovnice.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])&lt;/ref&gt; Pisanje na tipkovnico in povezava z znamenji je v teh primerih precej kompleksnejša, saj tipka sama ne pusti odtisa na podlagi, ampak se pritisk mehanično ali elektronsko prenese drugam, kar povzroči prikaz znamenja.

S tipografskim tipom pisanja se lahko zapiše le tista znamenja, katera lahko orodje, ki ga pisec ima, napišejo. Če pri tisku nima tiskarna ulitka za neko znamenje ali na pisalnem stroju ni tipke za to znamenje, se to znamenje ne more zapisati po tipografskem tipu in je potrebno neko znamenje zapisati grafonomično, na roke. Taki primeri so v zapisu na elektronskih napravah redki, ker dandanes Unicode podpira zelo veliko znakov, vendar so vseeno temu namenjene kode v območjih za osebno uporabo, katerim lahko uporabnik sam dodeli katero koli znamenje.

===== Font =====
Tipografsko pisanje omogoča boljšo konsistenčnost v izgledu znamenj. Na računalniku napisan {{Oklepaji|znamenja2=r}} je lahko povsem enak drugemu {{Oklepaji|znamenja2=r}}. Kljub temu pa ne preprečuje raznolikosti v izgledu znamenj oziroma grafemov, saj se lahko na računalnik napiše {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: sans-serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} ali {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} z uporabo istih tipk. To se lahko stori z menjavo fonta. Na računalniku se mora za prikaz na zaslonu pravilno prikazati sličice, ki prikažejo človeku znane oblike. Skupek vseh teh sličic se imenuje '''fónt''' (dandanes tudi '''fônt''').&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2098|Štefan 2008]])&lt;/ref&gt; To vključuje podebelitev, kurzivnost, obliko znamenj in velikost znamenj. Pri tisku font označuje vse oblike posameznega znaka ene velikosti, ki so mišljene za skupno uporabo, namreč običajno kadar se uporabi nek font za eno znamenje, se uporabi enak font za celotno besedo oz. odstavek, tako da imajo znamenja uniformnen dizajn. Načeloma se ne piše {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: sans-serif ; &quot;&gt;'''t'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: monospace ; &quot;&gt;''k''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;'''o'''&lt;/span&gt;}}, čeprav obstajajo ime, npr. označevanje le enega znamenja krepko za poudarek: &lt;blockquote&gt;t'''o'''pologija, ne t'''i'''pologija&lt;/blockquote&gt;Vsaka sprememba izgleda znaka torej predstavlja spremembe fonta. V določenih primerih se izgled spremeni le manjšemu številu znakov, npr. pri prilagajanju izgleda posameznim jezikom ali v določenih stilističnih variantah, ki veljajo le za eno ali majhno število znamenj, npr. spremembo števk v renesančne oblike, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-variant-numeric: lining-nums ; &quot;&gt;0123456789&lt;/span&gt;}} v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-variant-numeric: oldstyle-nums ; &quot;&gt;0123456789&lt;/span&gt;}}. Podobno se lahko pogosto uporabnik odloči za uporabo fonta z ligaturami ali brez njih. Vsak izmed znakov ima lahko tudi drugačen izgled glede na okolje znotraj enega fonta, npr. prav pri tvorbi ligatur, kjer le v poziciji desno od {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;f&lt;/span&gt;}} znamenje {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;i&lt;/span&gt;}} izgubi piko in tvori ligaturo {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}}. 

Fonti, ki se med seboj razlikujejo le v velikosti, se skupaj imenujejo '''razlíčica pisáve'''. Sorodne različice pisave, ki se med seboj razlikujejo le v podebelitvi in kurzivnosti, redkeje še čim drugim, se skupaj imenujejo '''vŕsta pisáve'''.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na elektronskih napravah se s tem načeloma pojmuje vse, kar je v eni datoteki. ''Helvetica'' je torej vrsta pisave, ''Helvetica Bold Oblique'' je različica pisave, ''Helvetica Bold Oblique 12 tč'' pa font. Dandanes se v sicer uporablja poimenovanje ''font'' tudi kot sopomenka za različico pisave.

===== Znak in glif =====
Večina sprememb oblike znamenj ob spremembi fonta spada pod grafetično alografijo, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Times New Roman ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} sta si tudi po izgledu zelo podobna, vendar font lahko istemu znaku dodeli tudi drugačno osnovno obliko kot nek drug font, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, kar ni več grafetična alografija. Vizuale podobnosti tu ni več, saj {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} izgleda bolj podoben {{Oklepaji|znamenja=d}} kot {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, in nekdo, ki pisave ne pozna, bo znamenji dojemal kot različni. Poleg tega pa se lahko enako osnovno obliko iz katerega koli razloga dodeli več različnim kodam, npr. {{Unicode|00D0}}, {{Unicode|0110}} in {{Unicode|0189}} ter {{Unicode|002C}} in {{Unicode|201A}}. Eno znamenje je lahko tudi kombinacija več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} je kombinacija {{Unicode|1EB9}} in {{Unicode|0301|3=◌́}}, en znak pa lahko predstavlja več znamenj, npr. {{Unicode|FB06|3=&lt;span style=&quot;font-feature-settings: &quot;dlig&quot;, &quot;liga&quot;, &quot;calt&quot;; &quot;&gt;ﬆ&lt;/span&gt;}} predstavlja staro ligaturo slovenskih grafemov {{Oklepaji|grafemi=s}} in {{Oklepaji|grafemi=t}}.

Zaradi tega se ne more trditi, da je vedno vsaka osnovna oblika asociirana le z eno tipko, enim tipom ulitka, eno kodo, in da ta ne predstavlja tudi drugih osnovnih oblik v drugem fontu. Zaradi tega se uveljavlja novo poimenovanje za vsa znamenja, ki so asociirana z isto kodo oz. istim tipom ulitka, '''znák''',&lt;ref&gt;Od znamenja ločena definicija npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]]).&lt;/ref&gt; različni grafični prikazi tega znamenja pa se imenujejo '''glífi'''.&lt;ref&gt;Po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]). V točno takem pomenu tudi v angleščini ''glyph'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025b]]).&lt;/ref&gt; {{Unicode|0251}} in {{Unicode|03B1}} sta tako različna znaka, medtem ko sta {{Unicode|0061|3=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Unicode|0061|3=&lt;span style=&quot;font-family: Futura; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} različna glifa istega znaka. Vsi znaki, kateri imajo dodeljeno kodo oz. ulitek in se jih tako lahko napiše, so v '''nabôru znákov.'''

Kljub temu je dandanes veliko nekonsistenčnosti glede razlikovanja med ''znakom'' in ''znamenjem'' in se ti dve poimenovanji uporabljata kot sopomenki, tudi med lingvisti.

====== Dodajanje znamenj izven nabora znakov ======
Če pri tipografskem pisanju pisec_ka nima znaka, ki bi predstavljalo znamenje, ki ga želi zapisati, mora najti nek drug način za zapis znamenja. Pri tisku in tipkanju na pisalni stroj se tak problem lahko reši tako, da se znamenje na podlago zapiše z grafonomičnim pisanjem, tj. pisanjem na roke, ki nima tovrstne omejitve. V primeru pisanja na računalnik taka možnost ni mogoča.

Če se na računalnik nečesa ne more zapisati s tipkovnico, še ne pomeni, da ne more biti napisano. Unicode vsebuje okoli 150.000 znakov, zato le redko pride do težave, ko znamenja ne predstavlja noben znak. Za pisanje znamenj, ki se pojavljajo v drugem jeziku, npr. arabska ali grška pisava, se to najlažje naredi s spremembo razporeditve znakov na tipkovnici, tj. zamenjati slovensko tipkovnico za arabsko oz. grško. Če je potrebno vnesti nek poseben znak, se to lahko naredi ali z lepljenjem znaka iz odložišča, ki se ga prekopira na straneh, kot je [https://unicode-explorer.com/ Unicode Explorer], s pomočjo oken za vnašanje (npr. tabela znakov na Windowsu ali pregledovalnik znakov na MacOS-u) ali z direktnim vnosom kode. V HTML-u se kodo vnese v obliki &lt;code&gt;&amp;amp;#x1234;&lt;/code&gt;, v kateri 1234 predstavlja kodo, npr. &lt;code&gt;&amp;amp;#x214B;&lt;/code&gt; zapiše {{Unicode|214B}}. Na Windowsu se lahko isto doseže s pisanjem kode, pritskom tipke Alt in pritiskom tipke X, na MacOS-u pa z uporabo tipkovnice »Unicode (šestnajstiško)«, v kateri se drži tipko Option in vnese kodo.

Če znamenja res ni v Unicodu, se lahko napiše [https://www.unicode.org/pending/proposals.html predlog za dodelitev kode], lahko pa se znamenju dodeli svojo kodo na območju za osebno uporabo. Pri slednjem se je pomembno zavedati, da se mora potem tudi ustvariti tako datoteko za prikaz znakov, ki to podpira. Kdor takega fonta nima, ne bo pravilno videl znamenja. Na primer, pisava ZRCola veliki črki v metelčici, ki predstavlja {{Izgovorjava|x|h|alofoni=ne}}, dodeljuje kodo {{Unicode|E100|3=&lt;span style=&quot;font-family: ZRCola; &quot;&gt;&amp;#xE100;&lt;/span&gt;}}, ampak kdor nima naložene te pisave, ne vidi pravilne oblike. Izgled znamenja se lahko aproksimira z uporabo znaka, ki predstavlja podobno znamenje, npr. na Wikipedii ga je dolgo časa nadomeščal {{Unicode|A51F|ime=vai syllable nggee}}.&lt;ref&gt;Do 11. 6. 2024. Zadnja različica z ekvivalenti je bila objavljena [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Metelko_alphabet&amp;oldid=1228385145 10. 6. 2024].&lt;/ref&gt; Če ni druge možnosti, se lahko med besedilo tudi doda sliko znamenja, npr. [[Slika:Metelko H.svg|brezokvirja|25x25_pik]].

====== Povezava z grafemom ======
Koncept znaka ni isto kot kot koncept znamenja oz. osnovne oblike, prav tako pa tudi ni isto kot grafem. Vsak lahko poljubno določi, kaj znak predstavlja, lahko tudi kaj nepovezanega z jezikom sploh, npr. {{Unicode|23EF}} ali {{Unicode|1F01F}}. Pisna znamenja, ki niso grafemi, imajo tudi dodeljen znak, npr. {{Unicode|201E}} in {{Unicode|2013}}, v naborih znakov, ki podpirajo zapis več jezikov, pa se lahko pojavljajo znamenja, ki se v nekem jeziku sploh ne pojavljajo in tako niso grafemi v tem jeziku, čeprav so lahko v nekem drugem; v slovenščini se ne pojavljata npr. {{Unicode|A7FF}} ali {{Unicode|0B37}}. Vsak znak torej ni nujno grafem, v dobrem naboru znakov pa je vsak grafem jezika opredeljen s svojim znakom, saj bi se drugače z zamenjavo fonta razlika med grafemoma, ki se zapisujeta z istim znakom, lahko izgubila.

===== Tipkovnica =====
'''Tipkôvnica''' je priprava, ki vsebuje tipke, s katerimi se lahko vnaša znake. Dandanes se večinoma uporablja za pisanje na elektronske naprave, v preteklosti se je uporabljala tudi na pisalnih strojih. Na tipkovnici tipka po mehanizmu oz. elektrnskem signalu na podlago napiše znamenje, ki je tej tipki določeno. Računalniška tipkovnica se sicer uporablja tudi za druge stvari, ki niso povezane s pisoslovjem, ki pa tu ne bodo podrobneje obravnavane.
[[Slika:Keyboard-sections-zones-grid-ISOIEC-9995-1.jpg|sličica|366x366_pik|Tipkovnica po [[wikipedia:ISO/IEC_9995|ISO/IEC 9995]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC9995|ISO/IEC 9995]])&lt;/ref&gt;]]
Za pisanje najpomembnejši del tipkovnice je '''álfanumêrični dél''' (zeleno in modro obarvani del na sliki), v katerem se nahajajo tipke, ki se jih pritisne za zapisovanje znamenj, števke pa se lahko zapisuje tudi z '''numêričnim délom''' (rdeče obarvani del na sliki). Te tipke so indirektno povezane z nečim drugim, kar pusti odtis na podlagi, npr. na elektronski napravi tako, da se pritisk spremeni v digitalni signal. '''Razporêd típk''',&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]]) se ''razpored tipk'' pojavlja kot prevod angleškega ''keyboard layout'', za dodelitev znakov v slovenskem standardu pa se uporablja ''razporeditev znakov'', kar se ločuje tudi v tej slovnici.&lt;/ref&gt; tj. kako so na tipkovnici razporejene tipke brez ozira na to, katero znamenje zapišejo, je določena glede na uporabljen standard, npr. [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#iso ISO], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ansi ANSI], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#jis JIS], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ks KS] in [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#abnt ABNT].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rosen2022|Rosen 2022]])&lt;/ref&gt; Fizične razporeditve se razlikujejo v nekaj različnih oblikah in velikostih tipk, vendar je večina tipk razporejenih enako. Za slovenščino se večinoma uporablja različico ISO, po standardu '''ISO/IEC 9995-1:2009''',&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; iz katerega tudi izhaja slovenski standard SIST 1044:2009.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]])&lt;/ref&gt; V standardu ISO je vsaka tipka poimenovana z veliko črko, ki predstavlja vrstico, in dvomestnim številom, ki predstavlja stolpec, v katerem se tipka nahaja, kot je prikazano na sliki.

Vsaki izmed tipk na tipkovnici se lahko dodeli neko arbitrarno znamenje, vendar je tudi to deloma standardiziral ISO za latinične pisave. Vsaka različica postavitve se imenuje '''razporedítev znákov'''.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Načeloma se uporablja enega izmed treh različnih raporeditev znakov za latinične pisave, poimenovanih po črkah, ki jih napišejo tipke v vstici D od stolpca 01 do stolpca 06. Na slovenskih tipkovnicah se najpogosteje pojavlja razporeditev '''QWERTZ''' {{Izgovorjava|ˈkwərt͡s|kwə̀rc}} (»nemški tip«), ki ga uporablja tudi standard SIST 1044:2009.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 11]])&lt;/ref&gt; Na MacOS-u se pojavlja razporeditev '''QWERTY''' {{Izgovorjava|ˈkwərti|kwə̀rti}} (»angleški tip«), medtem ko se razporeditev '''AZERTY''' {{Izgovorjava|aˈzərti|azə̀rti}} (»francoski tip«) ne pojavlja pogosto na slovenskih tipkovnicah. Tako poimenovanje razporeditev ni povsem enoznačno, saj se tipke na desnem delu alfanumeričnega dela prilagaja posebnim znamenjem vsakega jezika in se zato razlikujejo od jezika do jezika, tudi če imata oba razpored QWERTZ. Nemška in slovenska razporeditev znakov ni enaka. Standardizacija razporeditve znakov torej pogosto poteka za vsak jezik posebej.

Razporeditev znakov za pisanje slovenščine je standardiziran po '''SIST 1044:2009'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009]])&lt;/ref&gt; V njem je točno določeno, katera tipka predstavlja kateri znak, vendar pa se malo kje ta standard upošteva in sta privzeti tipkovnici tako na Windowsu kot na MacOS-u drugačni od standarda.

====== Ravni ======
Da se lahko zapiše več znakov z enim setom tipk, se lahko vsaki tipki določi več znakov, katere predstavlja, med njimi pa se na nek način menjuje. Na tipkovnici se to stori s '''pomóžnimi típkami'''.&lt;ref&gt;Poimenovanje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]]).&lt;/ref&gt; Te se nahajajo v '''fúnkijskem obmóčju''' alfanumeričnega dela, medtem ko ostale tipke tvorijo komplementarno '''álfanumêrično obmóčje'''. S pritiskom različnih kombinacij pomožnih tipk se doseže različno '''raven''' {{Izgovorjava|ˈravən|rávən}}, ki ima različno razporeditev znakov od drugih, kar omogoča večji nabor znakov z enakim številom tipk.

Ravni so štiri in so določene tako:&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]])&lt;/ref&gt;

* 1. raven se doseže brez uporabe pomožnih tipk. Na njej se običajno pojavljajo male črke in števke ter najosnovnejša ločila.
* 2. raven se doseže z uporabo '''típke Shift''' {{Izgovorjava|ˈʃift|šíft}} (redko '''típka Dvíg''' oz. '''dvigálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Shift}} ali {{oklepaji|znamenja=⇧}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Dvig}}. Na njej se običajno pojavljajo velike črke in osnovnjša ločila in simboli.
* 3. raven se doseže z uporabo '''típke AltGr''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgə ˈrə|ált gə̀ rə̀}}, zapisano tudi kot Alt Gr ali Alt. gr. (redko '''típka Alt Graph''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgraf|ált gráf}} oz. '''désna izmenjálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Alt Gr}}, {{oklepaji|znamenja=AltGr}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Alt. gr.}}. Na Windowsu ima povsem enako vlogo sočasni pritisk tipk Ctrl in Alt. Na Macu je namesto te tipke '''típka Option''' {{Izgovorjava|ˈɔpʃən|ôpšən}}, označena z {{oklepaji|znamenja=⌥}}.
* 4. raven se doseže s hkratnim pritiskom tipk Shift in AltGr oz. na Macu kombinacije tipk Shift in Option. Tako tretja kot četrta raven vsebujeta redkeje uporabljene znake, pogosto tudi združljive znake.
Tipke alfanumeričnega območja so predstavljene z znakom prve ravni, le če je to črka, je ta velika. Glede na to, da obstajajo štiri ravni, razpored znakov vsaki tipki dodeli do štiri znake, enega za vsako raven. Na primer, tipka C12 v različnih razporedih predstavlja naslednje znake na različnih ravneh:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava znakov, dodeljienih tipki C12 po ravneh v različnih razporedih znakov
!Raven
!Po SIST 1044:2009
!Na Windowsu
!Na Macu
|-
|1.
|{{Unicode|0040}}
|{{Unicode|017E}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|2.
|{{Unicode|00AB}}
|{{Unicode|017D}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|3.
|{{Unicode|00F7}}
|{{Unicode|00A4}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|4.
|
|
|{{Unicode|007C}}
|}
Na tipki, kadar so označene ravni, je prva raven (razen pri črkah) označena levo spodaj, druga levo zgoraj, tretja desno spodaj in četrta levo zgoraj,&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; tj. zgornja vrstica se doseže s pritiskom tipke Shift, spodnja pa brez in desni stolpec se doseže s pritiskom tipke AltGr oz. Option, levega pa brez.

'''Típka Caps Lock''' {{Izgovorjava|ˈkɛps ˈlɔk|kêps lôk}} (redko '''típka Vélike čŕke''' ali '''zaklepálka velikósti'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇪}} oz. po SIST 1044:2009 s ključavnico z vrisanim velikim A,&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 5]])&lt;/ref&gt; omogoča pisanje velikih črk brez stalnega držanja tipke Shift. Če je vklopljena, tipke, ki predstavljajo v prvi ravni črke, pišejo drugo raven, tj. velike črke, ostale tipke pa še vedno znake v prvi ravni.

'''Típka Num Lock''' {{Izgovorjava|ˈnam ˈlɔk|nám lôk}} oz. '''Number Lock''' {{Izgovorjava|ˈnambər ˈlɔk|námbər lôk}} (redko '''zaklepálka števílčnice'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇭}} oz. po SIST 1044:2009 kot {{oklepaji|znamenja=Vklopi štev.}} ali s ključavnico z vrisano 1.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Če je vklopljena, se v numeričnem delu lahko zapisuje števke, drugače imajo tipke določeno drugačno vlogo.

Na MacOS-u se doseže posebno raven ob pritisku tipk Option in Caps Lock, drugačno od četrte, ki ima dodatne znake.

====== Mrtve tipke ======
Na tipkovnici obstaja tudi posebna vrsta tipk, ki se imenujejo '''mŕtve típke'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Apple2025|Apple 2025]])&lt;/ref&gt; Te tipke se lahko uporabiv kombinaciji z neko drugo tipko, da se dobi znak z razločevalnim znamenjem. Da se dobi {{oklepaji|znamenja=ä}} se najprej pritisne mrtvo tipko za preglas in nato tipko za {{oklepaji|znamenja=a}}. To je ravno obratno od zaporedja zapisa z združljivim znakom v Unicodu, ki je {{Unicode|0061}} + {{Unicode|0308|3=◌̈}}. Če se po mrtvi tipki vnese presledek, se dobi širinsko znamenje, npr. {{Unicode|00A8}}.

==== Koda ====
Ko se piše nekaj na elektronsko napravo, se mora besedilo shraniti na računalnik. V veliki večini primerov se ne shrani dejanska oblika črke v besedilu vsakič, ko je zapisana, ker bi to zavzelo več prostora na disku in otežilo spreminjanje fontov in različic pisave. Zaradi tega se vsakemu znaku določi število, pod katerim je shranjeno v napravi, in se potem v posebni datoteki vsakemu številu določi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Znak in glif|glife]] (izgled), ki se bodo prikazali na zaslonu. Zaradi tega je možno enostavno menjati fonte, saj se shranjena števila ne spremenijo med spreminjanjem fonta, le uporabljena datoteka za prikaz glifov. Ta pojav se imenuje '''kodíranje''', vsako izmed dodeljenih števil pa se imenuje '''kóda'''.

Obstajajo različni načini dodeljevanja kod različnim znamenjem. Če se piše v enem, prikazuje pa v drugem, se prikažejo napačni znaki. Določen predpis, kateremu znaku pripada katera koda, se imenuje '''sistém kodíranja'''. Najbolj pomembni sistemi so [https://www.unicode.org/charts/ Unicode], [[wikipedia:ISO/IEC_8859-2|ISO/IEC 8859-2]], [[w:ASCII|ASCII]] in [[wikipedia:YUSCII|YUSCII]]. Dodelitev kod je podana v '''kódni tabéli''' in kode so podane v šestnajstiškem sistemu, kar pomeni, da so števke {{oklepaji|grafemi=1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, A, B, C, D, E, F}} v takem vrstnem redu in šele nato 10, ki predstavlja število 16 v desetiškem (običajnem) sistemu. Zadnja števka kode je v preglednici označena z malim {{oklepaji|znamenja=x}}, kar pomeni, da se tja postavi števko, ki določa drugo koordinato celice. V naslednjem poenostavljenem primeru je »A« pod kodo 00, »G« pod 07, »U« pod 16 in »!« pod 1E.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primer kodne tabele
!
!0
!1
!2
!3
!4
!5
!6
!7
!8
!9
!A
!B
!C
!D
!E
!F
|-
!0x
|A
|B
|C
|Č
|D
|E
|F
|G
|H
|I
|J
|K
|L
|M
|N
|O
|-
!1x
|P
|Q
|R
|S
|Š
|T
|U
|V
|W
|X
|Y
|Z
|Ž
|.
|!
|?
|}

===== ASCII =====
'''ASCII''' {{Izgovorjava|ˈaski|áski}} je ameriški sistem kodiranja, na katerem temelji veliko kasnejših standardov, vključno z mednarodnimi in Unicodom. Vsaka koda je dolga sedem bitov, kar omogoča &lt;math&gt;2^7 = 128&lt;/math&gt; različnih znakov. To zadošča za velike in male tiskane črke angleške abecede, osnovna ločila, presledek, števke in kontrolne kode, tj. kode, ki niso namenjene predstavljanju znakov, ampak za druge tehnične stvari (v spodnji tabeli označene s črkami, napisanimi poševno). ASCII se je skozi leta rahlo spreminjal; v spodnji tabeli so podani znaki, kot so bili definirani v ISO/IEC 646-US, ko je ASCII leta 1991 postal mednarodni standard.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC646|ISO/IEC 646:1991]])&lt;/ref&gt; ASCII ima še danes zelo velik vpliv, saj se ti znaki veliko pogosteje kot drugi pojavljajo pri programiranju, oblikovanju spletnih strani itd.

===== YUSCII =====
ISO/IEC 646 v resnici vsebuje več sistemov kodiranja za različne jezike. Sistem kod, ki je bil za jugoslovanske jezike, se imenuje ISO/IEC 646-YU ali '''YUSCII''' {{Izgovorjava|ˈjuski|júski}} oz. natančneje različica JUS I.B1.002,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#JUS I.B1.0021987|JUS I.B1.002 1987]])&lt;/ref&gt; ki kodira latinico za slovenščino in osrednjo južno slovanščino. Zaradi tega vključuje tudi črke {{oklepaji|grafemi=č, š, ž, ć, đ}} namesto nekaterih drugih znakov. Celotna preglednica je podana spodaj. Privzeti slovenski tipkovnici na Windowsu in MacOS-u v prvih dveh nivojih razen tipke E00 vsebujeta zgolj znake iz tega seta.

===== ISO/IEC 8859 =====
Kmalu se je pojavila potreba po tem, da bi se lahko v istem sistemu zapisalo več znakov, zaradi česar se je število bitov povečalo na osem, torej je sedaj bilo možnih &lt;math&gt;2^8 = 256&lt;/math&gt; kombinacij, torej dvakrat več, kot do sedaj. Prva polovica kod je enaka kot ASCII, druga polovica pa je prilagojena jezikom. Slovenščina je bila uvrščena pod drugi del, ISO/IEC 8859-2, skupaj z drugimi srednjeevropskimi jeziki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC 8859-2|ISO/IEC 8859-2:1999]])&lt;/ref&gt;

===== Unicode =====
Z razvojem tehnologije in predvsem popularizacijo interneta se je pojavila potreba, da se za vse jezike uporablja zgolj en standard, ki bi vključeval znake vseh jezikov. Zaradi je tega nastal '''stándard Unicode&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]])&lt;/ref&gt;''' {{Izgovorjava|ˈunikot|únikọt}} oz. (če se ne obravnava kot lastno ime) '''standard únikọd''', znan tudi pod imenoma '''UCS''' (iz angl. ''universal coded character set'' ‚univerzalni set kodiranih znakov‘) in '''ISO/IEC 10646'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC10646|ISO/IEC 10646:2020]])&lt;/ref&gt; Dandanes se skoraj vedno uporablja ta standard za zapisovanje na računalniku, da ni več toliko težav z zapisovanjem stvari v več jezikih. Zadnja različica Unicoda je 16.0, ki kodira okoli 154&amp;nbsp;998 znakov; približno dve tretjini teh znakov so simboli KJKV (kitajske, japonske, korejske in vietnamske pismenke).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UnicodeStatistics2025|Unicode Statistics 2025]])&lt;/ref&gt;

Ker je znakov toliko, se najprej delijo na ravni, potem pa še na bloke. Vseh ravni je 17, od tega jih je do sedaj le sedem, ki imajo v sebi dodeljene kode, ostale so še povsem proste za dodajanje novih znakov. Imena ravni so naslednja:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 2.8; v slovenščino so imena prevedena v tem delu.&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Ravni v Unicodu
!Število
!Angleško ime
!Slovensko ime
!Kratica
!Razpon kod
|-
|Raven 0
|Basic Multilingual Plane
|Osnovna večjezična raven
|BMP
|U+0000..U+FFFF
|-
|Raven 1
|Supplementary Multilingual Plane
|Dodatna večjezična raven
|SMP
|U+10000..U+1FFFF
|-
|Raven 2
|Supplementary Ideographic Plane
|Dodatna ideografska raven
|SIP
|U+20000..U+2FFFF
|-
|Raven 3
|Tertiary Ideographic Plane
|Terciarna ideografska raven
|TIP
|U+30000..U+3FFFF
|-
|Raven 14
|Supplementary Special-purpose Plane
|Dodatna raven za posebno uporabo
|SSP
|U+E0000..U+EFFFF
|-
|Raven 15
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+F0000..U+FFFFF
|-
|Raven  16
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+100000..U+10FFFF
|}
V posameznem bloku se pojavljajo znaki, ki se uporabljajo v isti pisavi ali imajo podobno vlogo v zapisu, npr. latinični znaki, cirilični znaki, ločila, emojiji in brajevi vzorci. Za potrebe slovenščine razen znanstvenih in drugih semiografskih notacij ter emojijev se večina znakov pojavlja v blokih:&lt;!-- Natančneje se lahko določi po obravnavi vsakega znamenja posebej. --&gt;

* Kontrole C0 in osnovna latinica (U+0000–U+007F)
* Kontrole C1 in latinica–1, dodatek (U+0080–U+00FF)
* Razširjena latinica–A (U+0100–U+017F)
* Razširjena latinica–B (U+0180–U+024F)
* Razširitve IPA (U+0250–U+02AF)
* Združljivi razločevalni znaki (U+0300–U+036F)
* Razširjena latinica, dodatek (U+1E00–U+1EFF)
* Splošna ločila (U+2000–U+206F)
* Nadpisano in podpisano (U+2070–U+209F)
* Črkam podobni simboli (U+2100–214F)
* Številske oblike (U+2150–218F)
* Brajevi vzorci (U+2800–U+28FF)

====== Lastnost znaka Unicode ======
Poleg kode so določene tudi druge značilnosti znakov, ki računalniku olajšajo razumevanje besedila in opravljanje preprostih sprememb, kot sta štetje besed ali menjava velikih in malih črk. Pri izbiri znakov, ki izgledajo podobno ali povsem enako, za zapis nečesa je pomembno, pogosto odločajo razlike v lastnostih znaka, zaradi katerih so sploh različni znaki. Lastnosti se lahko vidi v [https://www.unicode.org/Public/16.0.0/ucd/ databazi znakov Unicode].

Lastnosti med drugim določajo naslednje:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 4; zelo poenostavljeno&lt;/ref&gt;

* ime
* splošno kategorijo (razloženo v nadaljevanju)
* ali je znamenje deprecirano, tj. ali je njegova uporaba odsvetovana
* smer pisanja in ali se glif prezrcali pri pisanju v drugo smer
* številsko vrednost znaka
* pisavo in blok
* dekompozicijo na združljivi znak in osnovni znak, npr. {{Unicode|00E4}} razstavi na {{Unicode|0061}} in {{Unicode|0308|3=◌̈}}
* ali je znak združljiv
* starost, tj. kdaj je bil znak dodan v Unicode
* povezano veliko, malo in naslovno črko.

Jezikoslovno povezana je splošna kategorija. Ta poskuša predstaviti tipe znamenj preko znakov. Znake se tako dodeljuje, da znak zastopa neko pogosto znamenje, ki se pogosteje uporablja in se vsaj v nekem kontekstu ne pojmuje kot oblikovna različica znamenja nekega drugega znaka.&lt;ref&gt;Poenostavljeno. Natančneje predstavljeno na strani [https://www.unicode.org/pending/proposals.html Submitting Character Proposals].&lt;/ref&gt; Znaku se potem v splošni kategoriji določi, kaj je vloga znamenja v jeziku. V primeru, da se v nekem jeziku ena osnovna oblika uporablja v dveh izrazito drugačnih kontekstih ali se v dveh jezikih različno uporablja, se lahko za boljšo predstavitev z znaki dodeli tudi različna znaka, ki sicer vizualno izgledata zelo podobno ali celo enako (sta homoglifa), ampak imata drugačne lastnosti.

Taki pari v slovenščini so npr. vejica {{Unicode|002C}} in enojni spodnji narekovaj {{Unicode|201A}} ter velika črka v {{Unicode|0056}} in rimsko število 5 {{Unicode|2164}}. Presledki in ločila se pojavljajo v parih deljivi–nedeljivi, npr. deljivi presledek ({{Unicode|0020|ne}}) in nedeljivi presledek ({{Unicode|00A0|ne}}). Vezajev je veliko: vezaj - minus {{Unicode|002D}}, deljivi vezaj {{Unicode|2010}}, nedeljivi vezaj {{Unicode|2011}}, vezaj kot alineja {{Unicode|2043}} in deljaj (mehki vezaj) {{Unicode|00AD|ne}} so v veliki večini pisav povsem identični po izgledu, ampak se razlikujejo v lastnostih.

V veliko primerih se namesto vseh teh različic uporablja le ena, tista, ki je najhitreje dostopna na tipkovnici. To pogosto nima večjih posledic, je pa manj optimalno; uporaba vejice namesto narekovaja preprečuje, da bi se pred njo napravil avtomatski prelom vrstice. Uporaba zgolj ene izmed teh različic in uporaba depreciranih znakov nakazujeta na slabšo računalniško pismenost.

Znamenji sta različna znaka tudi, če spadata v različni pisavi, npr. latinična velika črka a {{Unicode|0041}}, cirilična velika črka a {{Unicode|0410}}, grška velika črka alfa {{Unicode|0391}} in čerokijska črka go {{Unicode|13AA}}, ali imata različno malo, veliko oz. naslovno črko, kot npr. že prej omenjena latinična velika črka ed {{Unicode|00D0}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ð}}, latinična velika črka d s črtico {{Unicode|0110}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=đ}} in latinična velika črka afriški d {{Unicode|0189}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ɖ}}. Grške črke v IPI so drug znak kot grške črke, npr. latinična mala črka alfa {{Unicode|0251}} in grška mala črka alfa {{Unicode|03B1}}. Posamezni primeri lahko npr. še latinična mala črka g {{Unicode|0067}} in latinična mala črka pisani g {{Unicode|0261}}, ki se uporablja v IPI, znak za množenje {{Unicode|00D7}} in znak za vektorski produkt {{Unicode|2A2F}} ter znak za integral {{Unicode|222B}} in latinična mala črka eš {{Unicode|0283}}.

Znaka, ki imata v nekem fontu enak ali zelo podoben glif, sta '''znakôvna homoglífa'''. Če se pojavljata v istem jeziku ju je torej težko razločevati; števko {{Oklepaji|znamenja=0}} in črko {{Oklepaji|znamenja=o}} se lahko ob hitrem branju zamenja, kot tudi npr. {{Oklepaji|znamenja=1}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=I}}. Tipografi se pri takih primerih izogibajo povsem enaki obliki za vse znake in jih predvsem v matematičnih in enoširinskih pisavah poskušajo razlikovati med seboj, nekateri pa so si vseeno na las podobni. Velik problem pri znakovnih homoglifih je kibernetska varnost; https://www.apple.com in https://www.аррӏе.com izgledata pogosto povsem enako, ampak sta različna naslova URL in vodita do različnih spletnih strani, kar se lahko izkoristi za homoglifski napad.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Feroot2025|Feroot 2025]])&lt;/ref&gt;

&lt;!-- ===Napake pri prenosu sporočil===
Zaenkrat preskočeno, se lahko doda kasneje: kaj je potrebno za uspešen prenos sporočila – govor o pismenosti, zatipkanju, ''character amnesia'', uničenje podlage, tofu itd. --&gt;== Paragrafetika ==
Na kvaliteto branja vplivajo tudi drugi, nejezikovni dejavniki, ki omogočajo ali zavirajo proces prenosa podatkov preko pisnega prenosnika. Različni fizični dejavniki vplivajo na to, kako hitro in zlahka se lahko nekaj prebere. Idealne okoliščine omogočajo najlahkotnejše in najhitrejše branje ter zmanjšujejo možnost, da bralec napravi napako.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 53]])&lt;/ref&gt;

Za vizualni prenosnik na branje najbolj vplivajo barva [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|pozitivnega in negativnega prostora]] in kontrast med njima, nagubanost podlage, oddaljenost od podlage, osvetljenost podlage, na zaslonu tudi resolucija – torej to, kar je potrebno, da se nekaj vidi. Za razliko so za uspešno tipanje v taktilnem prenosniku drugačne omejitve, saj je potrebno biti omogočeno, da je podlago možno tipati in prepoznati pike. To sicer v primerjavi z vizualnim prenosnikom zelo omeji, koliko je lahko podlaga oddaljena, poleg tega pa na branje bolj vplivajo še nagubanost, upogljivost in temperatura podlage.

=== Nagubanost podlage ===
V vizualnem prenosniku je najlažje prebrati nekaj, če je napisano na ravni podlagi, težje pa če je napisan npr. na zmečkanem listu papirja ali neravnem kamnu, saj se znamenja težje prepozna zaradi dodatnih robov in senc na podlagi, ki se v takem primeru pojavijo. Nagubanost papirja naguba tudi pozitivni prostor, kar lahko percepcijsko spremeni obliko znamenj v manj značilne oblike. Kljub temu se kdaj vseeno nalašč piše na nagubano podlago, na primer na zemljevidu, kjer je relief prikazan z izbočevanjem podlage.

V taktilnem prenosniku je to še toliko bolj pomembno, saj je ravno nagubanost tisto merilo, ki ločuje pozitivni in negativni prostor. Rahla izbočenost podlage na manjšem mestu se lahko zamenja za piko in zmede bralca. Vsekakor pa nagubanost podlage ne sme presegati izbočenosti pik, saj so te potem nezaznavne; bralec bi v primeru brajevega zapisa na rebrasti žamet bolj čutil rebra kot pa brajeve pike, ki so zapisane med dvema rebroma.

=== Oddaljenost ===
V vizualnem prenosniku je podlaga lahko bistveno bolj oddaljena kot v taktilnem prenosniku. Razdalja med bralcem in podlago je lahko kakršna koli, dokler lahko bralec podlago še vidi; če je megleno, mora bralec biti bližje podlagi, da lahko razloči znamenja. Bolj kot je podlaga oddaljena, bolj morajo biti tudi znamenja na veliko zapisana, da se jih lahko še vedno prepozna. Brez očal ali leč imajo daljnovidni ljudje težave z branjem na kratki razdalji, kratkovidni ljudje pa z branjem na daljši razdalji.

V taktilnem prenosniku mora biti podlaga na dosegu rok, saj je potreben fizični dotik podlage za branje. Reklamni pano ob avtocesti ne more biti prebran v brajici med vožnjo, saj fizični dotik ni mogoč. Preko taktilnega prenosnika tako ni mogoče zaznati zapisanega na daljavo, kar je ena izmed prednosti vizualnega prenosnika, ampak je potrebno priti do podlage.

=== Barva in kontrast ===
Paragrafetično in tudi širše semiotsko je pomembna barva znamenj. Večina in vse pogosteje uporabljene pisave so enobarvne, tj. pozitivni prostor je ene barve, negativni pa druge, obstajajo pa tudi druge, slabo razširjene [https://www.omniglot.com/conscripts/colourscripts.htm pisave], ki uporabljajo več barv za razločevanje med znamenji. Emojiji so tudi večbarvni.

Najosnovnejši barvi sta neka temna barva znamenj na svetli podlagi kot npr. pri tisku na bel papir. Barva znamenj je pri tisku in prikazu na zaslonu najpogosteje &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;črna&lt;/span&gt;, pri pisanju na roke pa &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;črna&lt;/span&gt;, &lt;span style=&quot;color:blue&quot;&gt;temno modra&lt;/span&gt; (kemični svinčnik) ali &lt;span style=&quot;color:grey&quot;&gt;siva&lt;/span&gt; (svinčnik). Barva negativnega prostora je v takem primeru barva papirja, tj. &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;bela&lt;/span&gt; ali &lt;span style=&quot;color:black; background-color:#FFFBE6;&quot;&gt;rahlo rumenkasta&lt;/span&gt;. Na zaslonu je to značilno za svetli način. Temni način obrne svetlost in so tako znamenja &lt;span style=&quot;color:white; background-color:#262626;&quot;&gt;bela&lt;/span&gt;, negativni prostor pa je običajno &lt;span style=&quot;color:white; background-color:#262626;&quot;&gt;temno siv&lt;/span&gt;.

Od tega odstopajo hiperpovezave, ki so obarvane drugače, da se lažje prepozna, da so klikljive. Načeloma so obarvane modro. Na Wikipediji je hiperpovezava, ki vodi do ustvarjene strani in ji uporabnik še ni sledil, obarvana &lt;span style=&quot;color:#4864bf&quot;&gt;&lt;u&gt;modro&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;, če ji je že sledil, &lt;span style=&quot;color:#624d97&quot;&gt;&lt;u&gt;vijolično&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;, če pa vodi do še neustvarjene strani, je obarvana &lt;span style=&quot;color:#b74c42&quot;&gt;&lt;u&gt;rdeče&lt;/u&gt;&lt;/span&gt; oz. če ji je uporabnik že sledil, &lt;span style=&quot;color:#925f5c&quot;&gt;&lt;u&gt;bledo temno rdeče&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;.

Druge uporabe barv so za poudarek oz. stilistično obarvanje besedila in se jih uporablja ze lepši izgled, večjo vpadljivost, zaradi osebne preference ipd. Do rabe barv se sicer SP 2001 in SP 8.0 ne opredeljujeta. Od ostalih barv je najpogostejša &lt;span style=&quot;color:red&quot;&gt;rdeča&lt;/span&gt;, ki se uporablja za poudarek pomembnejših informacij, npr. pomembnih podatkov v sicer dolgem mailu, naslove v šolskih zvezkih in korekturne popravke. Uporaba je podobna kot uporaba krepkega sloga pri tipografskem pisanju, zato je taka raba nekoliko pogostejša pri grafonomičnem pisanju, kjer lahko debelejša pisala zmanjšajo berljivost pri majhni velikosti znamenj. Uporaba &lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;sive&lt;/span&gt; barve je tudi pogosta in sicer za prikaz manj pomembnih podatkov pri tipografskem pisanju. S fluorescenčnim markerjem se na papirju napisane besede lahko prevleče za večjo opaznost. Ti so lahko najrazličnejših barv, tipično pa &lt;span style=&quot;background-color:yellow;&quot;&gt;rumene&lt;/span&gt; ali &lt;span style=&quot;background-color:orange;&quot;&gt;oranžne&lt;/span&gt;. Podoben efekt ponujajo tudi računalniški programi za pisanje dokumentov, npr. Microsoft Word.

Pri učenju tujega jezika s slovničnim spolom se pogosto uporablja barve za lažje pomnenje spola besed, najpogosteje &lt;span style=&quot;color:blue;&quot;&gt;modra&lt;/span&gt; za moški spol, &lt;span style=&quot;color:red;&quot;&gt;rdeča&lt;/span&gt; za ženski spol, &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;zelena&lt;/span&gt; za srednji spol in &lt;span style=&quot;color:purple;&quot;&gt;vijolična&lt;/span&gt; za skupni spol (npr. v švedščini), čeprav ni nujno, da so točno te barve.

V čistih vizualnih prenosnikih, npr. pisanju na papir in tipkanju na računalnik, je tako spreminjanje barv pogosto; v primerih, kot je klesanje v kamen pa ni tako pogosto, da bi se spreminjalo barvo – znamenja imajo pač tako barvo kot kamen in se znamenja prepozna zaradi senc, ki jih povzroča neravnost.

==== Kontrast ====
Izbira barv pozitivnega in negativnega prostora je poljubna, vendar nekatere kombinacije se bistveno lažje prebere kot druge. Bolj kot se barvi med seboj razlikujeta, večji je kontrast in lažje je brati zapisano. Barvno slepi ljudje tudi težje razločajo med [[wikipedia:Color_blindness#Confusion_colors|določenimi barvami]], ki so drugače različne za preostale. Nekaj pimerov:&lt;ref&gt;Kombinacije barv izvzete iz grafov v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Colblindor2009|Colblindor 2009]]).&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;&lt;span style=&quot;background-color:#ffee7d;color:navy&quot;&gt;Dobra izbira barv – velik kontrast.&lt;/span&gt;

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb9f;color:#ea3c4a&quot;&gt;Slabo za protanopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|protanopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb9a;color:#e9338b&quot;&gt;Slabo za devteranopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|devteranopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb92;color:#3e8bf7&quot;&gt;Slabo za tritanopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Blue%E2%80%93yellow_color_blindness|tritanopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#ff0000;color:#ff0da2&quot;&gt;Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.&lt;/span&gt; ''Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.''&lt;/blockquote&gt;Ni nujno, da je negativni ali pozitivni prostor obarvan le z eno barvo – lahko je upodobljen kot kakšen vzorec, slika ali je celo prozoren. Kljub temu večja kompleksnost v prikazovanju obeh prostorov običajno zmanjšuje berljivost zapisanega. Pri prozornih delih okolje, v katerem se bralec nahaja, vpliva na berljivost. Beli napis na fizični prosojnici je na primer zelo težko prebrati, če se prosojnico drži pred belo steno.

=== Ostali dejavniki za vizualni prenosnik ===
Od ostalih dejavnikov je najpomembnejša osvetlitev. Če podlaga ni osvetljena ali sama ne oddaja svetlobe, se ne more prebrati zapisanega. V temi se namreč ne vidi razlike med pozitivnim in negativnim prostorom. Osvetlitev je nujna za vizualni prenosnik, za taktilnega pa povsem nepotrebna. Brajico se lahko bere tudi v jami brez vira svetlobe, zaradi česar jo lahko uporabljajo tudi slepi in slabovidni. Osvetlitev lahko priskrbi podlaga (npr. zaslon), pogosteje pa je prisotna v okolici. Za branje zapisanega na odsevnih podlagah, npr. na steklu ali zaslonu, je boljša mehka svetloba, da ni neželenih motečih odsevov, za branje izbočenih in vbočenih znamenj pa je pogosto boljša trda svetloba, ki izostri sence.

Na zaslonu in tisku je pomembna tudi resolucija zaslona oz. gostota točk. Višja kot je gostota oz. resolucija, bolj podobna je oblika znamenju, ki naj bi ga predstavljala, zaradi česar je znamenje lažje prepoznati in zaznati. Nižje resolucije, še posebej če je moč videti posamezne piksle oz. pike, znižujejo hitrost branja in v zelo hudih primerih onemogočata branje besedila.

=== Ostali dejavniki za taktilni prenosnik ===
Za taktilni prenosnik je zelo pomembna tudi temperatura podlage. Ta ne sme biti prevroča, saj bi se bralec pri tem opekel, prav tako pa tudi ne premrzla. Napis »Ne dotikaj se te površine!« je tudi nesmiseln v brajici, saj je tipanje površine obvezen del branja – tako kot bi bil v vizualnem prenosniku nesmislno napisati »Ne glej sem!«. Pomembna je tudi upogljivost podlage. Bralec mora na podlago nekoliko pritisniti, da začuti brajeve pike, in branje iz zelo tankega papirja ali blaga ni samo po sebi mogoče. V takem primeru bi moral bralec položiti podlago na mizo, da bi lahko dovolj pritisnil in zaznal pike. Idealna in najpogostejša podlaga je zaradi tega trši papir.

== Mikrografetika ==
Da lahko pisava prenaša jezikovne informacije preko podlage, mora pisec na podlago napisati nekaj, tj. ustvariti pozitivni prostor. Vsaka enota, ki zaseda prostor vzdolž osi (vrstice oz. stolpca), se imenuje '''písno známenje''' ali '''gráf''' (iz stgr.  ''γρᾰ́φω'' (''grắphō'') ‚pisati‘, po analogiji s ''fon''). To je najosnovnejša enota grafetike.&lt;ref&gt;Poimenovanje graf je poslovenjeno iz angleškega ''graph'' v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]). Poimenovanje pisno znamenje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 1.&lt;/ref&gt; Eno znamenje zaseda en '''segmêntni prôstor''', tj. eno pozicijo vzdolž osi. Tudi primeri, kot je {{Oklepaji|znamenja=그}}, predstavljajo eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim vzdolž vrstice ampak vzporedno, kljub temu da se to v korejščini obravnava kot dva grafema.&lt;ref&gt;»[H]ere, graphemes, which relate to phonemes, are graphetically subsegmental and are complexly arranged in syllable blocks that are themselves graphetically segmental.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 103]])&lt;/ref&gt; V primeru, da so vsi segmentni prostori enako široki (zavzemajo enak del vzdolž vrstice), je pisava '''enákokoráčna''', drugače je '''proporcionálna'''.&lt;ref&gt;Prevod iz angleškega ''monospaced'' in ''proportional'' npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Globačnik2011|Globačnik 2011: 13]]).&lt;/ref&gt; Enake širine so pri tipografskem pisanju pogosto števke, da se lažje vidi pozicijo števke v številu pri pisanju več števil eno pod drugim. Pisave za programiranje in tisk na tipkarskem stroju so tudi pogosto enakokoračne, prve zaradi preglednosti, druge zaradi lažjega mehanizma pomikanja papirja.

Meje med posameznimi segmntnimi prostori predstavlja [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|negativni prostor]] (ozadje). Kjer sta dva pozitivna segmenta vzdolž vrstice ločena s tako praznino, se konča en znamenje in začne drugo. Na primer, {{Oklepaji|znamenja=no}} sta dve znamenji, saj se med {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} pojavlja del negativnega prostora in eno znamenje se nahaja za drugim vzdolž vrstice. Nasprotno pa je {{Oklepaji|znamenja=i}}, čeprav se med piko in črtico pojavlja negativni prostor, eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim pač pa vzporedno (v vrstici eden nad drugim). Če se vmes ne pojavlja negativni prostor, npr. med ligaturo ali v kurzivni pisavi, je to eno znamenje.&lt;ref&gt;»Thus, what readers perceive are units that are made discrete by the empty spaces between them.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]) z dodatno podporo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 101]]).&lt;/ref&gt; V primeru daljšega pomanjkanja pozitivnega prostora, se tudi prazen prostor opredeli kot svoje znamenje, tj. presledek. Nekaj primerov posameznih znamenj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=7}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Didot;&quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}} (kot ligatura), {{Oklepaji|znamenja=سَلِمَ}} itd. Nekaj primerov več kot enega znamenja: {{Oklepaji|znamenja=“}}, {{Oklepaji|znamenja=lj}}, {{Oklepaji|znamenja=74}}, {{Oklepaji|znamenja=…}} itd. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=%}}, {{Oklepaji|znamenja=∴}}, {{Oklepaji|znamenja=⁖}} ipd. je vprašljiva in spodbuja k natančnejši definiciji. Kaj je eno znamenje in kaj drugo je povsem grafetično določeno z gledanjem oblike zapisanega, brez poseganja v povezavo z glasoslovjem. Drugačna obravnava ligature {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Didot;&quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}} od vizualno precej podobnega {{Oklepaji|znamenja=ɦ}} grafetično tako ni utemeljena, torej obe sestavlja enako število znamenj – eno.

Če se enak postopek uporabi v brajici, se ugotovi, da bi potemtakem vsak stolpec treh oz. štirih brajevih pik predstavljal svoje znamenje. To bi bilo sicer povsem pravilna in upravičena grafetična obravnava, vendar z manjšim posegom v grafematiko se ugotovi, da grafematično ni tako pomemben vsak posamezni stolpec, pač pa po dva skupaj. Zaradi tega se načeloma kot posamezno znamenje obravnavata po dva stolpca skupaj, kar se imenuje '''brájeva célica'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt; Taka obravnava je nekoliko upravičena tudi grafetično: med tema stolpcema, ki skupaj tvorita brajevo celico, je manjša razdalja, kot med brajevima celicama.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 8]])&lt;/ref&gt;

Znamenje je konkretna realizacija neke '''osnóvne oblíke''',&lt;ref&gt;Dobesedni prevod iz nemškega ''Grundform'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]]).&lt;/ref&gt; ki dopušča določeno mero variacije v izgledu. Vsaka oseba ne napiše znamenja povsem enako kot nekdo drug in tudi pisave imajo rahlo različne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:sans-serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}. Vsaka taka različica izgleda oblike se imenuje '''známenjski rázred''' in vsi spadajo pod eno osnovno obliko, pojav pa '''grafétična alografíja'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 108–109]]). Prevod ''znamenjski razred'' je iz angleškega ''graph class'' (prav tam).&lt;/ref&gt; Tako združevanje je zgolj po izgledu in ne po funkciji v jeziku. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:sans-serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} sta grafetična alografa, ker izgledata podobno; {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Futura;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} kljub enaki funkciji v jeziku nista grafetična alografa, saj je precej velika razlika v izgledu obeh znamenj, ampak sta grafematična alografa. Tako združevanje se sicer pojavlja tudi v fonetiki; manjša odstopanja v višini formantov se povsem upravičeno šteje kot en glas v splošni obravnavi alofonov.

V večini primerov je povsem pričakovano združevati take majhne razlike pod eno osnovno obliko, če pa je potrebno, se tak natančnejši zapis zapiše znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje#Dvojni pokončni oklepaj – ‖a‖|dvojnih navpičnih oklepajev]]. To je odvisno tudi od jezika in pisave, npr. v slovenščini bi se na roke napisano znamenje, ki je najbolj podobno {{Oklepaji|znamenja=ć}} ali {{Oklepaji|znamenja=c̄}}, pogosto štelo pod isto osnovno obliko kot {{Oklepaji|znamenja=č}}, v nekaterih drugih jezikih, npr. hrvaščini, pa ne. Zaradi tega tako združevanje ni povsem grafetično,&lt;ref&gt;V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2022|Meletis in Dürscheid 2022: 64]]) je pojmovana kot emična (tj. grafematična enota).&lt;/ref&gt; čeprav se še posebej v fonetiki pogosto tako združuje alofone v širokih (manj natančnih) alofonskih transkripcijah, npr. v slovenščini {{Izgovorjava|k|k|alofoni=ja}} in {{Izgovorjava|kʰ|kʼ|alofoni=ja}}.

Še ena pomembna razlika med osnovno obliko in znamenjem je v tem, da v primeru ponavljanja znamenj, npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=p}} se to šteje kot dve različni znamenji, vendar kot eno osnovno obliko, ki je realizirana dvakrat.

=== Segment ===
Osnovno obliko določa izgled, tj. razporeditev pozitivnega in negativnega prostora. Oba prostora se znotraj oblike delita na '''segmênte''', ki so posamezni deli enega prostora, ki so med seboj ločeni z drugim prostorom. En segment predstavlja ena nepretrgana oblika pozitivnega ali negativnega prostora, tj. se lahko pride znotraj njega iz ene točke do katere koli druge, ne da bi se moralo prečkati mejo med pozitivnim in negativnim prostorom. To, kar je zunaj vseh pozitivnih segmentov (ozadje), se prav tako šteje kot en segment. Po taki obravnavi ima {{Oklepaji|znamenja=u}} en pozitivni in en negativni prostor, saj je oblika sestavljena iz enega kosa, ki nima luknje znotraj sebe in tako ne deli ozadja na več delov. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=ů}} ima dva pozitivna in dva negativna segmenta. Prvi pozitivni segment je {{Oklepaji|znamenja=u}}, drugi pa krožec {{Oklepaji|znamenja=˚}}, ki z {{Oklepaji|znamenja=u}} ni povezan oz. se ga ne dotika, torej sta to ločena segmenta. Prvi negativni segment predstavlja vsa okolica okoli {{Oklepaji|znamenja=ů}}, drugega pa prazni prostor znotraj {{Oklepaji|znamenja=˚}}.

Osnovne oblike se lahko razdeli glede na število segmentov. Znamenje mora imeti vsaj en negativni segment, saj mora biti pozitivni prostor ločen od drugih znamenj, drugače to ne bi bila samostojna oblika. Večina oblik ima vsaj en pozitivni segment, vendar ta ni obvezen. Znamenja, ki nimajo pozitivnih segmentov (jih predstavlja le ozadje), se imenujejo '''preslédek''' {{Izgovorjava|pɾɛˈsledək|preslédək}}.

Glede na število pozitivnih segmentov:

* Brez pozitivnih segmentov: {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja= }}, {{Oklepaji|znamenja= }} – presledki
* 1 pozitivni segment: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}} itd.
* 2 pozitivna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=ě}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}} itd.
* 3 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ä}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}} itd.
* 4 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ọ̃́}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* …

Glede na število negativnih segmentov:

* 1 negativni segment: {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* 2 negativna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} itd.
* 3 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, {{Oklepaji|znamenja=æ}}, {{Oklepaji|znamenja=ø}}, {{Oklepaji|znamenja=œ}} itd.
* 4 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=∯}} itd.
* …

Načeloma ni omejitve, največ koliko segmentov lahko ima znamenje, vendar veliko število segmentov zmanjšuje berljivost, še posebej pri majhnih fontih. V slovenščini se izven matematične notacije uporabljajo znamenja do okoli štirih pozitivnih in treh negativnih segmentov, vendar je tudi to že redko in se ne pojavlja hkrati. Brajica ima vedno le en negativni segment ter do šest (šesttočkovna brajica – ⠿) oz. osem (osemtočkovna brajica – ⣿) pozitivnih segmentov, saj vsaka brajeva pika predstavlja en segment. Število segmentov v reprezentaciji v vizualnem prenosniku je odvisno od [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Prikaz brajice v vizualnem prenosniku|načina prikaza]].
[[Slika:Toynbee tile at 24th and 6th Ave in New York City September 2012.jpg|sličica|315x315_pik|Toynbee ploščica v New Yorku ima zapolnjene negativne segmente znotraj pozitivnih segmentov, npr. v O, B, D in A.]]
Določene stilistične pisave lahko izpuščajo negativni segmenti (luknje) znotraj pozitivnih segmentov, tako da je namesto luknje v {{Oklepaji|znamenja=A}} ta zapolnjena. V takem pimeru ima vsako znamenje le en negativni segment. Tak primer je prikazan na sliki. V latinici tako pisanje načeloma ne povzroča dvoumnosti. Primer bi lahko bil npr. {{Oklepaji|znamenja=ů}} in {{Oklepaji|znamenja=u̇}}, pa še tu je razlika vseeno opazna zaradi različnih velikosti razločevalnih znamenj.
[[Slika:Font with no holes.png|sredina|sličica|596x596_pik|Primer, kjer ima vsako znamenje le en negativni segment.]]

=== Poteza ===
Pozitivne segmente je smiselno deliti še dalje na manjše dele, kar je tudi ključno za definiranje glave in kode, najpomembnejšega grafetičnega koncepta. Grafonomično pisanje omogoča lahko razdelitev segmentov dalje na [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grafonomično pisanje|grafonomične poteze]]. Vsaka poteza je neprekinjena in lahko torej predstavlja le en segment, če se pa več potez stika, pa skupaj tvorijo en segment.

Težava je, da je za neko splošno definicijo poteze, neke grafetične poteze, potrebno razširiti to tudi na tipografsko pisanje, ki nima nekega produkcijskega ekvivalenta grafonomični potezi. Do sedaj ni bilo podane nobene natančnejše definicije, kako posplošiti definicijo na obe vrsti pisanja. Na prvi pogled se zdi zelo lahko določiti, kaj točno je poteza. Načeloma je to del odseka brez ostrih kotov, ki je približno stalno enake širine. V resnici je zelo težko natančno definirati grafetično potezo, npr. koliko potez ima {{Oklepaji|znamenja=o}}? Ali gre ena okrog in okrog ali sta nekako dve, ker oblika preveč zavija? Kje natanko je meja med potezama v {{Oklepaji|znamenja=r}}? Ali je spodnji del v celoti del ravne linije ali je tudi del vijuge? Ali je {{Oklepaji|znamenja=L}} iz dveh potez ali ene?

Pogosto se definira potezo po principu, ki stereotipizira glavo znamenja, tj. jo naredi kar se da dolgo, navpično in ravno. Zaradi tega se spodnji del {{Oklepaji|znamenja=r}} običajno ne prišteva kljukici in je {{Oklepaji|znamenja=o}} sestavljen iz več potez. Nadvse zanimiva je tudi najbolj pogosta delitev {{Oklepaji|znamenja=l}} na poteze, saj se zaradi boljšega ujemanja z grafematičnimi pravili deli na dve potezi in je glava le spodnji del celotnega znamenja.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–282]]); tega ne prevprašuje niti ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]])&lt;/ref&gt; Ravno zaradi tega ''prilagajanja pravilom'' je ključno, da se najde zadovoljivo definicijo poteze, saj na tem sloni zelo velik del grafetike in grafematike.

==== Elementarni deli ====
Soroden koncept v grafetiki, ki poskuša premostiti to razliko med načinoma pisanja, so '''elementárni déli'''.&lt;ref&gt;Prevod iz nemškega ''Elementarform'' oz. angleškega ''elementary form'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]]).&lt;/ref&gt; Načeloma se obravnava, da obstajajo trije tipi elementarnih delov: ravna linija, krivulja in pika.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]])&lt;/ref&gt; Taka razdelitev se sicer zdi smiselna, vendar ni bila nikjer natančno definirana. Predvsem je tu problematična pika. Segmenti, kot je {{Oklepaji|znamenja=.}}, običajno niso povsem okrogli, ampak vseeno malo ovalni ali pravokotni, običajno po višini, redkeje (npr. v krepkem Arialu) pa po širini. Kaj torej preprečuje, da bi se te obravnavalo kot zelo kratke črtice? Še en očiten primer pomanjkljivosti take razlage je predpostavka, da je vsaka osnovna oblika sestavljena iz potez oz. potezam podobnim delov in so v nasprotnih primerih ti trije elmentarni deli povsem neučinkoviti za delitev segmentov. Črko A z zapolnjenim notranjim negativnim segmentom (luknjo), kot je pikazano na Toynbee ploščici, je nemogoče smiselno razdeliti v celoti na elementarne dele, saj se zgornji del trikotne oblike ne more smiselno uvrstiti pod nobeno izmed teh treh kategorij. Prav tako ni znana obravnava serifov; oglati serifi so definitivno podobni samostojnim elementarnim delom.

Kljub pomanjkljivostim je tu podanih nekaj primerov vsakega elementarnega dela:

* Pike: {{Oklepaji|znamenja=.}}, celoten zgornji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=?}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;,&lt;/span&gt;}} itd.
* Ravne črte: {{Oklepaji|znamenja=l}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, oba dela v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.
* Krivulje: {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=2}}, spodnji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.

V latinici se pike večinoma pojavljajo kot samostojni segmenti, izjeme so bolj ali manj le vejice in narekovaji v določenih različicah pisave, predvsem serifnih. Deli drugih dveh tipov se pogosto vežejo z deli istega tipa, npr. {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=N}} oz. {{Oklepaji|znamenja=8}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, kot tudi drugega, npr. {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=f}}.

==== Dodatne lastnosti elementarnih delov ====
Za nedvoumno določitev osnovne oblike preko lastnosti, ki jih ima, ni dovolj zgolj poznavanje njenih segmentov in delov, ampak tudi, kakšne so značilnosti posameznega dela, in kako se povezujejo med seboj. Znamenja {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=X}} in {{Oklepaji|znamenja=T}} so vsa sestavljena iz enega negativnega in enega pozitivnega segmenta, ki je sestavljen iz dveh ravnih črt, a so kljub temu drugačna.

Ravne črte potekajo v neki določeni smeri, vzporedno z neko navidezno premico. Izbira je povsem neodvisna od smeri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osi]]. Črta je lahko vzporedna z osjo, npr. v {{Oklepaji|znamenja=-}} ali {{Oklepaji|znamenja=_}}, lahko je nanjo pravokotna, npr. v {{Oklepaji|znamenja={{!}}}} ali {{Oklepaji|znamenja=!}}, lahko pa pod nekim drugim kotom, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}. V drugem primeru je črta '''pokônčna''', v tretjem primeru pa '''pošévna'''.&lt;ref&gt;Prevodi poimenovanj za tipe glav v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–281]]).&lt;/ref&gt; Poševna poteza je '''rastóča''', če se viša vzdolž osi, npr. {{Oklepaji|znamenja=/}}, drugače je '''padajóča''', npr. {{Oklepaji|znamenja=\}}. Dodatno se ravne črte razlikujejo tudi po dolžini; razlika med {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=—}} je zgolj v dolžini črte, tako kot med {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;l&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=ı}}.

Glavna značilnost krivulj je, da zavijajo. Razlikujejo pa se lahko v tem, kam zavijajo, za kolikšen kot, in kako hitro. Krivulja, ki nadaljuje ravno črto ali drugo krivuljo, jo lahko nadaljuje v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri urinega kazalca. V prvem primeru nadaljuje črto tako kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʃ}}, v drugem pa kot v {{Oklepaji|znamenja=ƨ}} in {{Oklepaji|znamenja=ʅ}}. Če ne nadaljuje drugega dela, potem je potrebno določiti začetno smer poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;c&lt;/span&gt;}} poteza najprej potuje navzgor in nato začne zavijati v obratni smeri urinega kazalca oz. najprej potuje navzdol in začne zavijati v smeri urinega kazalca – obe razlagi sta grafetično pravilni.

Kot, ki ga krivulja opiše, je lahko tudi različen. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;r&lt;/span&gt;}} krivulja opiše le pravi kot, tj. se spremeni iz poteze, pravokotne na os, v potezo, vzporedno z osjo. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;n&lt;/span&gt;}} krivulja opiše &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt;, saj je najprej pravokotna na os, nato z njo vzporedna in nato spet pravokotna. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;d&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;p&lt;/span&gt;}} krivulja opiše več kot &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt;, saj sta tako konec kot začetek poševna. V primerih, kot je {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;c&lt;/span&gt;}}, opiše krivulja &lt;math&gt;360^\circ&lt;/math&gt; oz. je konec enako usmerjen kot začetek. V takih primerih se lahko krivulja sklene in uklešči en negativni segment, kot je to v {{Oklepaji|znamenja=o}}. Razlaga, da je v {{Oklepaji|znamenja=o}} en elementarni del, je sicer iz takega vidika smotrna, vendar se običajno obravnava, da ima tako glavo kot kodo,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 282]])&lt;/ref&gt; torej bi moral biti vsaj iz dveh elementarnih delov, ki so načeloma nedeljivi.

[[w:Ukrivljenost|Ukrivljenost]], tj. kako hitro krivulja spreminja smer, se lahko tudi razlikuje. Če je ukrivljenost &lt;math&gt;0\ \text{m}^{-1}&lt;/math&gt;, potem je to ravna črta. Večja, kot je vrednost, bolj je ukrivljena krivulja. Krivulja v {{Oklepaji|znamenja=C}} ima manjšo ukrivljenosti kot kivulja v {{Oklepaji|znamenja=c}}, saj porabi več prostora, da napravi zavoj za enak kot. Natančnejša obravnava v resnici zahteva, da se ukrivljenost obravnava kot funkcijo v odvisnosti od točke vzdolž krivulje, saj se ukrivljenost spreminja med samo krivuljo. Dokler je taka funkcija zvezna, tj. vzdolž krivulje ne pride do ostrih točk, kjer ukrivljenost ni določljiva, oz. krivulja ne doseže ukrivljenosti &lt;math&gt;0\ \text{m}^{-1}&lt;/math&gt;, je to ena krivulja, drugače pa preide ali v ravno črto ali v drugo krivuljo.

Pike so preprostejše in se jim lahko določa le velikost, npr. {{Oklepaji|znamenja=·}} je manjša od {{Oklepaji|znamenja=⦁}}.

==== Stiki elementarnih delov ====
Elementarni deli se lahko povežejo na različne načine, da tvorijo skupni segment, kar spreminja obliko znamenja.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]])&lt;/ref&gt; Pri tem je potrebno določiti, kje se dela stikata in kako se dela stikata. Dela se lahko stikata tako, da se stikata na koncu obeh delov kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}}, lahko se en konec enega stika sredine drugega dela, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, lahko pa se stikata drug drugega na sredini, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=+}}. Glede na način stika je ta lahko oster, pri čemer se dela sekata, lahko pa je postopen, pri čemer se dotikata. V prvem primeru pri stiku oba dela nista vzporedna, tj. v {{Oklepaji|znamenja=L}} je en del vodoraven, en pa navpičen. V drugem primeru sta pri stiku oba dela vzporedna, tj. v  {{Oklepaji|znamenja=J}} sta ravna črta in krivulja ob stiku vzporedni, saj sta obe navpični. Dotikanje je možno le, če je vsaj eden izmed delov krivulja, saj bi se ob stiku ravni črti ali prekrivali ali bi bila ena podaljšek druge, kar pa se obavnava le kot eno daljšo ravno črto. Tako je možnih šest različnih vrst stikov, s posebnim stikom s piko:

* Sekanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot oster kot.
* Sekanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, z vodoravno črto v {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=H}} itd. – stik izgleda, kot da en del izhaja ali štrli iz drugega.
* Sekanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;Q&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=×}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Futura;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot križec.
* Dotikanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, s krivuljo v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot začetek zavijanja brez ostrih kotov.
* Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;r&lt;/span&gt;}}, z levo ravno črto v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;n&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;b&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;ф&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot razcep na avtocesti, ko se en del razcepi na več.
* Dotikanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Noto Sans Math;&quot;&gt;𝒳&lt;/span&gt;}} v nekaterih pisavah, drugače redek – stik izgleda kot približanje in nato oddaljitev delov drug od drugega.
* Posebne vrste je stik s piko, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;,&lt;/span&gt;}}, ki ne more biti opredeljen niti kot sekanje niti kot dotikanje, saj pika nima neke usmerjenosti, kateri bi lahko drug del bil vzporeden. Načeloma se drugim delom dodajajo le na koncu. 

Na isti točki se lahko stika tudi več delov, kot je to zelo očitno v {{Oklepaji|znamenja=Y}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}}, vendar tudi na sredini {{Oklepaji|znamenja=m}} (dve krivulji in ravna črta). Če je eden izmed delov krivulja, se lahko tudi večkrat dotikata kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=ø}}. V slovenščini sicer ni pomembno, kje točno na sredini poteze pride do stika, npr. v IPI pa se razlikuje med {{Oklepaji|znamenja=˦}}, {{Oklepaji|znamenja=˧}} in {{Oklepaji|znamenja=˨}}, čeprav bi se lahko vse tri stike opredelilo kot sekanje na koncu enega in na sredini drugega.

==== Definicija poteze ====
S pomočjo ugotovljenega glede elementarnih delov bi se lahko poskusilo zasnovati definicijo grafetične poteze, ki temelji na definiciji elementarnih delov, upošteva neko splošno prepričanje o tem, kaj je poteza, in se čim bolj ujema z dosedanjo razdelitvijo na glavo in kodo,&lt;ref&gt;Kot v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011]]).&lt;/ref&gt; kjer bi glava bila obravnavana kot ena poteza, koda pa kot vse ostalo v znamenju – tj. kot ena ali več potez oz. segmentov. Grafetična poteza je tako vmesna stopnja med elementarnimi deli in segmenti. Vsako potezo sestavlja več elementarnih delov, več potez skupaj pa sestavlja en segment. Določiti je torej potrebno, kateri stiki povezujejo dele v potezo, kateri pa ne.

Načeloma se v eni potezi ne nahajajo ostre točke. Sekanje v vsakem primeru ustvari ostre točke v obliki segmenta, zaradi česar ti stiki ne povezujejo delov v potezo. Za to je tudi veliko podpore v dosedanji delitvi, {{Oklepaji|znamenja=v}} ima za glavo levo poševno črto, za kodo pa desno, {{Oklepaji|znamenja=k}} ima za glavo navpično črto, poševni pa sta koda, {{Oklepaji|znamenja=z}} ima za glavo poševno črto, za kodo pa ostali dve, {{Oklepaji|znamenja=x}} ima za glavo naraščajočo črto, padajoča črta pa je koda. V vseh teh primerih je stik sekanje.

Glede dotikanja bi se lahko enako posplošilo, da se pri stiku ne pojavljajo ostre točke. Tako je edini tip stika, ki bi dele povezoval v poteze, dotikanje na koncih. Glava v {{Oklepaji|znamenja=f}} se obravnava kot {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, torej skupek ravne črte in krivulje, ki se dotikata na koncih. Podobno je pri {{Oklepaji|znamenja=j}} celoten spodnji segment {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} del glave. To podpira tudi delitev v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=e}}. Temu pa nasprotuje razdelitev {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}}, ki se obravnavajo, kot da imajo kodo in niso sestavljeni zgolj iz glave. Taka delitev na glavo in kodo pri slednjih dveh se ne ujema niti z delitvijo na elementarne dele, saj ni razloga, da bi se segmenta delilo na več delov, saj je {{Oklepaji|znamenja=l}} povsem upravičeno le ena ravna črta, tako kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=d}}, za {{Oklepaji|znamenja=o}} pa tudi ni razloga, da bi se ga obravnavalo drugače kot eno sklenjeno krivuljo. Od teh treh izjem je le {{Oklepaji|znamenja=s}} v resnici sestavljen iz več delov, pa še tu je edina taka izjema, kar pa tudi ni povsem upravičeno, saj je edina razlika v obravnavi zgolj to, ali ima {{Oklepaji|znamenja=s}} kodo ali ne, in glede na to, da sta po taki obravnavi tudi {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} ostala brez kode, ni smiselno vztrajati pri tem, da jo {{Oklepaji|znamenja=s}} ima. Vse tri se tako povsem upravičeno obravnava kot sestavljene iz zgolj ene poteze, čeprav to napravi nekoliko več izjem v grafotaktiki.

Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega dela je upravičeno izključeno iz povezovanja delov v poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je obravnavano, da je le leva ravna črta glava, ostalo pa koda, v {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta glava, ostalo pa koda itd. Za dotikanje na sredini in stik s piko v dosedanji obravnavi ni bilo takih primerov, torej se opore ne more iskati v delitvi na glavo in kodo. Glede na to, da dotikanje na sredini ustvari ostre točke, ga je smotrno tako tudi obravnavati, torej tak stik ne povezuje delov v potezo. Pri stiku s piko je spremenljivo, ali povzroča stik ostre točke in zaenkrat ni znanega nekega dobrega razloga, da bi se obravalo, kot da združuje dela v eno potezo, ali obratno.

'''Grafétična potéza''' je potemtakem definirana kot vsi elementarni deli, ki so med seboj povezani z dotikanjem na koncih. Glede na to, da so že elementarni deli zaenkrat nepopolno in nenatančno definirani, tudi ta definicija ni popolna. Geometrijsko točno določene meje tudi niso še določene. Taka definicija se dobro prekriva tudi s Primusinimi linijami, le da ona tudi obravnava {{Oklepaji|znamenja=o}} kot dve liniji.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2006|Primus 2006: 10]])&lt;/ref&gt; Nekaj primerov:

* {{Oklepaji|znamenja=b}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz ravne črte in ene iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=c}} je sestavljen iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=h}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz daljše ravne črte in ene iz krajše ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=9}} je setavljena iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=j}} je sestavljen iz dveh segmentov; zgornji je sestavljen iz ene poteze iz pike, spodnji segment pa iz ene poteze iz ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}} je sestavljen iz petih potez, vsaka iz ene ravne črte.

=== Delitev segmentnega prostora ===
Kljub vsem do sedaj obravnavanim značilnostim se vseeno pojavljajo primeri, ki bi bili opisani enako, čeprav se dojemajo kot različne osnovne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}}, {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} ter {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}}. Zaradi tega je potrebno določiti tudi pozicijo po višini. '''Višína''' je razsežnost osi, ki je pravokotna na os, tj. {{Oklepaji|znamenja=¯}} je višje od {{Oklepaji|znamenja=–}}, ki je višje od {{Oklepaji|znamenja=_}}, medtem ko sta {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=–}} na enaki višini, čeprav se eden pojavlja levo od drugega. V primeru {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}} je celoten segment v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} pa je razmerje med segmentoma različno, saj je v prvem primeru pika nad črto, v drugem primeru pa pod črto. Segmentni prostor je tako smiselno deliti na manjše dele. V vseh pisavah se tak prostor deli glede na skupne višine znamenj, nekatere kompleksnejše pisave, kot sta hangul in simboli KJKV, pa zahtevajo še dodatno delitev, ki ni odvisna od skupnih višin.

==== Glede na skupne višine znamenj ====
[[Slika:Typography Line Terms.svg|sličica|566x566_pik|Prikaz navideznih črt v latinici.&lt;br&gt;
ascender height = zgornja črta&lt;br&gt;
cap height = črta verzalke&lt;br&gt;
median = srednja črta&lt;br&gt;
baseline = osnovnica&lt;br&gt;
descender height = spodnja črta&lt;br&gt;
x-height = srednji črkovni prostor]]
Ko se gleda vrstico zapisanega besedila, se lahko opazi, da večina znamenj ''sedi'' na neki navidezni črti, pod katero se večina ne spušča, v drugih pisavah redkeje lahko tudi ''visijo'' z neke navidezne črte, nad katero se večina ne dviga (npr. v [[w:Kijevski_misal|Kijevskem misalu]]). Ta črta se imenuje '''osnôvnica''',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]), geslo osnovnica&lt;/ref&gt; '''osnôvna čŕta''' ali '''črkôvna čŕta'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]); poimenovanja črt in prostorov tudi izvzeti od tu.&lt;/ref&gt; Latinična znamenja, ki se vseeno spuščajo tudi pod to črto, se spuščajo do nižje navidezne črte, ki se imenuje '''spódnja čŕta''', npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=g}}. Prostor med osnovnico in spodnjo črto se imenuje '''spódnji črkôvni prôstor'''. Navidezna črta, pod katero se veliko malih črk konča, se imenuje '''srédnja čŕta'''. Prostor med osnovnico in srednjo črto se imenuje '''srédnji črkôvni prôstor'''. Obstaja tudi '''zgórnja čŕta''', do katere se raztezajo ascenderji, kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}; prostor med srednjo in zgornjo črto se imenuje '''zgórnji črkôvni prôstor'''. Obstaja še ena črta, ki se imenuje '''čŕta verzálke''', do katere segajo velike črke. Ta je zelo blizu zgornje črte, vendar običajno nižja zaradi razločevanja med velikim I in malim L v veliko enodebelnih pisavah. To je zelo očitno, kadar sta skupaj, npr. v {{Oklepaji|znamenja=Ilirska Bistrica}}. Nekatere pisave tega ne razločujejo, npr. Arial ali Helvetica, kjer je višina enaka: {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Arial;&quot;&gt;Ilirska Bistrica&lt;/span&gt;}} oz. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;Ilirska Bistrica&lt;/span&gt;}}. Razlikovanje med zgornjo črto in črto verzalke kot izogib enaki obliki velikega I in malega L je opcijsko, tako kot je opcijsko razlikovanje med tonemi v govorjeni slovenščini. Razlikovanje je sicer lahko tudi drugačne narave, npr. z dodajanjem serifov velikemu I ali kljukice malemu L. Črta verzalke ima torej zelo majhen pomen za razlikovanje alografov, bistveno manjši od ostalih črt.

Znamenja običajno ne segajo nižje od spodnje črte ali višje od zgornje. Izjema so znamenja z razločevalnimi znamenji, npr. v slovenščini pogosti {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}} in {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, pa tudi {{Oklepaji|znamenja=Ć}} imajo razločevalna znamenja, ki segajo nad zgornjo črto; za seganje pod spodnjo črto je primer iz IPE {{Oklepaji|znamenja=p̪}}. Višina segmentnega prostora je običajno obravnavana kot razdalja med spodnjo in zgornjo črto, vendar se zaradi takih primerov mora kdaj razširiti navzgor ali navzdol. Glede na to, da se lahko doda poljubno veliko razločevalnih znamenj je lahko tudi segmentni prostor različno velik; ob uporabi {{Oklepaji|znamenja=á̬̤̰̹̺̄̀̆̇}} ali česa podobnega se višina osi zelo razširi.

Znamenja pogosto segajo le v tiste črkovne prostore, kamor sega tudi glava znamenja, vendar je to pravilo zelo velikokrat kršeno. Skoraj vedno ne drži, če ima znamenje več segmentov, saj se ti pogosto nahajajo v drugih prostorih kot glava, npr. v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=č}} se glava nahaja le v srednjem črkovnem prostoru, zgornja segmenta pa v zgornjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=ọ}} pa je spodnji segment v spodnjem črkovnem prostoru, čeprav je glava le v srednjem. Lahko se zgodi, da tudi ena poteza znotraj istega segmenta kot glava sega v drug pas, v zgornjega npr. v {{Oklepaji|znamenja=ƈ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʛ}}, pogosteje pa v spodnjega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ɀ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ę}}.

==== Kompleksnejša sestava ====
[[Slika:Nuye2.gif|sličica|Primeri delitve segmentnega prostora v hangulu.]]
V pisavah, kot sta hangul in ideogrami KJKV, ni tako pomembno, do katere višine segajo znamenja, temveč kakšna je notranja razporeditev. V znamenju {{Oklepaji|znamenja=한}} je vidno, da je en skupek segmentov levo zgoraj, en segment desno zgoraj in en segment spodaj. Podobno je s simboli KJKV, npr. {{Oklepaji|znamenja=晃}} je setavljen iz dveh delov, zgornjega radikala 日 in spodnjega fonetičnega dela 光.

==== Delitev brajeve celice ====
Brajeva celica ima v sebi največ šest (šesttočkovna brajica) ali osem (osemtočkovna brajica) pik. Te se lahko pojavljajo le na posebej določenih mestih. Glede na pozicijo vzdolž osi se lahko pojavljajo v levem ali desnem stolpcu, tj. {{Oklepaji|znamenja=⡇}} ali {{Oklepaji|znamenja=⢸}}, glede na višino pa v treh (šesttočkova brajica) oz. štirih (osemtočkovna brajica) vrsticah, tj. {{Oklepaji|znamenja=⠉}}, {{Oklepaji|znamenja=⠒}}, {{Oklepaji|znamenja=⠤}} ali {{Oklepaji|znamenja=⣀}}, od teh se zadnja pojavlja le v osemtočkovni brajici. Taka omejitev omogoča v šesttočkovni brajici točno šest različnih mest, kjer se lahko pika nahaja, v osemtočkovni pa točno osem.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt; Realizacija oz. pomanjkanje le-te je na vsakem mestu kontrastivna in lahko spremeni alograf oz. grafem.

=== Delitev na glavo in kodo ===
Pri opazovanju znamenj, kot so {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=j}} ali {{Oklepaji|znamenja=f}} se lahko vidi, da se vsaj v latinici čez celotno višino ali večino višine znamenja razteza ena poteza, ki se tudi razteza po celotni višini srednjega črkovnega prostora. V  {{Oklepaji|znamenja=b}} je to ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=l}}, v {{Oklepaji|znamenja=j}} ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}}, v {{Oklepaji|znamenja=f}} pa ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}}. Ta poteza znamenja se imenuje '''gláva''' ali '''hásta''' (iz lat. ''hasta'' ‚kol, palica‘), ostale poteze v znamenju pa skupaj tvorijo '''kódo''' (iz vulg. lat. ''coda'' ‚rep‘).&lt;ref&gt;Originalno v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Brekle1995|Brekle 1995: 5]]), z razširitvijo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]]).&lt;/ref&gt; Ta delitev se uporablja načeloma le pri osnovnih alografih črk (malih črkah), saj je tam pomemben koncept višine in razvrstitev po višinski lestvici, kar predstavlja podoben koncept kot sonornost v glasoslovju.

==== Glava ====
Načeloma ima vsaka mala črka glavo, tj. potezo v znamenju, ki se po najkrajši poti razteza čez celoten srednji črkovni prostor in se lahko razteza tudi v druge prostore, npr. {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]])&lt;/ref&gt; Edina pogostejša izjema v slovenščini je {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, kjer se nobena poteza ne razteza čez celoten srednji črkovni prostor, zaradi česar se v višinski lestvici uporablja drugi alograf, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}. Druge redkejše male črke, ki se redko uporabljajo v slovenščini in še to le zaradi tega, ker se pri prevzemanju lastnih imen zapis ohranja, so med drugim ež {{Oklepaji|znamenja=ʒ}} v abecedi Mednarodne romske unije, joh {{Oklepaji|znamenja=ȝ}} iz škotščine, {{Oklepaji|znamenja=ǃ}} ({{Unicode|01C3|ne}} in ne klicaj) in {{Oklepaji|znamenja=‼}}, ki se pojavljata pri besedah, prevzetih iz kojsanskih jezikov, okina ({{Oklepaji|znamenja=‘}}) v havajščini, saltiljo ({{Oklepaji|znamenja=ꞌ}}) v nekaterih mehiških jezikih ter v nekaterih transkripcijah, predvsem ajin in alef iz različih pisav in jezikov ter mehki in trdi znak iz jezikov, pisanih v cirilici.

Najkrajša razdalja v tem primeru pomeni, da poteza ne vijuga in je čim bolj pravokotna na osnovnico. Če je možno, je glava pokončna in ni zavita, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je glava ravna leva poteza, ne zavita desna. Temu sledi zavita poteza, ki je glava le v primeru, da ni možno najti pokončne glave, ki ni zavita, npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}}. V primeru, da znamenje ne more imeti pokončne glave, je glava poševna poteza, npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=s}}. V primeru, da sta dve potezi enako, a obratno poševni, npr. leva in desna v {{Oklepaji|znamenja=v}}, se običajno določi padajoča. To je bolj zaželeno, ker v ležečem slogu postaneta potezi različni in je leva običajno pod manjšim kotom glede na pravokotnico osnovnice kot desna, npr. v {{Oklepaji|znamenja=''v''}}.

===== Dolga glava =====
'''Dôlga gláva''' se razteza čez več kot en črkovni pas. Najdaljša glava lahko zaseda vse tri črkovne prostore, vendar je to redko. Taka primera sta npr. eš {{Oklepaji|znamenja=ʃ}} in v grščini in IPI beta {{Oklepaji|znamenja=β}}. Tudi kadar zaseda dva črkovna prostora je v latinici poševna le v {{Oklepaji|znamenja=y}} in redkem latiničnem {{Oklepaji|znamenja=ꭓ}}. Veliko pogosteje je pokončna in zaseda dva črkovna pasova:

* Srednji in zgornji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Srednji in spodnji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Glede na zavitost glave se znamenja z dolgo kodo delijo tako:

* Ravna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}} itd.
* Zavita zgoraj: {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Zavita spodaj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Problematična je klasifikacija {{Oklepaji|znamenja=l}}. Do sedaj se je obravnaval kot sestavljen tako iz glave kot iz kode, kar je povzročilo, da je glava kratka kot v {{Oklepaji|znamenja=ı}}. Čeprav je to grafematično bolj smiselno, nima veliko grafetične podlage. Tako razdelitev se zagovarja predvsem zaradi tega, ker mora vsako znamenje imeti tudi kodo in ker taka oblika glave obstaja tudi v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=n}},&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 281]])&lt;/ref&gt; vendar grafetično ni razloga, da bi se eno ravno črto delilo na dva dela; potemtakem bi se tudi {{Oklepaji|znamenja=f}} ali {{Oklepaji|znamenja=t}} obravnavalo, kot da imata kratko glavo in kodo, v slovenščini tudi druge z dolgo glavo, saj se lahko koda pojavlja v več kot le enem črkovnem prostoru, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}. Prav tako je pod tako obravnavo le {{Oklepaji|znamenja=l}} tak, ki ima pokončno ravno črto za kodo. Grafetično je torej bolj smiselno obravnavati znamenje kot da je brez kode in z dolgo glavo.

===== Kratka glava =====
'''Krátka gláva''' je omejena le na srednji črkovni pas. V teh primerih je v več znamenjih tudi poševna, tj. nimajo pokončne poteze, ki bi se raztezala čez celoten srednji črkovni prostor. Črke s poševno glavo, ki so pogostejše v slovenščini, so {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}} {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}} in nekoliko redkejši {{Oklepaji|znamenja=x}} in {{Oklepaji|znamenja=w}}, od teh je le v {{Oklepaji|znamenja=s}} glava zavita, v drugih pa ne.

Ostale črke imajo pokončno kratko glavo, ki je ali zavita ali ne:

* Kratka pokončna ravna glava: {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}
* Kratka pokončna zavita glava: {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}

Tu sta problematična {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=č}}, saj se {{Oklepaji|znamenja=c}} obravnava, kot da nima glave kljub potezi, ki zadošča njeni definiciji. To se na primeru angleščine zagovarja s povezanostjo grafemov {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=k}}, njuno omejenostjo, v katerih pozicijah si sploh lahko kontrastrata, in tem, da se oba nanašata na fonem {{Izgovorjava|k|alofoni=ne}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 283–285]])&lt;/ref&gt; Grafetično ni na znamenju ničesar, kar bi nakazovalo na to izjemo in tudi v slovenščini sta oba grafema manj povezana in se ne nanašata ta isti fonem. Zaradi tega je to znamenje grafetično bolj primerno obravnavati, kot da ima kratko zavito glavo. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=c}} kot znamenja z dolgo glavo je z vidika grafetike tako nesmiselno kot fonetična obravnava fonema {{Izgovorjava|ɾ|r|alofoni=ne}} ob nezapisanem polglasniku kot samoglasnika.

==== Koda ====
Ostale poteze poleg glave sestavljajo kodo znamenja. Ta je običajno sestavljena iz ene dodatne poteze, kdaj pa je znamenje sestavljeno tudi iz več kot dveh potez, zaradi česar ima koda potem dve ({{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}), tri ({{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}), štiri ({{Oklepaji|znamenja=ž}}), redko tudi več potez (npr. {{Oklepaji|znamenja=ǚ}} v pinjinu). Do sedaj je bilo predpostavljeno, da ni nobena črka brez kode.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; Najočitnejši protiprimer je že brezpični i {{Oklepaji|znamenja=ı}}, ki se ga ne more razdeliti na dva dela, edina poteza pa je logično tako kot v {{Oklepaji|znamenja=i}} glava. Pri taki definiciji [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Definicija poteze|poteze]] in posledično glave, kot je prikazana tu, so taki primeri tudi {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, dolgi s v bohoričici {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, ostri s {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Arial;&quot;&gt;ß&lt;/span&gt;}}, o {{Oklepaji|znamenja=ɔ}} (npr. pri prevzemanju iz evejščine ali dagbanijščine), latinična jota {{Oklepaji|znamenja=ɩ}} (npr. pri prevzemanju iz mosijščine), zobni tlesk {{Oklepaji|znamenja=ǀ}} (pri prevzemanju iz kojsanskih jezikov), kapitelčni i {{Oklepaji|znamenja=ɪ}} (npr. pri prevzemanju iz bondoukoujske kulangščine), če se serifi ne obravnavajo kot svoje poteze, in prezrcaljeni r s trnkom {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, ki se pojavlja v transkripciji mijaščine.

Koda je lahko v celoti levo ali desno od glave, lahko pa glavo seka oz. se nahaja nad ali pod njo:

* Levo: {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.
* Desno: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=e}} itd.
* Skozi: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=x}} itd.
* Nad: {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=č}} itd.
* Pod: {{Oklepaji|znamenja=ọ}} itd.
* Ostalo: {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}

Pri {{Oklepaji|znamenja=z}} se zgornja poteza nahaja levo, spodnja pa desno od glave. Pri {{Oklepaji|znamenja=ž}} se poleg tega nahajata še dve potezi nad glavo.

V vsakem znamenju se koda tudi načeloma pojavlja le v enem črkovnem pasu,&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; npr. v {{Oklepaji|znamenja=m}} se koda pojavlja le v srednjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=j}} pa v zgornjem črkovnem pasu. V slovenščini obstajajo izjeme, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}, v katerem sta dve potezi kode v srednjem črkovnem pasu, dve v kljukici pa v zgornjem črkovnem pasu. Obstaja še veliko drugih izjem, npr. {{Oklepaji|znamenja=ü}}, {{Oklepaji|znamenja=ą}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}} itd. Veliko takih primerov je z razločevalnimi znamenji, ki se tudi upoštevajo, saj spadajo pod isto osnovno obliko kot ostali del znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=é}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}} itd.

Glavo sestavlja le ena poteza in je zato omejena na en segment. Koda nima take omejitve, saj je lahko sestavljena iz več potez, ki se pojavljajo v več segmentih. Tudi če je zgolj ena poteza, lahko tvori svoj segment, ločen od segmenta glave, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=j}}. Koda je lahko tako intrasegmentna oz. znotrajsegmentna, kjer skupaj z glavo tvori en segment in se tako glave dotika, lahko je intersegmentna oz. medsegmentna, kjer tvori svoj segment (redkeje več), ločen od glave, lahko pa je intrasegmentno–intersegmentna oz. znotrajsegmentno–medsegmentna, kjer nekatere poteze kode tvorijo isti segment kot glava, druge pa tvorijo svoje segmente. Medsegmentne kode so običajno le nad ali pod glavo, saj bi drugače bile običajno obravnavane kot dve znamenji ({{Oklepaji|znamenja=ŀ}} sta dve znamenji), razen v redkih primerih, ko vmes ni presledka po celi višini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ꜿ}}, kjer je pika levo od glave. Nekaj primerov:

* Znotrajsegmentna oz. intrasegmentna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=w}} itd.
* Medsegmentna oz. intersegmentna: {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ĺ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}} itd.
* Znotrajsegmentno–medsegmentna: {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ê}}, {{Oklepaji|znamenja=ɨ}} itd.

==== Odprtost ====
Glede na to, da se znotrajsegmentna koda običajno pojavlja le v enem črkovnem pasu, se lahko opazuje, ali se koda dotika dolge glave v zgornjem ali spodnjem črkovnem pasu, katera obsega glava. V {{Oklepaji|znamenja=b}} je koda v srednjem črkovnem pasu, glava pa se razteza tudi v zgornji črkovni pas, torej prihaja do stika na dnu glave. V {{Oklepaji|znamenja=p}} je koda prav tako v srednjem črkovnem pasu, vendar se glava razteza v spodnji črkovni pas, torej prihaja do stika na vrhu glave. Glede na to, da je znotrajsegmentna koda običajno v srednjem črkovnem pasu, je razporeditev več ali manj enaka kot to, ali se dolga glava razteza v zgornji ali v spodnji črkovni pas. Če se koda stika glave na vrhu glave, je znamenje '''odpŕto navzdôl''', če se stika na dnu glave, pa je '''odpŕto navzgôr'''. Če se koda dotika glave v obeh pasovih (npr. v {{Oklepaji|znamenja=đ}}), je taka koda '''zapŕta'''.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Adaptirano po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2004|Primus 2004: 254]]).&lt;/ref&gt;

Podobno se lahko razdeli tudi pri kratkih glavah, le da se tu gleda znotraj srednjega črkovnega prostora. Če se koda dotika v zgornji polovici pasu, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}}, je znamenje odprto navzdol, če se dotika v spodnji polovici pasu, pa je odprto navzgor. Taka distinkcija, ko se znamenje sredi poteze dotika glave, vsaj v slovenščini ni kontrastivna, ampak je odvisna od kode. Ne obstaja znamenje, kjer bi se koda {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;ɿ&lt;/span&gt;}} kot v {{Oklepaji|znamenja=n}} dotikala glave v spodnji polovici prostora, zato ni potrebno deliti srednjega črkovnega pasu na dva manjša dela. Kadar se dotika glave konec kode, je, če koda od stika poteka navzgor kot v {{Oklepaji|znamenja=n}}, povezana proti vrhu glave in je tako znamenje odprto navzdol, če koda od stika poteka navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=u}}, je povezana proti dnu glave in je tako znamenje odprto navzgor. Primeri, ko se koda dotika glave na več mestih kot v {{Oklepaji|znamenja=a}}, je dotik tako na sredi glave kot kode ali prihaja do sekanja na sredini glave kot v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=x}}, je tako znamenje zaprto. Primeri stika na koncih glave, npr. {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=z}} so trivialnejši. Ker je stik na dnu glave v {{Oklepaji|znamenja=v}}, je odprt navzgor, v {{Oklepaji|znamenja=z}} pa se koda stika na obeh koncih glave in je tako znamenje zaprto.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Če glava nima znotrajsegmentne kode, se lahko opazuje zavitost glave. Če je zavita zgoraj kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, se ukrivlja navzdol, torej je odprta navzdol, če je zavita spodaj kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɩ}}, se ukrivlja navzgor, torej je odprta navzgor. Če se ukrivlja navzgor in navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali se ne ukrivlja kot v {{Oklepaji|znamenja=i}}, je zaprta.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Nekaj primerov:

* Odprta navzgor: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}
* Odprta navzdol: {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=g}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}
* Zaprta: {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}&lt;!-- Doda se lahko razširitev na druga znamenja. --&gt;

=== Različne pisave ===
Za razliko od glasoslovja se v pisoslovju pogosto razloča med različnimi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisava|pisavami]]. Glede na značilnosti oblike znamenj,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974a|Herrick 1974a: 538]])&lt;/ref&gt; kot so delitev segmentnega prostora, ali imajo znamenja glavo ter število segmentov in potez, se združuje zapise s podobnimi lastnostmi pod eno pisavo, npr. latinico, simbole KJKV, grško pisavo, arabsko pisavo itd., ki so ločeni od zapisov z drugačnimi lastnostmi, ki spadajo pod drugo pisavo. Tako razločevanje ni vezano na to, kako se izgovarja kako znamenje ali kakšno vlogo ima v jeziku (to je črkopis),&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2017|Weiss 2017]])&lt;/ref&gt; pač pa zgolj po grafetičnih značilnostih. Zaradi tega lahko več jezikov uporablja eno pisavo, kar se tudi pogosto zgodi.
[[Slika:Venn diagram gr la ru.svg|sličica|Vennov diagram osnovnih velikih črk latinice, cirilice in grške pisave. Znamenja na sredini obstajajo v vseh treh prisavah.]]
Podobne ločitve sicer obstajajo tudi v glasoslovju, npr. delitev na jezike s kliki (npr. zulujščina) in tiste brez njih (npr. slovenščina) je ekvivalentna razlikovanju med pisavami. V resnici ne ena ne druga delitev ni povsem grafetična, ampak že posega v grafematiko. Latinica, cirilica in grška pisava imajo zelo podobne značilnosti in si celo delijo nekatera znamenja, ampak so vseeno obravnavane kot svojevrstne. Po obliki so latinični A, grška alfa Α in cirilični А enaki in jih predstavlja isto znamenje, tj. {{Oklepaji|znamenja=A}}. Ostala znamenja v vseh treh pisavah tudi grafetično ne izstopajo od drugih latiničnih znamenj in jih nekdo, ki ne pozna nobene izmed pisav, ne bi prepoznal kot pripadajoče drugi pisavi.

Posamezni zapis mora torej imeti tudi dovolj veliko prekrivnost znamenj z ostalimi zapisi v neki pisavi, da se uvršča pod isto pisavo. Ni natančno določeno kolikšen mora biti, in je tudi odvisno, s kakšnimi zapisi se primerja. Nekaj zapisano s sodobnim slovenskim črkopisom v primerjavi z nečim, zapisanim s sodobnim hrvaškim črkopisom, ima veliko prekrivnost, z nečim, ki je zapisano s sodobnim angleškim črkopisom že manj, v primerjavi z zapisom [[wikipedia:Taa_language|taščine]] pa še veliko manj.

==== Latinica ====
Slovenščina se je že od časa Brižinskih spomenikov (972–1039) zapisovala v latinici. '''Latínica''' oz. '''latínična pisáva''' (kot poenostavitev Hericckovega sistema tudi '''rímska pisáva'''&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]])&lt;/ref&gt;) se je uporabljala za zapis vseh rokopisov, zapisanih v slovenščini, ter za pisanje bohoričice, dajnčice in današnje slovenice (prilagojene gajice). Opredelitev metelčice je nekoliko težja, saj so črke za zapis {{Izgovorjava|t͡ʃ, ʃ, ʃt͡ʃ, ʒ, z, e|č, š, šč, ž, z, e|alofoni=ne}} podobne cirilskim {{Oklepaji|znamenja=ч}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}}, {{Oklepaji|znamenja=щ}}, {{Oklepaji|znamenja=ж}}, {{Oklepaji|znamenja=з}} in {{Oklepaji|znamenja=є}}, medtem ko so črke za zapis {{Izgovorjava|b, d, f, ɡ, x, i, j, k, l, m, n, p, ɾ, s, t, u, ʋ|b, d, f, g, h, i, j, k, l, m, n, p, r, s, t, u, v|alofoni=ne}} podobne latiničnim, ki so v uporabi tudi v slovenici; mala {{Oklepaji|znamenja=k}} in {{Oklepaji|znamenja=t}} imata latinični obliki in ne ciriličnih {{Oklepaji|znamenja=к}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} za veliki črki {{Oklepaji|znamenja=K}} in {{Oklepaji|znamenja=T}}, ki sta pisavama skupni.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Metelko1825|Metelko 1825: ⅬⅠⅤ]])&lt;/ref&gt; Zaradi prevlade črk, podobnim latinici, je smiselno znamenja metelčice prav tako obravnavati kot latinico.

Latinica se je razvila iz [[w:Hieroglif|egipčanskih hieroglifov]], ki je nastala v četrtem stoletju pr. n. št. Najstarejši znani zapisi so zapisi na kostnih tablicah, posodah in pečatnih odtisih, ki so nastali med 3200 in 3400 pr. n. št., najdeni v grobnici U-j na pokopališču Umm el-Quaab blizu [[w:Abidos,_Egipt|Abidosa]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mattessich2002|Mattessich 2002]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mitchell1999|Mitchell 1999]])&lt;/ref&gt; Okoli 1900–1800 pr. n. št. se je iz egipčanskih hieroglifov razvila [[wikipedia:Proto-Sinaitic_script|protosinajska pisava]], od katere obstajata dva zapisa v [[wikipedia:Wadi_el-Hol_inscriptions|Wadi el-Holu]] blizu [[wikipedia:Luxor|Luxorja]] v današnjem Egiptu in mlajši zapisi v [[wikipedia:Serabit_el-Khadim_proto-Sinaitic_inscriptions|Serabit el-Khadimu]] na [[w:Sinajski_polotok|Sinajskem polotoku]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#LeBlanc2017|LeBlanc 2017: 21]])&lt;/ref&gt; Iz nje se je razvila [[w:Feničanska_abeceda|feničanska pisava]] (zgodnji zapisi se imenujejo tudi [[wikipedia:Proto-Canaanite_alphabet|protokanaanska pisava]]), od katere je prvi daljši zapis na [[wikipedia:Ahiram_sarcophagus|Ahiramskem sarkofagu]] iz zgodnjega desetega stoletja pr. n. št.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Albright1947|Albright 1947: 155]])&lt;/ref&gt; Njihovo pisavo so prevzeli in svojemu jeziku prilagodili Grki v [[w:Grška_abeceda|grško pisavo]] (ki je takrat bila drugačna kot današnja), od katere je prvi zapis iz okoli 770 pr. n. št. v grobnici blizu Osteria dell' Osa blizu latinskega mesta [[wikipedia:Gabii|Gabii]], uporabljali pa naj bi jo že vsaj od devetega stoletja pr. n. št., saj je že takrat izkazovala precej variantnosti.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]])&lt;/ref&gt; Evbojska različica, ki so jo prinesli kolonisti na Apeninski polotok, so tamkajšnji prebivalci, predvsem Etruščani, prevzeli in adaptirali v stare italske pisave.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Banti1973|Banti 1973: 193]])&lt;/ref&gt; Latinica se je razvila ali direktno iz evbojske pisave ali preko starih italskih pisav, s prvim zapisom v latinskem jeziku v 7. stol. pr. n. št.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Penney2011|Penney 2011: 220]])&lt;/ref&gt;

Po Herricku latinica ne predstavlja ene pisave, ampak predstavlja rod pisav, ki ga imenuje '''romanoídne pisáve''', ki skupaj s ciriloidnimi in helenoidnimi pisavami sestavlja '''helénsko''' '''družíno pisáv'''. Rod se deli na štiri pisave: novorimsko, starorimsko, frakturno in gelsko.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]]); izvirno ''Neoroman'', ''Paleooman'', ''Fraktur'', ''Gaelic'' &lt;/ref&gt; Zapisa sodobne slovenščine sicer ne navaja, vendar bi se uvrstil pod '''nôvorímske pisáve''', tako kot npr. za zapis sodobnega hrvaškega, češkega, angleškega, španskega, švedskega in turškega jezika. Pod starorimske pisave uvršča pisavo za zapis latinice, ki nima malih črk, pod frakturno uvršča [[wikipedia:Fraktur|frakturno nemško pisavo]] (oz. bi se to lahko razširilo na celotno [[w:Gotica|gotico]]), pod gelsko pisavo pa uvršča [[wikipedia:Gaelic_type|gelsko irsko pisavo]]. &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Latinica je res širok pojem in zajema tudi pisave, ki nimajo vseh že omenjenih značilnosti. Starorimska pisava nima malih črk, zaradi česar koncept glave in kode ne vpliva enako na grafotaktične omejitve. Delitev segmentnega prostora je tudi enostanejša, vendar je večina značilnosti starorimske pisave uporabna tudi za analizo velikih črk. Slovenščina se z novorimsko pisavo zapisuje že od 16. stoletja; ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' je še zapisan v gotici (natančneje v [[wikipedia:Schwabacher|schwabacherju]]),&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550]])&lt;/ref&gt; naslednje knjige pa slovenščino zapisujejo z novorimsko pisavo.

Prva izmed romanoidnih pisav je bila starorimska in je to tista, ki se je prvič zapisala v 7 stol. pr. n. št. Črke z ascenderji in descenderji se pojavijo v tretjem stoletju našega štetja z '''pôlunciálno pisávo''', ki se je razvila iz '''unciálne pisáve''' (iz lat. ''uncia'' ‚unča, inč‘), ki se je razvila in '''rustikálne pisáve''' (iz lat. ''rusticus'' ‚preprost, kmečki‘), ta pa iz '''trajánske pisáve''' (iz lat. Traianus ‚[https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=134&amp;View=1&amp;Query=Trajan Trajan]‘).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 9–18]])&lt;/ref&gt; Po razpadu Zahodnorimskega cesarstva se je uporabljalo več različnih pisav, iz katerih se je že v osmem stoletju razvila '''karolínška minúskula''', predvsem iz merovinške in germanske minuskule, s prvim zapisom iz leta 770.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Marcos2024|Marcos 2024: 45–46]])&lt;/ref&gt; Brižinski spomeniki so zapisani v karolinški minuskuli,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grdina2004|Grdina 2004]]), § 111&lt;/ref&gt; kot so tudi Heiligenkreuški števniki. Karolinška minuskula se je nato razvila v '''prótogótico''' (iz stgr. ''πρωτο''- (''prōto''-) ‚prvi‘ + nem. gotisch ‚gotski‘ + -ica), v kateri je zapisan pozdrav Ulricha Lichtensteinskega. herrick nobene izmed teh pisav oz. različic pisave ne obavnava in ni jasno, ali bi jih obravnaval kot samosvoje pisave ali kot različico kake druge pisave. Kasnejši rokopisi so vsi zapisani v gotici, Rateški rokopis v različici [[wikipedia:Blackletter#Textura|textura quadrata]], Videmski rokopis, Starogorski rokopis in Černjejski rokopis v [[wikipedia:Blackletter#Cursiva|kurzivni gotici]], Stiški rokopis in Škofjeloški rokopis pa v različici [[wikipedia:Bastarda|gothica bastarda]].

Novorimska pisava je nastala deloma po zgledu humanistične pisave, ki se je zgledovala po karolinški minuskuli, deloma po takratni gotici in je nekatere značilnosti prevzela od ene, nekatere pa od druge. Oblikovala se je v Italiji v 15. stoletju, vzporedno z uvajanjem tiska na tistem področju. Prvi novorimski font naj bi oblikoval Johann of Speyer leta 1469 v Benetkah, kateremu sledi Nicolas Jensen leta 1470.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 70]])&lt;/ref&gt; Kurzivna tiskana pisava in pisane črke podobno temeljijo na gotici in humanistični pisavi, za kar gl. poglavje o grafematični alogafiji. Takratna pisava je še vedno povsem zlahka berljiva za razliko od npr. gotice, ki je tako drugačna, da povzroča težave ljudem, ki se le tu in tam z njo srečajo.

==== Brajica ====
Latinica je glavni način zapisa, ki poteka preko vizualnega prenosnika. Kadar taka komunikacija ni mogoča, tj. ko je bralec slepa ali slabovidna oseba, pa se uporablja '''brájico''' oz. '''Braillovo pisávo''' {{Izgovorjava|ˈbɾejlɔʋɔ|bréjlovo}}, ki se zapisuje v taktilnem prenosniku. Herrick brajice ne omenja. Še vedno se zapisuje slovenščina, ki ima enake glasoslovne, oblikoslovne iz skladenjske značilnosti (za razliko od slovenskega znakovnega jezika, ki je svoj jezik, in se na vseh ravneh razlikuje od slovenščine), le da z drugačno pisavo. Od slovenščine, pisane v latinici se torej razlikuje le v pisoslovni analizi. Večina oseb, ki ni slepih ali slabovidnih in nimajo rednega stika s takimi osebami, pisave ne zna brati.

Za razliko od latinice je bajica precej mlajša. Ustvaril jo je Louis Braille in jo predstavil leta 1829 v delu ''Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829]])&lt;/ref&gt; Brajica je nastala kot poenostavitev sistema, ki ga je ustvaril Charles Barbier de La Serre za namene komunikacije v temi,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Barbier1815|Barbier 1815]])&lt;/ref&gt; ki je kot inspiracijo vzel komunikacijo z baklami, ki so jo uporabljali stari Grki s pomočjo [[wikipedia:Polybius_square|Polibijevega kvadrata]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bertman2016|Bertman 2016]])&lt;/ref&gt; Prva različica brajice je vsebovala tudi črtice, tj. dve piki, ki sta med seboj povezani,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829: 14–16]])&lt;/ref&gt; vendar se niso ohranile v moderni brajici. Prva brajična knjiga v slovenskem jeziku v COBISS-u je zbirka pesmi Simona Jenka iz leta 1896.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#COBISS2025|COBISS 2025]])&lt;/ref&gt;
==== Druge pisave za zapis slovenščine ====
V teoriji lahko vsak nadobudnež ustvari novo pisavo ali prilagodi obstoječo pisavo za zapis slovenščine, tako kot lahko vsak ustvari novo tvorjenko. V praksi je velika večina takih primerov omejena le na ožjo skupino ljudi, ki poznajo in aktivno uporabljajo tako pisavo za komunikacijo med seboj, ostali govorci pa pisave ne poznajo in je ne znajo brati. Ustvarjanje novih pisav je pogosto tudi za prikaz običajnega besedila kot bolj tujega in posebnega, hkrati pa omogoča, da navdušenci ugotovijo pomen besedila, npr. v fantazijskih (npr. uporaba run v ''[[w:Hobit_(roman)|Hobitu]]'') ali futurističnih (npr. za angleščino v igri ''[[wikipedia:Stray_(video_game)|Stray]]'' – za pisavo gl. [https://halfglassgaming.com/2022/07/i-completely-decoded-strays-code-language-heres-a-guide-to-deciphering-it/ Half-Glass Gaming]) delih.

Slovaropisec Dominik Penn (1785–1855) je med črkarsko pravdo pisal slovenski slovar v grški pisavi, po Herricku v '''nôvogŕški pisávi''', ki spada v rod '''helenoídnih pisáv''', tj. z isto pisavo, kot se danes piše grščina. Čkopis, ki ga je uporabljal, se imenuje '''gŕščica'''. Čeprav njegov slovar ni nikoli bil izdan in ostaja le v rokopisu,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020: 85]])&lt;/ref&gt; je to vseeno edini večji poskus zapisa slovenščine z neko drugo pisavo, ki ni latinica ali brajica. Za razširjen opis slovarja, opremljenega s slikami gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020]]).

Poleg tega pa obstaja vsaj en zapis slovenščine v [[w:Glagolica|glagolici]],&lt;ref name=&quot;:1222&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985:185–186]])&lt;/ref&gt; po Herricku edina pisava v svoji družini.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 15]])&lt;/ref&gt; Zapis je grafit na tretjem zidu prezbiterija cerkve v [[w:Dolenja_vas,_Divača|Dolenji vasi pri Senožečah]] in vsebuje naslednji zapis:&lt;blockquote&gt;ⰁⰑⰃ ⰌⰅ ⰏⰅⰐⰅ ⰒⰑⰍⰎⰋⰜⰀⰎ (''bog je mene poklical'')

ⰔⰋⰐ ⰁⰑⰆⰌⰋ ⰔⰂⰅⰕⰖⰂⰀⰎ (''sin božji svetuval'')

ⰄⰂⰘ (Ⱄ)ⰂⰅⰕⰋ ⰒⰑⰔⰂⰅⰕⰋⰎ (''dvh (s)veti posvetil'')&lt;ref name=&quot;:1322&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982: 127–128]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Besedilo je zapisano v kurzivni oglati glagolici z ligaturami ⰁⰑ, ⰒⰑ in ⰖⰂ.&lt;ref name=&quot;:1322&quot; /&gt; Drugi grafiti na slovenskem tudi izkazujejo slovenizme, vendar je osnova vseeno čakavščina.&lt;ref name=&quot;:1222&quot; /&gt; Za več zapisov glagolice na slovenskem gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982]]), o razširjenosti glagolice na Slovenskem pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1977|Zor 1977]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985]]).

==== Mešanje pisav ====
Pisec lahko v istem zapisu uporablja tudi več pisav. Pri pisanju slovenščine je to sicer zelo redko glede na prevlado latinice. Pojavljajo se zapisi z mešanjem brajice v črnem tisku pri prikazu in razlagi brajice, npr. v tej slovnici in v standardu slovenske brajice, izven jezikoslovnega področja pa načeloma ne. V takih primerih se kdaj pojavlja, da je isto besedilo zapisano v obeh pisavah, tako brajici kot latinici, npr. na pakiranjih zdravil in na opisih eksponatov v muzejih oz. kjer koli je zaželeno, če ne celo nujno, da je tako slepa kot povprečna oseba, ki ne pozna brajice, sposobna prebrati zapisano.

Mešanje je veliko pogosteje s semasiografsko pisavo, npr. vključevanje matematične notacije ali emojijev v zapis:&lt;blockquote&gt;Če je &lt;math&gt;\varepsilon &lt; 1&lt;/math&gt;, je ta neenačba izpolnjena samo za tiste ''sode'' indekse &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, za katere velja &lt;math&gt;n &gt; {1 \over \varepsilon} - 1&lt;/math&gt;, medtem ko obstajajo poljubno veliki lihi indeksi, za katere neenačba ni izpolnjena.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Tomšič|last2=Orel|last3=Mamor Kosta|first1=Gabrijel|first2=Bojan|first3=Neža|title=Matematika I|publication-place=Ljubljana|year=2004|url=https://ucilnica.fri.uni-lj.si/pluginfile.php/5303/mod_page/content/137/mat1_2.pdf|page=36}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Po 20-ih letih pakiram za smučanje. Pojma več nimam, kaj vzet 👀🤷‍♂️😂 Prijateljice so me sicer krasno opremile.&lt;ref&gt;Lendero, Saša. {{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/sasa_lendero/reel/DGkq6X1sQ0w/|accessdate=3. 3. 2025|Surname1=Lendero, Saša|Year=2025|title=Instagram}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Povsem običajno je tudi, da se uporabi pisavo drugega jezika, kadar se želi zapisati besedo iz drugega jezika, čeprav se pogosto poleg zapisa ali samo zapiše v transkripciji oz. transliteraciji iz druge pisave. To je še posebej pogosto, ko želi pisec prikazati etimologijo, razvoj ali poimenovanje v drugem jeziku ter v učbenikih za tuje jezike:&lt;blockquote&gt;Izraz anime (アニメ) je okrajšava daljše besede animēshon (アニメーション), ki so jo Japonci prevzeli iz angleščine (animation).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=SloChan|year=2010|url=https://sloanime.si/pdf/slochan11final.pdf|page=4|volume=3/11}}&lt;/ref&gt;

Ne poznamo prevoja antičnih balkanskih jezikov. Toporov 1977: 66–67 vzporeja trak. ''mest''- s trak. ''mast''- kar se dobi v osebnih imenih: Mεσταρω, Mασταρος itd.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Klemenčič|first1=Simona|title=Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies|publication-place=Ljubljana|year=2007|url=https://kuscholarworks.ku.edu/server/api/core/bitstreams/2ef35566-3f36-466d-bd5a-5b90c3be42b0/content|page=137|pages=133–150|chapter=K metodologiji dialektologije jezikovnih družin: sklepanje o obstoju narečnega areala}}&lt;/ref&gt;

[P]ri zaimku такъжде se nesklonjivi členek nespremenjen dodaja osnovni sklonski obliki, npr. &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такожде&lt;/span&gt; n., &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такогожде&lt;/span&gt;, &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такомѹжде&lt;/span&gt;, &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такожде&lt;/span&gt; … [...]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Babič|first1=Vanda|title=Učbenik stare cerkvene slovanščine|publication-place=Ljubljana|year=2022|page=122|publisher=Založba Univerze|isbn=978-961-7128-70-3|cobiss=117288707}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Taka menjava pisav se lahko povsem običajno pojavlja znotraj iste vrstice, vendar se v slovenščini ne more zgoditi znotraj besede, čeprav se v nekaterih drugih jezikih lahko, npr. mandarinsko &lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;[[wiktionary:卡拉OK#Mandarin|卡拉ＯＫ]]&lt;/span&gt; (''kǎlā'ōukèi'') ‚karaoke‘. Primer zapisovanja praslovanščine z {{Oklepaji|grafemi=ъ}} in {{Oklepaji|grafemi=ь}} jezikoslovno ni smiselno obravnavati kot mešanje pisav, kljub temu da ta znaka v Unicodu spadata pod cirilico, ostali uporabljeni pa pod latinico. Skupaj z ostalimi grafemi, tako kot vsi grafemi v metelčici, sta del enega črkopisa in ne dveh, kot so ostali primeri, našteti v tem podpoglavju.

==== Prečrkovanje (transliteracija) ====
'''Prečrkovánje''' ali '''transliterácija''' (iz lat. ''trāns'' ‚čez‘ + lat. ''littera'' ‚črka‘ + lat. -''ātiō'') je proces, pri čemer se zapis pretvori iz ene pisave v drugo.&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]])&lt;/ref&gt; Vsakemu znamenju v izvirni pisavi se dodeli eno ali več znamenj v drugi pisavi. Izbira, katero znamenje se dodeli kateremu, je sicer povsem poljubno, vendar načeloma se injektivno (tj. se ne določi istega znamenja več znamenjim v izvirni pisavi) določi znamenje s podobno vlogo oz. glasovno vrednostjo in po možnosti upošteva že uveljavljen set pravil za transliteracijo. Zaradi tega ima določen vpliv tudi črkopis, na katerem prečrkovanje temelji. Kadar se prečrkuje v latinico, se tako prečrkovanje imenuje '''romanizácija''' (iz lat. ''rōmānus'' ‚rimljanski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'') ali '''latinizácija''' (iz lat. ''latīnus'' ‚latinski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'').&lt;ref&gt;Nobena izmed besed v SSKJ nima podane take definicije ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ|SSKJ 2015]]).&lt;/ref&gt;

Prečkovanje je zelo podobno transkripciji, in obe poimenovanji se pogosto uporabljata kot sopomenki.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; Kadar se razloča med obema, ima prečrkovanje izrazito grafetično vlogo, transkripcija pa izrazito grafematično. Vloga prečrkovanja v ožjem pomenu je torej prikazati zapis v drugi pisavi tako, da se lahko še vedno lahko ugotovi izvirno zaporedje znamenj, ki imajo neko svojo jezikovno vlogo,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007: 4]])&lt;/ref&gt; tj. da se določiti zaporedje grafemov, ločil, presledkov in simbolov, ne pa nujno tudi alografov; čim natančnejši prikaz izgovora pa je sekundaren. Prečrkovanje se zaradi tega najpogosteje uporablja, kadar se izvirno pisavo težko ali sploh ne more zapisati v nekem trenutku ali se lahko uporablja le ASCII znake. Ker toharska pisava nima še uradno dodeljenega bloka, se zato uporablja prečrkovanje v latinico.

Pogosto se prečrkovanje uporablja tudi zaradi lažjega razumevanja zapisanega, če poudarek ni na pisavi. Če se pisavo prečrkuje, lahko bralec prebere zapisano, tudi če ne pozna izvirne pisave, hkrati pa še vedno omogoča, da kdor želi vedeti originalni zapis, ga lahko nedvoumno ugotovi iz takega zapisa. Za nekoga, ki pozna le latinično pisavo, je veliko lažje razbrati zapis {{Oklepaji|znamenja=barafu}} in ga tudi lažje prepiše kot pa zapis {{Oklepaji|znamenja=ބަރަފު}} v [[wikipedia:Thaana|tanici]].&lt;ref&gt;Primer in prečrkovanje po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Maniku2020|Maniku 2020]]).&lt;/ref&gt; ''[https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar Slovenski etimološki slovar]'' zapisuje vse vzporednice v drugih jezikih (npr. stari cerkveni slovanščini, ruščini, bolgarščini, grščini, sanksrtu itd. – slednji se še posebej pogosto v primerjalnem jezikoslovju zapisuje v latinici) prečrkovane v latinico,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SES|SES 2016]])&lt;/ref&gt; saj je tako lažje opaziti podobnosti in razlike med vzporednicami. Besede se kljub prečrkovanju brez poznavanja jezika še vedno ne more razumeti, če je pisava [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Jezikovna odvisnost|glotografska]], saj prečrkovanje za razliko od prevoda ne spreminja jezika zapisa.

Da se lahko iz prečrkovanja pridobi izvirni zapis, je potebno tako določiti, s katerim znamenjem se zamenja neko znamenje, da pečrkovani zapis ni dvoumen. Če bi na primer grški omikron {{Oklepaji|znamenja=ο}} in omego {{Oklepaji|znamenja=ω}} oba prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=o}}, ne bi mogli zgolj iz zapisa ''protos'' ugotoviti, ali je zapis v grški pisavi ''προτος'', ''προτως'', ''πρωτος'' ali ''πρωτως''. Podobno če bi v cirilici {{Oklepaji|znamenja=щ}} prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=št}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}} v {{Oklepaji|znamenja=š}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} v {{Oklepaji|znamenja=t}}, potem brez poznavanja jezika in njegovih pravil zapisa ne bi vedeli, ali zapis ''puštam'' predstavlja zapis ''пуштам'' (kot npr. v osrednji južni slovanščini in makedonščini) ali ''пущам'' (kot npr. v bolgarščini). V takih primerih se dvoumnosti lahko izogne s poznavanjem jezika zapisa, njegovega seta znamenj in njegovimi grafotaktičnimi omejitvami. Ker se v bolgarščini zaporedje {{Oklepaji|znamenja=шт}} ne pojavlja, je zato prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=щ}} nedvoumno. V makedonščini in osrednji južni slovanščini se znamenje {{Oklepaji|znamenja=щ}} ne uporablja, zato je prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=шт}} tudi v tem primeru nedvoumno. Poseben problem predstavlja romanizacija logografskih pisav (npr. kitajske pismenke) zaradi zelo velikega ševila znamenj. Mandarinski pinjin na primer ni prečrkovanje, ampak transkripcija, saj se npr. tako {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;是&lt;/span&gt;}} kot {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;市&lt;/span&gt;}} prečrkujeta v ''shì'' in je tako razlika med njima v prečrkovanem zapisu izgubljena.

Ločenost prečrkovanja od izgovorjave in črkopisa omogoča, da se z enakim prečrkovanjem prečrkuje isto pisavo, ne glede na jezik zapisa. Z istim sistemom za prečrkovanje, ki obsega vsa cirilična znamenja, bi se lahko prečrkovalo tako bolgarščino kot ruščino, srbščino, kirgizijščino, adigejščino in celo zapise, katerih jezik je neznan. Tako prečrkovanje je seveda možno le, če se pravila ne opirajo na posebnosti posameznega jezika kot v drugem primeru prejšnjega odstavka. Kljub temu se pogosto en način pečrkovanja uporablja le za en jezik, npr. prečkovanje v latinico iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1180#s-07-29-01-01 ruščine] in iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1074#s-08-04-01-01 bolgarščine] je v ''SP 8.0'' drugačno, čeprav se oba jezika zapisujeta s cirilico.

Za prečkovanja oz. transkripcijo geografskih imen iz drugih jezikov v slovenščino gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007]]), za splošno prečrkovanje oz. transkripcijo v slovenščino pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), poglavje O prevzemanju iz posameznih jezikov. Po SP 8.0 imajo za slovenščino posebno prečrkovanje oz. transkripcijo slovanski jeziki, ki se pišejo s cirilico, in grška pisava za tako novo grščino kot staro grščino. V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]) je več transkripcij, prilagojenih za slovenščino, vendar se te redko uporabljajo.

===== Prečrkovanje med slovenskimi pisavami =====
Algoritem, skupaj s številnimi izjemami, kako prečrkovati iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz brajice v latinico|brajice v latinico]] in iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz latinice v brajico|latinice v brajico]], je podan v prejšnjih poglavjih. Pri prečrkovanju iz drugih pisav se načeloma najprej prečrkuje v latinico in nato iz latinice v brajico.

Za prečkovanje iz grške pisave v latinico v slovenščini se ne more uporabiti ene izmed pogostejših romanizacij grške pisave, saj se pri njih {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;ell&quot;&gt;ς&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;ell&quot;&gt;σ&lt;/span&gt;}} prečrkujeta obe enako (načeloma v {{Oklepaji|znamenja=s}}), ker sta v grščini alografa istega grafema, kar pa ne velja za grščico, kjer sta to ločena grafema in mora razliko odražati tudi prečrkovanje.

Prečrkovanje za slovenski zapis v glagolici je podano ob zapisu in je enako kot v viru.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;!--====Digrafija==== (preskočeno)
===Grafetična sprememba=== (preskočeno)
===Tipografske značilnosti=== (preskočeno)
npr. velikost, debelina, tipografski deli znamenja--&gt;

== Mezografetika ==
[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|sličica|195x195_pik|Grb Občine Kostanjevica na Krki ima v krivi sklenjeni osi v zunanjosti grba zapisano ''Občina Kostanjevica na Krki''.]]
Čeprav eno znamenje že predstavlja zapis, pa se načeloma zapiše več znamenj znotraj enega zapisa, ki so zaradi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osnosti]] pisave, nanizani vzdolž neke navidezne črte, npr. v latinici so najpogosteje nanizana znamenja v vrsticah. Znamenja so torej nizana zaporedno in, če ima zapis le eno vrstico, enodimenzionalno; vrstice so nato nizane pravokotno na os, kar naredi zapis dvodimenzionalen (gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|makrografetiko]]). Ta navidezna črta, po kateri se nizajo znamenja, se imenuje '''ós'''. Osnovnica ter zgornja, srednja in spodnja črta vse potekajo v isto smer in so v veliki večini primerov vzporedne. Višina je na os na neki točki vedno pravokotna. Načeloma je os daljica, tj. ravna črta z začetkom in koncem, kdaj pa je tudi krivulja, ki zavija po prostoru in je lahko tudi sklenjena. Zavita os je manj običajna in se načeloma ne uporablja v jedrnem besedilu uradnega dokumenta. Pogostejša je na zamljevidih, da se prilagaja obliki poimenovane značilnosti, ali kot del grbov, pečatov, kovancev, logotipov in drugih del, kjer je krajše besedilo umeščeno v neko ilustracijo.

Segmentni prostor oz. več izmed njih se razprostira po celotni višini in dolžini vrstice. Vrstica oz. stolpec je tako le zaporedje segmentnih prostorov, ki si sledijo eden za drugim. Ti prostori skupaj tvorijo večji prostor, ki se imenuje '''lineárni prôstor''', ki je prostor, ki ga zavzema celotna vrstica ali grafetični niz.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]])&lt;/ref&gt;

=== Vrstice in stolpci ===
[[Slika:Book of Jeremiah in Mongolian Script, 1840.jpg|sličica|Mongolska pisava se piše v stolpcih.]]
Najmanj zaznamovani način oblike osi je ravna daljica, ki pa je v različnih pisavah orientirana ali vodoravno, tj. vzporedno z navidezno črto, ki poteka skozi bralčeve oči, ali navpično, tj. pravokotno na to navidezno črto. V prvem primeru je os '''vrstíca''', v drugem primeru pa '''stôlpec'''. Če pri branju zaslon ni zasukan za 90° ali 270°, potem je to besedilo zapisano v vodoravni osi, kar je tudi najosnovnejša os za latinico. V nekaterih drugih pisavah, npr. [[wikipedia:Mongolian_script|mongolski]], [[wikipedia:Khitan_small_script|mali kitanski]], [[wikipedia:Khitan_large_script|veliki kitanski]], [[wikipedia:Hanunoo_script|hanunojski]] in do nedavnega tudi simbolih KJKV in hangulu, je najosnovnejša os navpična in se besedilo piše v stolpcih. Tudi latinica se lahko piše v posebnih pimerih v stolpcih, z obratom znamenj za 90°, tj. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;, ali pa brez obrata, tj. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-rl; vertical-align: text-top&quot;&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;A&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;O&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;. Prvi način se uporablja predvsem v tabelah in raznih shemah, ko je prostorsko idealneje pisati navpično. Drugi način je redkejši in se pojavlja  praktično vedno le v velikih črkah, predvsem na večjih napisih, npr. za motel, casino ipd.

Kot je že v zgornjih primerih razvidno, je mešanje obeh osi znotraj odstavka zelo nerodno in napravi velike razmake med vrsticami z veliko neuporabljenega prostora. Zaradi tega se le redko meša pisanje v različnih oseh znotraj odstavka. Kadar se zapiše kako citatno besedo znotraj odstavka, pisanega v vrsticah, v drugi pisavi, ki se piše v stolpcih, je lahko poravnava z drugim besedilom ali zgoraj, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;, na sredini, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;, ali spodaj, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;. Zaradi te problematike se v znanstvenih delih ali tudi na splošno os spremeni v vodoravno, še posebej, če se besedo zapiše znotraj odstavka, zapisanega z vrsticami.&lt;blockquote&gt;1. Hanunóo:&amp;Tab;ᜧᜥ ᜫᜮᜳᜫᜲᜫᜮᜳᜫᜲᜲ ᜣᜲᜦ ᜫᜨᜳᜤ ᜣᜳᜦᜲ&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Peter T.|last1=Daniels|ref=Daniels1996|year=1996|title=The World's Writing Systems|url=https://archive.org/details/rosettaproject_hnn_ortho-1/page/n1/mode/2up?view=theater|publisher=Oxford University Press|last2=Bright|first2=William|chapter=An arresting case: The Hanunóo of Mindoro, Philippines|page=2|place=New York}} (Prim. s prejšnjim odstavkom v viru, ko je celotno besedilo pisano navpično.)&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Zheng Shaozong was able to confirm Li Dingkui’s proposal that 𘰭​​𘭪​𘰍means ‘tomb’ (actually ‘on the tomb’ - 𘰍 is a locative suffix) and that 𘭃​𘱚​𘱸 means ‘recorded’.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Daniel|last1=Kane|ref=Kane2009|year=2009|title=The Kitan Language and Script|url=https://books.google.si/books?id=BnsZjpIa-cYC&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Koninklijke Brill NV|page=13|place=Leiden}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Pri tem se razen pri kitanskih pisavah tudi znamenja obrne za 90° v smeri urinega kazalca, tj. ᴝ → u. Simboli KJKV, kana in hangul se dandanes pogosteje pišejo vodoravno brez obračanja, tako da se v teh primerih vedno zapisujejo vodoravno. Edina pisava, ki se v takem primeru še regularno piše navpično, je mongolska pisava, ki se piše ali poravnano po sredini, npr. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle&quot;&gt;ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Бобровников1849|Бобровников 1849]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Puini1878|Puini 1878]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Soulié1903|Soulié 1903]])&lt;/ref&gt; ali poravnano spodaj, npr. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom&quot;&gt;ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Schmidt1831|Schmidt 1831]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Шмидт1832|Шмидт 1832]])&lt;/ref&gt; vendar se tudi ta brez dodatne podpore za oblikovanje kot npr. HTML na zaslonu izpiše vodoravno in zasukano.

=== Smer pisanja ===
Razen v primerih, ko je os sklenjena (npr. krožnica), ima dve krajišči, tj. dve točki, na katerih se os začne oz. konča. Izbira, katera izmed teh točk predstavlja začetek, torej mesto začetka pisanja, in katera konec osi, je povsem poljubna in se lahko isto stvar zapiše tako iz enega kot iz drugega konca. Kljub temu se v večini pisav dandanes piše le iz ene strani proti drugi, nikoli oz. zelo redko obratno. Izbira, kateri izmed obeh krajišč predstavlja začetek in kateri konec osi, se imenuje '''smér pisánja'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bešter2011|Bešter Turk 2011: 123]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Novak2022|Novak in drugi 2022: 35]])&lt;/ref&gt;

Ko se zapisuje v vrsticah, se lahko izbere kot začetno točko levo krajišče osi in piše po osi '''od léve proti désni'''. V veliki večini primerov se novolatinska pisava piše v tej smeri. Prvi starolatinski zapis na [[w:Fibula_Praenestina|Fibuli Praenestini]] in še en zgodnji napis na vazi sta pisana od desne proti levi, znan pa je tudi [[wikipedia:Lapis_Niger#The_inscription|napis na Rimskem forumu]], ki je pisan bustofedonsko.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Shores1965|Shores 1965: 595]])&lt;/ref&gt; Slovenščina se je torej že od začetka pisala od leve proti desni, zapisi v grški pisavi in glagolici pa se prav tako pišejo v isti smeri. Ena izjema temu so pisani odgovori na uganke, ki se, zato da se jih ne bi prebralo pomotoma skupaj z uganko, pišejo ravno v obratni smeri '''od désne proti lévi''' brez zrcaljenja, torej okat, kdaj pa celo obrnjeni na glavo, torej oʞɐʇ.  Na mestih, kjer je potebno brati zapis prezrcaljen v ogledalu, npr. na prednjih delih interventnih vozil, se tudi piše od desne proti levi, vendar z zcaljenjem znamenj, da se potem pezrcali v zapis od leve proti desni. Tak zapis se imenuje '''zrcálno pisánje''' in se lahko pojavlja tudi pri mlajših otrocih ali ljudmi z disleksijo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#KruhIpavec2013|Kruh Ipavec 2013: 74]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Simčič2013|Simčič 2013: 68]])&lt;/ref&gt; V naslednjem primeru je zadnja beseda zapisana od desne proti levi brz zrcaljenja, besede se torej ne prebere kot {{Izgovorjava|dalˈmop|dalmóp}} ali kaj podobnega, temveč z desne, torej {{Izgovorjava|pɔˈmlat|pomlát}}.&lt;blockquote&gt;27. Stalila sneg v potoke žuboreče, posula s cvetjem travnike je speče. '''(DALMOP)'''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Mira|last1=Voglar|ref=Mira1975|year=1975|title=Uganke|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Uganke_(Mira_Voglar)|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
Nekatere druge pisave se običajno pišejo od leve proti desni, v Unicodu se tako kot pivzeto pišejo adlam, arabska, aramejska, avestanska, kiprijska silabična, garajska, hatranska, hebrejska, stara madžarska, karoštijska, lidijska, mandejska, maničejska, mende kikakui, meroitski hieroglifi in kurzivna pisava, stara sevenoarabska, nabatejska, nkojska, stara turška, palmirska, pahlavijski (inskripcijska in psalterska), feničanska, inskripcijska partska, samaritanska, stara južnoarabska, sirska in tanska pisava.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UCD2025|UCD 2025]])&lt;/ref&gt; Na primer, beseda {{Oklepaji|znamenja=אַדיע}} (''adye'') je napisana v hebrejski pisavi, ki se piše od desne proti levi. Zapiše in prebere se torej najprej {{Oklepaji|znamenja=אַ}}, nato {{Oklepaji|znamenja=ד}}, nato {{Oklepaji|znamenja=י}} in nato {{Oklepaji|znamenja=ע}}; enako transkripcije in transliteracije v latinico obrnejo smer, v tem primeru {{Oklepaji|znamenja=a}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=אַ}}, {{Oklepaji|znamenja=d}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=ד}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=י}} in {{Oklepaji|znamenja=e}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=ע}}.

Pisave, ki se pišejo v stolpcih, se navadno pišejo '''od zgôraj navzdôl''', le hanunojska se piše '''od spôdaj navzgôr'''. Kadar se v latinici piše v stolpcih brez obačanja znamenj, se piše od zgoraj navzdol, torej &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-rl; vertical-align: text-top&quot;&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;A&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;O&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;oz. kot na sliki. Kadar se obrne zmenja za 90°, pa se piše ali od spodaj navzgor (pri čemer se znamenja obrne v obratni smeri urinega kazalca), torej &lt;span style=&quot;writing-mode: sideways-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;, ali pa od zgoraj navzdol, torej &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;. Načeloma se piše tako, da so znamenja nad osnovnico glede na središče predstavljenega, npr. jedro tabele, diagrama ipd., vendar so pogoste izjeme.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! rowspan=&quot;3&quot; |&lt;span style=&quot;writing-mode: sideways-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;Na tej strani se piše od spodaj navzgor&lt;/span&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |Primeri pisanja v stolpcih (kliknite na sliko za povečavo)
! rowspan=&quot;3&quot; |&lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;Na tej strani se piše od zgoraj navzdol&lt;/span&gt;
|-
|[[Slika:Geologic_time_scale.jpg|alt=Geologic_time_scale|sredina|250x250_pik]]
|[[Slika:Proxies_of_global_geodynamic,_oceanographic_and_biogenic_events.png|alt=Proxies_of_global_geodynamic,_oceanographic_and_biogenic_events|sredina|250x250_pik]]
|-
|V primeru je besedilo v stolpcih na levi strani diagrama in se piše od spodaj navzgor.
|V primeru je besedilo v stolpcih na desni strani diagrama in se piše od zgoraj navzdol.
|} &lt;!-----sideways-lr vsaj na mojem Macu ne deluje----&gt;
Za razliko od menjave osi menjava smeri pisanja ne povzroča toliko nevšečnosti pri kombiniranju obeh smeri znotraj odstavka in ne povzroča velikih razmakov med vsticami. Zaradi tega se z izjemo nekaterih zgodovinskih pisav pri mešanju pisav z različnimi smermi smeri ne poenoti. Tudi če se znotraj latiničnega odstavka napiše nekaj v arabščini, npr. سلام, je še vedno arabski zapis pisan od desne proti levi in ne obratno. Algoritem za pravilen prikaz znamenj glede na smer pisanja v Unicodu je predstavljen v [https://unicode.org/reports/tr9/ UAX #9: Unicode Bidirectional Algorithm]. Algoritem poskrbi za pravilno smer zapisa in prezrcali glife določenih znamenj, kot so oklepaji in znamenja za neenakosti. Vseeno se lahko zgodi, da algoritem glifov znakov, ki so lahko nizani v obeh smereh, ne prikaže nanizane v pravi smeri, kot uporabnik želi; v tem primeru se lahko določeno smer prisili z postavljanjem {{Unicode|202A|ne|ime=left-to-right override}} za pisanje od leve poti desni oz. {{Unicode|202B|ne|ime=right-to-left override}} za pisanje od desni proti levi pred želenimi znaki in {{Unicode|202C|ne|ime=pop directional formatting}} za želenimi znaki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UAX#92025|UAX #9 2025]])&lt;/ref&gt; Za pisanje latinice od desne proti levi se lahko zgolj naniza znake v nasprotnem zaporedju, torej namesto t, a, k, o se vnese o, k, a, t, vendar to ni berljivo za elektronske naprave in se tega v primerih, ko bi to bilo potrebno, izogiba.
[[Slika:Postmark itajuba 2019-10-15.jpg|sličica|Napis na poštnem žigu ni vzdolž ene sklenjene osi, ampak je tako zgornji kot spodnji napis pisan od leve proti desni.]]
Pri zavitih in sklenjenih oseh je smer pisanja še vedno od leve proti desni, če se tako obrne podlago, da je na točki gledanja krivulja vodoravna, tj. v besedi ''tri'' se kivulja v {{Oklepaji|znamenja=r}} nikoli ne ukrivlja proti {{Oklepaji|znamenja=t}} (torej nikoli ne kot ''irt''), niti se znamenja ne prezrcalijo, da bi npr. {{Oklepaji|znamenja=e}} postal {{Oklepaji|znamenja=ɘ}}. Načeloma je smer vzdolž krivulje v tisti smeri, ki manj obrne znamenja glede na vodoravnico, tj. da znamenja niso pisana povsem ali skoraj na glavo obrnjena oz. da so še vedno znamenja nizana bolj od leve proti desni kot od desne proti levi.

Kadar je os sklenjena, se začetno in hkrati končno točko določi poljubno vzdolž osi. Pri sklenjeni osi mora biti del besedila obrnjen na glavo, kar je vidno na grbu občine [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|Kostanjevica na Krki]]. Da se temu izogne, se lahko os razdeli na dva dela in na vsakem delu tako piše, da znamenja še vedno potekajo od leve proti desni. V takih primerih se zapisa ne more več obravnavati kot ena sklenjena os, saj bi bili smeri pisanja vzdolž take osi v obeh delih ravno nasprotni.

==== Bustrofedon ====
[[Slika:Heráklion 20180613 185048.jpg|levo|sličica|297x297_pik|Primer bustrofedona z zrcaljenjem znamenj. Znamenja so v vsaki drugi vrstici prezcaljena.]]
'''Bustrófedon''' (iz stgr. ''βουστροφηδόν'' (''boustrophēdón''), iz ''βοῦς'' (''boûs'') ‚vol‘ + ''στροφή'' (''strophḗ'') ‚obrat‘ + -''δόν'' (''-dón'')) je način pisanja, ko se smer pisanja iz vrstice v vstico izmenjuje, tj. ko se konča vrstico se iz bližnjega konca naslednje vrstice piše naprej, torej ravno v obratno stran kot prej. Pri tem lahko pride do zrcaljenja znamenj. Tako se je zapisovala tudi starogrška pisava.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Threatte1980|Threatte 1980: 54–55]])&lt;/ref&gt; Poseben tip bustrofedona je '''obrátni bustrófedon''',&lt;ref&gt;Tukajšnji prevod iz angl. ''inverse boustrophedon''.&lt;/ref&gt; kjer se znamenja ne prezcalijo, temveč obrnejo za 180°, besedilo pa se bere z izmeničnim obračanjem tablice. V takem bustrofedonu je pisana pisava [[wikipedia:Rongorongo|rongorongo]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fischer1997|Fischer 1997: 349, 531]])&lt;/ref&gt;

==== Ambigram ====
[[Slika:Ambigram of the word ambigram - rotation animation.gif|sličica|Ambigram besede ''ambigram''.]]
Včasih se načrtno tako zapiše besedo, da oblika besede spominja na znamenja, če se jo pogleda iz različnih smeri ali prezrcali. Tak zapis se imenuje '''ambigrám''' (iz lat. ''ambo'' ‚oba‘ + stgr. ''γράμμα'' (''grámma'') ‚zapis‘).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hofstadter1987|Hofstadter 1987: 17–18]])&lt;/ref&gt; najbolj tipičen je tak, da se lahko prebere isto besedilo, če se podlago obrne za 180° kot v GIF-u na desni. V takem primeru mora imeti. Manj tipični ambigrami lahko tudi predstavljajo drugačen zapis po obratu ali prezrcaljenju, obrat pa je lahko tudi za 90°. Nekatere preprostejše besede, npr. SOS, po in od ter un ‚on (narečno)‘ se preslikajo brez posebnega spreminjanja oblike znamenj, pri ostalih pa je potrebno spreminjati obliko zato, da se lahko napravi ambigram, kar lahko zmanjša berljivost zapisa. Več o Ambigramih in podtipih je predstavljeno v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hofstadter1987|Hofstadter 1987]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Polster|Polster]]), ustvarjalnik ambigramov pa je dostopen npr. na [https://www.ambigramania.com/ ambigramania.com].

==== Povezava s slušnim prenosnikom ====
Smer pisanja ne pomeni nujno, da se v takem vrstnem redu tudi pretvarja v druge prenosnike. Čeprav je zaporedje in zaporedje glasov večinoma v enakem vrstnem redu, obstajajo izjeme. V slovenščini se take izjeme pojavljajo le pri logografih; taka izjema je zapisovanje in izgovorjava desetic in enic. Ko se zapisuje s številom, se najprej napiše število desetic in nato število enic, tj. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;2&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;3&lt;/span&gt;}} je dvojka levo od trojke, v govoru pa se najprej izgovori število enic in nato desetic, tj. &lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;tri&lt;/span&gt;in&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dvajset&lt;/span&gt;, torej ravno obratno. V slovenskih diasporah v ZDA in Argentini se znake za valute piše pred številom, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;$&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;8&lt;/span&gt;}} v ZDA in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;$&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;8&lt;/span&gt;}} v Argentini, izgovori pa se še vedno ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;osem&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dolarjev&lt;/span&gt;'' oz. ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;osem&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;pesov&lt;/span&gt;'', kar tudi predstavlja različno zaporedje pisanja in govorjenja.

V matematični notaciji je tega več; &lt;math&gt;\log_{a}x&lt;/math&gt; se prebere kot ''logaritem &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; z osnovo &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;'', kjer je tudi obrnjen vrstni red. To se pojavlja tudi pri mednarodnih standardih, npr. datum se po ISO 8601 zapiše z letom, nato mesecem in nato dnem, kar je tudi ravno obratno kot se običajno datum pove, npr. &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;2011&lt;/span&gt;-&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;10&lt;/span&gt;-&lt;span style=&quot;color:green; &quot;&gt;2&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:brown; &quot;&gt;1&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO8601|ISO 8601:2019]])&lt;/ref&gt; prebere pa se ''&lt;span style=&quot;color:brown; &quot;&gt;ena&lt;/span&gt;in&lt;span style=&quot;color:green; &quot;&gt;dvajseti&lt;/span&gt;'' (21) ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;deseti&lt;/span&gt;'' (10) ''&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dva tisoč enajst&lt;/span&gt;'' (2011).

=== Prostor med znamenji ===
Eno znamenje je od drugih ločeno s praznim prostorom, ki si tako obvezno ne delita skupnega [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Segment|segmenta]]. Ta prostor med znamenji se lahko razlikuje in, če je dovolj širok, se obravnava kot svoje znamenje s svojim [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|segmentnim prostorom]], ki nima nobenega pozitivnega segmenta – presledek. Kadar je ta prostor majhen, je razdeljen med obe znamenji kot del praznega prostora znamenj in nima svojega segmentnega prostora. V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]) je ta prostor imenovan '''preslédek ob čŕki''', vendar se ne pojavlja zgolj ob črkah, temveč ob vseh znamenjih, zato bi bilo bolj primerno ime '''preslédek ob známenju'''. Natančne meje, kje prazni prostor preide iz enega v drugo znamenje, če ne gledamo datotek računalniških pisav ali stike ulitkov pri tisku, ni mogoče določiti in lahko v resnici poteka kjer koli med znamenjima, včasih zaradi prirezovanja tudi ne more biti povsem navpična. V primeru {{Oklepaji|znamenja=ne bo}} je prostor med {{Oklepaji|znamenja=e}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} bistveno širši kot med ostalimi pari znamenj, zato ga je smiselno obravnavati kot presledek, v primeru {{Oklepaji|znamenja=nebo}} pa ni bistvene razlike med tem in ostalimi prostori med znamenji, zato v tem primeru ni presledek. Kdaj je ta prostor dovolj velik za obravnavo kot presledek ni natančno določeno; ko se piše [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tipografsko pisanje|tipografsko]] se lahko to določi tako, da se preveri, ali je prostoru dodeljen znak, npr. navadnemu presledku je v Unicodu dodeljen {{Unicode|0020|ime=space}}, pri tisku pa se lahko preveri, ali se ulitki stikajo ali ne, in če se ne, odtisnjeni postor predstavlja presledek. Če se piše grafonomično, lahko velikost presledkov bistveno niha in ni nečesa, po čemer bi se lahko nedvoumno ločilo presledke od ostalih prostorov, zaradi tega se jih določa predvsem glede na kontekst.

Prostorom med znamenji se lahko spreminja širino. Čeprav so manjši od presledkov, so lahko vseeno večji ali manjši in se njihovo velikost lahko regulira v urejevalnikih besedila in HTML-u. Ta proces se imenuje '''óptično izenačevánje'''.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]])&lt;/ref&gt; &lt;span style=&quot;letter-spacing: -1px;&quot;&gt;Manjše prostore&lt;/span&gt; se uporablja predvsem v večjih fontih za naslove, običajno skupaj s krepkim slogom, pri čemer se lahko zgodi, da se drugače ločeni segmenti začnejo stikati. Veliko pogosteje se je vsaj v preteklosti uporabljalo&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; širše prostore&lt;/span&gt; za poudarjanje zapisanega, podobno kot krepki in ležeči slog danes. Tak zapis se imenuje '''razpŕti slóg'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 46&lt;/ref&gt; in se v slovenščini uporablja za pisanje pomembnejših informacij ali za uvajanje novih strokovnih izrazov, vendar je uporaba tega čedalje redkejša in predvsem v znantvenih delih ali formalnih poročilih, redkeje drugje. Slog je bil veliko pogostejši v 20. stoletju, saj se na pisalne stroje ni moglo pisati krepko ali ležeče, razprti slog pa se je doseglo z vstaljanjem presledkov. Razprti slog se je uporabljalo tudi za pisanje naslovov. Kadar se drugače ne more optično izenačevati besedila, se razprti slog tudi na elektronskih napravah lahko tako doseže, po možnosti naj bodo presledki nedeljivi, da ne pride do prelomov znotraj besed brez vstavljanja deljajev, npr. {{Oklepaji|znamenja=t a k o}}.&lt;ref&gt;Tako je podan npr. primer v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 46 z uporablo navadnih (deljivih) presledkov.&lt;/ref&gt; Taka rešitev otežuje računalniško branje in iskanje po dokumentih ter omeji razmak zgolj na določene možne širine, ki so večkratniki širine presledka. Razprti slog zajema tudi en presledek pred prvim znamenjem, ki ni presledek, in se pojavlja tudi med zadnjim znamenjem tako pisane besede in sledečim stičnim ločilom, npr. v prvem sledečem primeru je zapisano{{oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;&amp;nbsp;morfemov&lt;/span&gt;,}} in ne {{oklepaji|znamenja=&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;morfemo&lt;/span&gt;v,}}, tj. med {{oklepaji|znamenja=V}} in {{oklepaji|znamenja=,}} je tudi večji presledek.

&lt;blockquote&gt;6.&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; obvezen&lt;/span&gt; naglas se drži nekaterih&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; morfemov&lt;/span&gt;, najsi so oblikospreminjevalni (t. i. končnice), oblikotvorni ali pa besedotvorni (t. i. priponska obrazila):&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Toporišič2000|Toporišič 2000: 68]])&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
§ 138. &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;Interstatno dedovanje po civilnem pravu&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Viktor|last1=Korošec|ref=Korošec1960|year=1960|title=Očrt rimskega prava : dedno pravo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1V1TSOU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dedovanje+po+civilnem+pravu%22%40OR%40fts%3d%22dedovanje+po+civilnem+pravu%22%27%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|publisher=Pravna fakulteta|location=Ljubljana|pp=8|cobiss=39979}}&lt;/ref&gt; (naslov)&lt;br&gt;
Naslednjega dne so Službene Novine objavile&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; uredbo o odločanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu&lt;/span&gt; (Sl. Nov. 33/Ⅺ/58, popravek Sl. Nov. 34; Sl. I. 103). &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Stojan|last1=Bajič|ref=Bajič1937|year=1937|title=Uredba o minimalnih mezdah, kolektivnih poogodbah, poravnavanju in razsodništvu|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VOJFCQU8/562f6b96-64da-4e82-8ef9-4a9023e577cc/PDF|publisher=Univerzitetna tiskarna in litografija d. d.|location=Ljubljana|pp=1}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
L. 1901 je bila sklenjena in podpisana pogodba, po kateri je prešla&lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt; novomeška tiskarna&lt;/span&gt; s hišo vred od prejšnjega lastnika J. &lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt;Krajca&lt;/span&gt; v last &lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt;K.T.D.&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|ref=KTD1937|year=1937|title=50 letnica katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani|uhttp://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8K1RUZNN/6b7d46b3-56a7-425a-9510-684645e5be6e/PDF|publisher=Katoliško tiskovno društvo|location=Ljubljana|pp=11–12}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

==== Prirezovanje (kerning) ====
[[Slika:Kerning example AVATARES using font Arial.svg|sličica|Zapis brez prirezovanja (zgoraj) in s prirezovanjem (spodaj).]]
Zaradi najrazličnejših oblik znamenj se pojavlja, da bi moral biti ta prostor med znamenji v resnici različno velik med različnimi pari, da izpade pisava uravnotežena. Na primer, med {{Oklepaji|znamenja=A}}, kateremu sledi {{Oklepaji|znamenja=V}} bi izgledal presledek veliko prevelik, če bi se napisalo {{Oklepaji|znamenja=A}}, nato pustilo enak prostor kot med npr. {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} ter nato šele napisalo {{Oklepaji|znamenja=V}}, ker imata oba poševni potezi. Povedano drugače, med najbolj desnim delom pozitivnega segmenta v {{Oklepaji|znamenja=A}} in najbolj levim delom {{Oklepaji|znamenja=V}} vzdolž osi je manjša kot med {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} oz. je lahko levi del {{Oklepaji|znamenja=V}} celo bolj levo od desnega dela {{Oklepaji|znamenja=A}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#McWhinnie2013|McWhinnie 2013]])&lt;/ref&gt; Zaradi tega se pojavljajo '''prirezoválni pári''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; pri katerih se prostor med glifoma zmanjša ali poveča oz. ''prireže'', da je pisava bolj uravnotežena. Ta pojav se imenuje '''prirezovánje''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; '''spodsekávanje'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gams2013|Gams in Kaluža 2013]])&lt;/ref&gt; ali '''kèrning''' (iz angl. ''kerning'', iz franc. ''carne'' ‚kot‘ + angl. ''-ing''). Pari z očitnim zmanjšanjem prostora so npr. {{Oklepaji|znamenja=AV}}, {{Oklepaji|znamenja=LT}}, {{Oklepaji|znamenja=Ta}} in {{Oklepaji|znamenja=FA}}. Del, ki sega čez začetek naslednjega ali prejšnjega znamenja se imenuje '''kèrn'''.&lt;ref&gt;iz angl. ''kern'', npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MW2025|MW 2025]])&lt;/ref&gt; V določenih primerih je kern lahko zelo velik, npr. pri {{Oklepaji|znamenja=L}} in {{Oklepaji|znamenja=A}} v logotipu [[w:Pivovarna_Laško|Pivovarne Laško]], predvsem v renesančnih in baročnih serifnih pisavah pa tudi pri {{Oklepaji|znamenja=Q}} in {{Oklepaji|znamenja=u}}. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Brez prirezovanja
!S prirezovanjem
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;VAV&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;VAV&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;LT&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;LT&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;Ta&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;Ta&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;ATA&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;ATA&lt;/span&gt;
|}

==== Brajica in ostale enakokoračne različice pisave ====
[[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|Proporcionalne različice pisave]] lahko določijo poljubno širino vsakega glifa, ki se od konteksta lahko tudi spreminja, zaradi česar se tudi lahko prirezuje. To pa ne velja za [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|enakokoračne različice]], pri katerih je vsak glif enake širine, kar onemogoča možnost prirezovanja. Prostor med dvema {{Oklepaji|znamenja=i}} tako mora biti večji kot med dvema {{Oklepaji|znamenja=w}}, da je segmentni prostor obeh znamenj enak. Brajica je tudi enakokoračna pisava, zato se tudi pri njej ne more pojubno spreminjati širin. Presledek med stolpcema znotraj brajeve celice (stolpcema s pikami v {{Brajica|koda=123456|znamenja=⠿}}) mora biti točno 2,5 mm v velikosti Marburg Medium in 2,7 mm v velikosti Marburg Large, presledek med prvima stolpcema dveh brajevih celic (stolpcema s pikami v {{Brajica|koda=123 123|znamenja=⠇⠇}}) pa mora biti 6,0 mm v velikosti Marburg Medium in 6,6 mm v velikosti Marburg Large.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 8]])&lt;/ref&gt;

=== Presledek ===
Veliko pisav, vključno z latinico, grško pisavo in glagolico, imajo poleg rednih presledkov med znamenji tudi daljše presledke vzdolž osi, ki ne vsebujejo nobenega pozitivnega segmenta. Tak presledek se v tipografiji imenuje '''preslédek med besédama''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; vendar pisoslovno gledano to poimenovanje ni najboljše. Taki presledki ločujejo grafetične nize in ne nujno besede. V jezikoslovju izven pisoslovja se običajno presledek med besedama imenuje zgolj '''preslédek''', saj se prostor med znamenji redko obravnava; tako poimenovanje se uporablja tudi v tej slovnici.&lt;blockquote&gt;Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede (torej so levo- ali desnostična);&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 30]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V kodnih tabelah imajo presledki običajno dodeljen svoj znak, ki se imenuje '''prázni znák'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1; slovenski prevod npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025|Pomoč za LibreOffice 2025]])&lt;/ref&gt; V Unicodu je več takih znakov: navadni presledek predstavlja znak {{Unicode|0020|ime=space}}, nedeljivega pa {{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}; ostali v slovenščini redkeje uporabljeni beli znaki se pojavljajo v razponu {{Unicode|0200|ne}}..{{Unicode|020A|ne}}.

Značilnost presledkov je, da nimajo niti enega pozitivnega odseka, torej so zgolj podlaga z enim odsekom negativnega prostora. Zaradi pomanjkanja pozitivnega prostora so presledki edini tip znamenj, ki se jih lahko loči od ostalih zgolj po videzu in torej znotraj grafetike. Če ima znamenje pozitivni odsek, potem to ni presledek, če ga nima, pa je. Ločevanje med drugimi tipi znamenj znotraj grafetike ni mogoče, saj npr. {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=1}}, {{Oklepaji|znamenja=(}} in {{Oklepaji|znamenja=⊺}} izgledajo med seboj precej podobno kljub različnim vlogam v slovenščini, medtem ko so pari {{Oklepaji|znamenja=I}} in {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=1}} in {{Oklepaji|znamenja=9}}, {{Oklepaji|znamenja=(}} in {{Oklepaji|znamenja=.}} ter {{Oklepaji|znamenja=⊺}} in {{Oklepaji|znamenja=%}} po izgledu veliko bolj raznoliki, vendar spadata oba v  paru pod isti tip znamenja v slovenščini.

Presledki imajo posebno značilnost, ki je noben drug tip znamenj nima, tj. da se jih ne more prepoznati brez konteksta.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bredel2008|Bredel 2008: 23]])&lt;/ref&gt; Če nekdo trdi, da je napisal zgolj presledek, tega bralec ne more ugotoviti, saj izgleda, kot da na podlago ni nič napisano. To je drugače od drugih znamenj, saj če nekdo napiše npr. {{Oklepaji|znamenja=a}} z drugo barvo, kot je podlaga, in znamenje ne zbledi ali kaj podobnega, lahko bralec prepozna, da je znamenje napisano, tudi če je napisano zgolj to znamenje. Presledek sam tako ne more predstavljati ne grafetičnega niza, ne [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|osi]] in ne odstavka. Prav tako se ne more nedvoumno določiti presledka na začetku ali koncu osi, saj se lahko obravnava tudi kot vrstico, ki je nekoliko zamaknjena ali se predhodno konča. Zaporedje dveh ali več presledkov je prav tako dvoumno, saj bi se jih grafetično lahko povsem enakovredno obravnavalo kot en večji presledek. Seveda je možno pogledati zaporedje znakov ali sklepati, kje je koliko presledkov, vendar zgolj z gledanjem napisanega se ne more nedvoumno določiti presledka v takih primerih. Presledek je tako možno določiti zgolj med dvema znamenjema, ki nista presledka drugega tipa in se v takih primerih vedno obravnava kot zgolj en presledek.

Vloga presledka v besedilu ni toliko jezikoslovna kot praktična. Presledki besedilo delijo na manjše dele in ponujajo vizualne oporne točke, da se bralec lažje orientira po besedilu. Da so lahko dovolj hitro prepoznavni za izpolnjevanje take funcije, morajo biti okoli 1,5-krat tolikšni kot presledki ob znamenjih.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 27]])&lt;/ref&gt; Hkrati pa (razen v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Navadni presledek|zračnem zapisu]]) podobno kot ločila tudi orientirajo bralca, kje v besedilu se pri branju na glas pojavljajo različne prozodične značilnosti, kot so premori in intonacijski poteki. V fonografskih pisavah tudi lajšajo ugotavljanje morfemskih šivov in mej leksemov, čeprav te korelacije niso povsem trivialne (zaradi tega tudi grafematična beseda ni isto kot morfološka beseda). Zaradi tega so presledki v slovenščini veliko potrebnejši kot npr. v morfografsko pisani kitajščini.

Presledki poleg tega niso rekodabilni (se jih ne izgovarja)&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; in se ne morejo pojavljati eden zraven drugega, ker se potem obravnavajo kot en večji presledek. Zaradi vseh teh značilnosti so presledki najbolj poseben tip znamenj in se jih tudi v številnih pogledih obravnava drugače kot ostala znamenja. Grafetične nize in stičnost se npr. definira glede na presledke.

Kljub temu presledki lahko spreminjajo pomen zapisanemu in se jih običajno ne more vstavljati poljubno, tudi če taka oblika nima ustaljenega pomena. V nekaterih primerih pa je lahko uveljavljena tako oblika s presledkom ali brez, kar je lahko posledica različnih obravnav grafematične besede (npr. {{Fran|kdorkoli}} in ''kdor koli'' ter {{Fran|C-vitamin}} in ''C vitamin''), sprememba stičnosti ločil (kot npr. z dvopičjem pri ločevanju podnaslovov in tropičjem) ali na splošno kot prosta ali stilistična variacija (npr. po SP 8.0 ''5&amp;nbsp;%'' in nestandardno ''5%''). Nekaj primerov, ko prisotnost presledka spremeni pomen:

* {{Fran|biti|ne bo}} proti {{Fran|nebo}}: ''Danes ne bo deževalo.'' proti ''Danes je nebo jasno.'',
* {{Fran|kaj|za kaj}} proti {{Fran|zakaj}}: ''Za kaj se zavzemate?'' proti ''Zakaj se zavzemate za nižje plače?'',
* {{Fran|tri|tri je}} proti {{Fran|trije}}: ''Tri je večje od minus trinajst.'' proti ''Trije tekmovalci so že zapustili dvorano.'' ,
* {{Fran|rana|v rani}} proti {{Fran|vrani}}: ''Poskrbite, da v rani ni tujkov.'' proti ''Črni vrani so se začeli zbirati okoli smetnjaka.'',
* {{Fran|on|ko ga}} proti {{Fran|koga}}: ''Ko ga ni doma, je v službi.'' proti ''Koga danes ni v službi?'',
* {{Fran|gos|gos pa}} proti {{Fran|gospa}}: ''Gos pa hitro odraca proti mlaki.'' proti ''Gospa se boji gosi.''

==== Navadni presledek ====
{{Infopolje znamenje|ime=navadni presledek (skupno), presledek ASCII (deljiv), nedeljivi presledek, neprelomni presledek, trdi presledek (nedeljiv)|ASCII=20 (deljiv)|YUSCII=20 (deljiv)|8859-2=20 (deljiv)|Unicode={{Unicode|0020|ne|ime=space}} (deljiv), {{Unicode|00A0|ne|ime=no‑break space}} (nedeljiv)|izgled=Prazni prostor, ki zavzema med šestino in tretjino celca postora.|grafotaktika=Lahko se pojavlja le med dvema znamenjema, ki nista pesledka.|homoglifi={{Unicode|00A0|ne}}, {{Unicode|2000|ne}}, {{Unicode|2002|ne}}, {{Unicode|2004|ne}}, {{Unicode|2005|ne}}, {{Unicode|2007|ne}}, {{Unicode|202F|ne}}, {{Unicode|205F|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;nbsp;|HTML=&amp;͏͏#37; &amp;͏#x20; (deljiv) &amp;͏͏#160; &amp;͏#xA0; &amp;͏͏nbsp; (nedeljiv)|MacOS=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv),&lt;br&gt;
&lt;code&gt;⌥ Option&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;⇧ Shift&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (nedeljiv)|Windows=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv),&lt;br&gt;
&lt;code&gt;Ctrl&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;⇧ Shift&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt;,&lt;br&gt;
&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;0160&lt;/code&gt; (nedeljiv)|SIST=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv)}}
Dandanes daleč najpogosteje uporabljen presledek in v resnici edini, ki se uporablja v grafonomičnem pisanju, se danes zaradi pogostosti imenuje kar '''navádni preslédek'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]]), poimenovanje je v viru očitno vezano na širino presledka.&lt;/ref&gt; Prazni znak, ki ga zastopa, če se za njim lahko vstavi prelom, je {{Unicode|0020|ne|ime=space}} (okrajšano SP), ki se imenuje tudi '''preslédek ASCII''' {{Izgovorjava|ˈaːski|áski}}&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Microsoft2025|Microsoft 2025]])&lt;/ref&gt;, če se ne more, pa {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} (okrajšano NBSP) ali '''nedeljívi preslédek''', manj strokovno tudi '''tŕdi preslédek''',&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]])&lt;/ref&gt; v informatiki tudi '''neprelómni preslédek'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025|Pomoč za LibreOffice 2025]])&lt;/ref&gt; Grafetično, po izgledu, je navadni presledek tako presledek ASCII kot nedeljivi presledek, saj razlika med njima ni v širini, temveč v njunem vplivu na prelome vrstic, torej razporeditvi makrografetičnega prostora.

Presledek izgleda kot prazni (beli) prostor, ki zavzema od okoli šestine do tretjine celca tipografske pisave oz. je širine ožje črke, npr. {{Oklepaji|znamenja=r}}. V tekstih, kjer se še uporablja različne širine presledkov, so navadni presledki navadno širši, v besedilih z zgolj eno širino presledkov pa je najbrž zaradi varčevanja s prostorom presledek ožji. Presledki računalniških različic pisav imajo načeloma širino ene četrtine celca, npr. v Times New Romanu in ZRColi, Caslonu Pro, Linux Libertinu, Avenirju Next, American Typewriterju in Snell Roundhandu. Predvsem enodebelne pisave kot so Helvetica, Arial, Noto Sans in Futura imajo presledke nekoliko večje, previ dve okoli 27&amp;nbsp;%, Noto Sans okoli 26&amp;nbsp;% in Futura okoli 31&amp;nbsp;%, Didot in Comic Sans imata tudi dokaj velike presledke, prvi 28&amp;nbsp;% in drugi 30&amp;nbsp;% celca. Precej ozke presledke ima Bodoni, in sicer 19&amp;nbsp;% celca. Širina presledkov večine besedil dandanes je torej do ene tretjine celca. Glifi obeh znakov lahko ob obojestranski poravnavi zmanjšata ali povečata svojo širino, na koncu vrstice pa nimata širine, ne glede na to, kolikokrat sta zapisana.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UAX#142025|UAX #14 2025]])&lt;/ref&gt; Če je potrebno, se lahko namesto tih dveh znakov uporabi {{Unicode|2004|ne|ime=three-per-em space}}, {{Unicode|2005|ne|ime=four-per-em space}} ali {{Unicode|2006|ne|ime=six-per-em space}}, tj. presledek tretjine, četrtine oz. šestine celca, ki ne speminjajo svoje širine.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

V grafonomično zapisanem besedilu in pri obojestranski poravnavi lahko širina presledka zelo niha znotraj istega besedila, medtem ko je pri enokoračnih pisavah in brajici vedno iste širine, enake kot ostala znamenja. Še posebej, če so stolpci zelo ozki, lahko zaradi potreb obojestranske poravnave to zelo poveča širino presledka do mere, ko ne izgleda lepo in zmanjšuje berljivost. Tak zelo raztegnjen presledek se imenuje '''lúža''', ali če je res zelo širok, '''jézero'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#McWhinnie2013|McWhinnie 2013]]), prevod iz ang. ''puddle'' in ''lake''. Gl. vir za primer.&lt;/ref&gt;

Presledek je bil prisoten v feničanski pisavi, v grški, ki je za razliko od feničanske zapisovala tudi samoglasnike, pa se je potreba po presledkih zmanjšala in je bil zelo redko prisoten.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 9]])&lt;/ref&gt; Zgodnejši zapisi v grški pisavi in latinici so namesto presldkov vsebovali interpunkte, tj. {{Oklepaji|znamenja=·}}, piko na sredi med osnovnico in višino verzalke. V latinici so se uporabljali do drugega stoletja našega štetja, potem pa so bili izpuščeni in po kratkem obdobju uporabe hedere, listu podobnega znamenja {{Oklepaji|znamenja=❦}}, ni obstajalo nobeno znamenje, ki bi imelo enako vlogo kot danes presledki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 10, 26]])&lt;/ref&gt; Vse besede, ločila in ostala znamenja so se torej pisala stično. Taka pisava se imenuje '''''scriptura continua''''' {{Izgovorjava|skripˈtura kɔnˈtinua|skriptúra kontínua}}.&lt;ref&gt;gl. npr. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997]])&lt;/ref&gt;

V srednjem veku se je začela pojavljati potreba po razdeljevanju besedila na manjše dele. Pojavila so se razna ločila za ločevanje besed, poleg tega pa so se začeli pojavljati tudi pogostejši presledki, Saenger to pogojuje s tem, da se je takrat pojavila potreba po tihem branju. Od poznega sedmega stoletja pa do 11. stoletja po večini Evrope so bili presledki zapisani ne glede na meje besed in še vedno redkeje kot dandanes, tak način zapisa se imenuje '''zráčni zapís'''.&lt;ref&gt;tu prevedeno iz angl. ''aerated script'' v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 32]])&lt;/ref&gt; Presledek se v takih besedilih ne nanaša na nikakršno oblikoslovno ali fonetično enoto (npr. pavze med govorom), ampak zgolj deli besedilo na manjše dele, da je lažje tiho brati in slediti zapisanemu. Od dvanajstega stoletja se pojavlja '''kanónična sepáracija''', pri kateri se presledki nanašajo na neko morfemsko ali fonetično ločnico, vendar so pogosto še vedno po dve današnji besedi zapisani kot ena grafematična beseda. Čez čas se je vstavljalo čedalje več presledkov, najkasneje so se začeli pojavljati med kratkimi, predvsem klitičnimi besedami in neko drugo besedo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 44]]), ''kanonična separacija'' je tukajšnji prevod iz angl. ''canonical separation''&lt;/ref&gt;

Področje južne Nemčije je bilo v tem aspektu zelo inovativno, s prvim besedilom s presledki že okoli 780–790. Od sredine devetega stoletja je za to območje že značilni veliko krajši nizi znamenj brez presledka kot v Franciji in Italiji in že načeloma niso bili več daljši od 15 znamenj. Pisanje bolj ali manj vsako (današnjo grafematično) besedo posebej je postalo pogosto šele okoli pisanja Brižinskih spmenikov, v Freisingu okoli 992–1005.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 102–106]])&lt;/ref&gt; Tako so vsa v slovenščini zapisana besedila že od Brižinskih spomenikov naprej pisana z doslednimi presledki med grafematičnimi besedami.

Kadar je potebno presledek ASCII označiti s znakom, ki ni beli znak (npr. za iskanje podvojenih ali narobe uporabljenih presledkov), se običajno uporabi po ISO 9995-7 {{Unicode|2423|ime=open box}}&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO9995-7|ISO 9995-7:2009]])&lt;/ref&gt; ali po ISO/IEC 646 {{Unicode|2420|ime=symbol for space}},&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC646|ISO/IEC 646:1991]])&lt;/ref&gt; po ECMA-17 oz. ISO 2047 {{Unicode|25B3|ime=white up-pointing triangle}}&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ECMA-171968|ECMA-17 1968]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO2047|ISO 2047:1975]])&lt;/ref&gt; ter po [[wikipedia:BCD_(character_encoding)|BCDIC]], [[wikipedia:EBCDIC|EBCDIC]] in [[wikipedia:ASCII#1963|ASCII-1963]] {{Unicode|2422|ime=blank symbol}}&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mackenzie1980|Mackenzie 1980: 41, 47, 52, 102, 117, 119, 130, 132, 141, 148]])&lt;/ref&gt; pa sta danes manj pogosta. Nedeljivi presledek se po ISO 9995-7 označi z {{Unicode|237D|ime=shouldered open box}}.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Ob vklopu oznak oblikovanja v Microsoft Officeu se za presledek ASCII uporablja {{Unicode|00B7|ime=middle dot}}, za nedeljivi presledek pa {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}. Če se v grafonomičnem pisanju mora eksplicitno poudariti, da je nekje presledek, se ga običajno označi s podčrtajem {{Oklepaji|znamenja=_}}, ki je na robovih lahko tudi zavihnjen navzgor, tj. {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x2423;}}. Če se torej želi eksplicitno označiti, da se {{Oklepaji|znamenja=5 %}} piše s presledkom, bi se to zapisalo kot {{Oklepaji|znamenja=5_%}} ali kot {{Oklepaji|znamenja=5&amp;#x2423;%}}.

===== Pojavljanje =====
Navadni presledek se v slovenščini pojavlja za ločevanje različnih znamenj in višjih grafematičnih enot:

* za ločevanje grafematičnih besed, vključno s števili in simboli,
* za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed, vključno s števili in simboli,
* za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od drugih ločil in izpostavnih znamenj,
* za ločevanje po tri pozicije naenkrat v številu, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Presledek velikosti števke|presledek velikosti števke]],
* za pisanje v razprtem slogu, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Prostor med znamenji|prostor med znamenji]],
* za lažjo povezavo s pisnim prenosnikom v fonetičnih, fonoloških in morfofonoloških transkripcijah, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Transkripcija|transkripcija]],
* za zamikanje vrstice in besed, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Vodoravni tabulator|vodoravni tabulator]] in [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Poravnava vrstic|poravnava vrstic]],
* v obdobju reformacije tudi za ločevanje klitičnih ločil razen pik od besede na katero se pripenjajo, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]],
* {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} se uporablja tudi kot osnova za združljive znake, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Diakritično znamenje|diakritično znamenje]].
Splošno pravilo za prve tri točke je, da se presledek pojavlja med vsako grafematično besedo in vsakim ločilom, ki ni del grafematične besede, oz. izpostavnim znamenjem, razen če bi se pojavil pred enklitičnim znamenjem ali za proklitičnim znamenjem; v takem primeru se presledek ne realizira. Gl. podpoglavja za natančnejša pravila in primere. Glede tega, kdaj se uporabi {{Unicode|0020|ne|ime=space}} in kdaj {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pojavljanje prelomov|pojavljanje prelomov]].

====== Za ločevanje grafematičnih besed ======
Glede vstavljanja navadnega presledka med rekodabilna znamenja (črkovna znamenja, števke, simbole) je povsem vezano na gafematično besedo. Če sta znamenji del iste grafematične besede, potem med njima ni presledka, razen v primeru ločevanja pozicij v številu s presledkom. Za pisanje razprtega sloga, tudi če se uporabi presledek ASCII ali nedeljivi presledek za ločevanje znamenj, se ti grafetično ne obravnavajo kot presledek med besedama, temveč kot povečani presledek med znamenjema. Dvojnice tipa {{Fran|nahitro}} in ''na hitro'', ''5 %'' in nestandardno ''5%'' ter pravopisna pravila o pisanju skupaj ali narazen se primarno navezujejo na to, kaj se obravnava kot ena grafematična beseda in kaj kot več. Kdor piše ''na hitro'' s presledkom, zapisano obravnava kot dve grafematični besedi, kdor piše ''nahitro'' brez presledka, pa zapisano obravnava kot eno grafematično besedo. Več o tem v poglavju [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Grafematična beseda|grafematična beseda]].

Za posebnosti glede presledkov med simboli v matematični notaciji gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Srednji matematični presledek|srednji matematični presledek]].

====== Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed ======
Različna ločila in izpostavna znamenja imajo različne odnose z grafematičnimi besedami. Nekatera ločila se pišejo nestično z grafematičnimi besedami, druga pa stično. To je odvisno od njihove [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Klitičnost ločil|klitičnosti]], ki pa se lahko v različnih vlogah ločila spreminja; spreminjajo se torej tudi pravila pojavljanja presledka. Klitična ločila, kot so vejica, pika, klicaj, oklepaji in narekovaji, so stični z besedo, na katero se pripenjajo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nunberg1990|Nunberg 1990: 58]])&lt;/ref&gt; Vejica {{Oklepaji|znamenja=,}}, ki je v slovenščini enklitična, je tudi levostična in od grafematične besede, pisane levo od nje, ni ločena s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako,}} in ne morebiti {{Oklepaji|znamenja=tako ,}}. Uklepaj {{Oklepaji|znamenja=(}}, ki je proklitičen, je tudi levostičen in od grafematične besede, pisane desno od njega, ni ločen s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=(tako}} in ne morebiti {{Oklepaji|znamenja=( tako}}. Presledek se piše med enklitičnim znamenjem in sledečo besedo, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako, seveda}}, in med proklitičnim znamenjem in prejšnjo besedo, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako (seveda)}}. Ob funkcijah se sledeči oklepaji namesto argumenta tipa {{Oklepaji|znamenja=print()}} načeloma (odvisno od programskega jezika) pišejo stično s funkcijo (gl. primer pod naslednjim podnaslovom), kot se tudi znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Sestavljena izpostavna znamenja|sestavljenih izpostavnih znamenj]], kot je {{Oklepaji|znamenja=člen 10(1)(d)}}. Glede presledkov ob klitičnih znamenjih v 16. stol. gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]]. Nekaj primerov, kjer so proklitična znamenja označena rdeče, enklitična pa modro:

&lt;blockquote&gt;Kot navaja Agencija za okolje RS &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;Arso&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt;, se sezonske napovedi od vsakdanjih kratkoročnih in srednjeročnih razlikujejo v tem&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; da podajajo predvsem pričakovana odstopanja vrednosti &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;npr&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt; temperature ali količine padavin&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt; od podnebnih značilnosti v primerjalnem obdobju 1993–2016&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksno-poletje-nas-caka.html|title=Kakšno poletje nas čaka?|accessdate=7. 5. 2025|work=24 ur}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Js sm se enkrat ze sel nekaj podobnega preko prevozi.org, ko sem se nekam dlje vozil &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;1h&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;),&lt;/span&gt; pa sem prisel do zakljucka&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; da je moj mir v avtu vec vreden&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; kot bencin&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt; :)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kg9cth/nova_platforma_za_redne_dnevne_prevoze_tandem/|title=Nova platforma za redne dnevne prevoze – Tandem (update še tu 😅 )|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/Unholy1337}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

⸲Skléneni &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt; ti ga darújemo &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt; s’ vſo ópzhino tvojih isvólenih &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; in njih ſpomín obhajózh &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;;&lt;/span&gt; ſoſebno zhaſtíte vſelej divíze Marije &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; mátere naſhiga Bogá in Goſpóda Jesuſa Kriſtuſa &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; pa tudi tvojih ſvétih apóſtelnov in márternikov &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;:&lt;/span&gt;  Petra in Pavla […]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Jurij|last1=Gollmayr|year=1817|title=Şveta maşha, ino kerşhansko premişhlovanje is Şvetiga pişma sa vşaki dan meşza, tudi druge lepe molitve|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKALXG5K|location=Ljubljana|page=32|editor-last=Ravnikar|editor-first=Matevž|cobiss=82868480}}&lt;/ref&gt; (gl. tudi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]])&lt;/blockquote&gt;Neklitična ločila, tj. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Polnila|polnila]], se, če so del grafematične besede, pišejo stično z njo, npr. opuščaj ali vezaj v primerih {{Oklepaji|znamenja=Po jezeru, bliz’ Triglava}} ali {{Oklepaji|znamenja=le-ta}}. Če niso del grafematične besede, se pišejo ločeno, npr. pomišljaj v primeru {{Oklepaji|znamenja=mladost – norost}}. Glede stičnega pomišljaja tipa ''8.00–10.00'' in ''prekop Ren–Donava'' in poševnice tipa ''in/ali'' in ''km/h'' gl. tudi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Težji primeri določanja rekodabilnosti|težji primeri določanja rekodabilnosti]]. Nekaj primerov, kjer so neklitična ločila znotraj besede označena rdeče, tista, ki niso del besede, pa modro:

&lt;blockquote&gt;Roglič se vrača na svojo četrto Dirko po Italiji z jasnim ciljem &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;–&lt;/span&gt; drugič osvojiti Giro. S tem bi 35&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;-&lt;/span&gt;letni Slovenec združil rožnato majico z rdečo majico šampiona Dirke po Španiji in se s skupno že šestim osvojenim ''grand tourom'' podal na julijsko Dirko po Franciji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/dvoboj-roglic-ayuso-in-ekipni-obracun-bikov-in-emiratov-za-roznato-majico/744802|title=Dvoboj Roglič – Ayuso in ekipni obračun bikov in emiratov za rožnato majico|accessdate=7. 5. 2025|work=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Skratka &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;-&lt;/span&gt; šlo je za moj komfort VS njun komfort.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kfeatq/klicanje_policije_za_brezveze/|title=Klicanje policije za brezveze|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/sulcslo}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

To je sa &lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;-&lt;/span&gt; nj nar vezh&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; veſelje ,

K&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; prihod Jesuſov&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; vuzhí.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Luka|last1=Dolinar|year=1829|title=Pe⸲sme v’ nedele zeliga leta|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1MSP5PO|location=Ljubljana|page=7|cobiss=6611971}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Delna izjema temu je tropičje, ki se nestandardno zapisuje stično z besedo na levo (oz. na desno, če označuje izpust začetnega dela) ali pogovorno celo obojestransko stično (po SP 2001 pa nestično).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 46]]), § 399&lt;/ref&gt; Primeri, ko se piše brez presledka:&lt;blockquote&gt;To je res ironija... sem ravno o tem razmisljal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kbkse6/same_vibe_delafci/|title=Same vibe? Delafci?|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/car_t_man90}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Še malo počakajmo, pa se BDP skrčil za 3 in potem za katastrofalnih 10-15% , kjer je točka nevrnitve...potem sledi kolaps in državljanska vojna...&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ameriski-bdp-se-je-skrcil-za-03-odstotka.html|title=Ameriški BDP se je skrčil za 0,3 odstotka|accessdate=7. 5. 2025|work=24 ur|author=tornadotex}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Pogosto se mu zdi, da najpomembnejše zadeve naših življenj niso vedno nad oblaki ali za daljnimi gorami, ampak preprosto pred lastnim nosom...&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://radio-odeon.com/blog/pred-nosom-143/|title=Pred nosom... (143)|accessdate=7. 5. 2025|work=Radio Odeon|last=Lozar|first=Robert}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V pogovornem jeziku na elektronskih napravah številni presledek med ločili in grafematičnimi besedami zapisujejo nedosledno, saj ima za razliko od presledka med besedami manjšo pomensko in praktično vlogo. V predzadnjem primeru je tudi pred drugo vejico presledek.

====== Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od drugih ločil in izpostavnih znamenj ======
Presledek se v določenih primerih uporablja tudi za ločevanje dveh zaporednih ločil oz. izpostavnih znamenj, vendar le v določenih, pogosto redkejših kombinacijah. Tudi v teh primerih je presledek odvisen od klitičnosti ločila, ki se kot rečeno lahko spreminja glede na vlogo, torej se isto znamenje lahko kdaj zapiše z, kdaj pa brez presledka. Če je ločilo del grafematične besede, se presledek pojavlja pod enakimi pogoji, kot če bi se grafematična bseda začela oz. končala z rekodabilnim znamenjem; beseda, ki se konča oz. začne z ločilom, torej nima drugačnih pravil ločevanja od ločil ali drugih besed kot beseda, ki se začne s črkovnim znamenjem, števko ali simbolom. Torej, če se zapiše {{Oklepaji|znamenja=Blizu?}} brez presledka, potem se zapiše tudi {{Oklepaji|znamenja=Bliz’?}} brez presledka in če se {{Oklepaji|znamenja=beseda a / beseda b}} zapiše s presledkom, potem se tudi {{Oklepaji|znamenja=predpona a- / beseda b}} zapiše s presledkom. SP 2001 prav tako ne veleva nikakršnih izjem stičnosti v takih primerih. V takih primerih torej gl. pravila [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed|za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed]]. Kadar sta dve znamenji znotraj iste grafetične besede, se pišeta stično, npr. {{Oklepaji|znamenja=Končnica -o/-e}}, če sta v različnih beseda pa se pojavlja presledek, npr. {{Oklepaji|znamenja=t’le bliz’ ’maš parking}}.

Pred enklitičnimi ločili in izpostavnimi znamenji (npr. vejicami, klicaji in zaklepaji) se v nobenem primeru ne pojavlja presledek. Ne glede na to, katero ločilo je pred enklitičnim ločilom, je z njim levostično. Dve enklitični ločili se pišeta brez vmesnega presledka, npr. {{Oklepaji|znamenja=Kaj?!}} ali {{Oklepaji|znamenja=Nujno!!!}}, kot se tudi s polnili izven besede, npr. v {{Oklepaji|znamenja=[…]}} je oglati zaklepaj stičen s tropičjem. Za enklitičnimi ločili se pojavlja presledek, ne glede na ločilo, razen če je to ločilo enklitično zaradi pravila leve stičnosti. Znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Sestavljena izpostavna znamenja|sestavljenih izpostavnih znamenj]], kot je {{Oklepaji|znamenja=člen 10(1)(d)}}, se proklitično in enklitično ločilo pišeta skupaj.

Kombinacija proklitičnega in enklitičnega znamenja je zelo redka. V SP 2001 se v § 21–23, 228, 438, 450, 1218–1219 in 1236–1238 pojavlja za izpostavni prikaz dvodelnih ločil, tj. oklepajev in narekovajev, pri čemer je med njima presledek, ki nadomešča teoretično grafematično besedo, ki bi se pojavljala med ločiloma. V § 450 je celo med dva zaklepaja vstavljen presledek. Pri izpostavno uporabljenih ostalih klitičnih ločilih znotraj oklepajev tipa {{Oklepaji|znamenja=podpičje (;)}} pa se pišejo stično.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 6–7, 30, 43, 49–50, 223, 226]]), § 21-23, 228, 371, 438, 450, 1218–1219, 1236–1238&lt;/ref&gt; V SP 1962 in S 1879 je med oklepaji pisan presledek, med narekovaji pa ne,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1962|SP 1962: 88–89]]), § 93–94; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#S1879|S 1879: 6]])&lt;/ref&gt; v SP 1950, SP 1935, SP 1920, SP 1899 in SS 1854 pa se tudi narekovaja pišeta narazen.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1950|SP 1950: 52]]), § 75; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1935|SP 1935: XXIV]]), § 49; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1935|SP 1920: 29]]), § 56; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SP 1899: 117, 119]]), § 765, 773, 774, ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SS 1854: 9]]), § 8&lt;/ref&gt; V SS 1916 in SS 1894 se pišeta oklepaja in narekovaja stično.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1916|SS 1916: 63]]), § 89, ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1894|SS 1894: 22]]), § 46&lt;/ref&gt; Oklepaji ob funkcijah brez vnesenega argumenta tipa {{Oklepaji|znamenja=print()}} se prav tako pišejo stično (gl. primer spodaj).

Ravno obratno je s proklitičnimi ločili in izpostavnimi znamenji (uklepaji, narekovaji). Pri njih se nikoli ne pojavlja presledek za njimi, ne glede na to, ali je sledeče ločilo proklitično, npr. med uklepajem in začetnim narekovajem v {{Oklepaji|znamenja=(»Ne!« je zavpila.)}} ali polnilom izven besede, npr. v {{Oklepaji|znamenja=[…]}} je oglati uklepaj stičen s tropičjem (v {{Oklepaji|znamenja=/…/}} so poševnice v vlogi oklepaja). Za kombinacijo z enklitičnim ločilom gl. prejšnji odstavek. Pred proklitičnimi ločili se analoško presledku za enklitikami piše presledek pred enklitikami. Pri tem seveda presledek med enklitičnim in proklitičnim ločilom oz. izpostavnim znamenjem ni nič večji kot ostali navadni presledki. Prav tako se ne piše presledka med dvema proklitičnima znamenjema zaradi pravila desne stičnosti.

Klitična ločila in izpostavna znamenja imajo dosledna pravila glede pojavljanja presledka, ki prevladajo nad pravili glede presledka okoli polnil izven besede, ki je drugače načeloma prisoten. Polnila izven besede se torej pišejo desnostično, če jim sledi enklitično ločilo in levostično, če je pred njimi proklitika. V primerih dveh zaporednih polnil izven besede pa se prav tako pojavlja presledek med njima. Glede prostora ob pomišljajih gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Navadni pomišljaj|navadni pomišljaj]] in [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Dolgi pomišljaj|dolgi pomišljaj]]. Presledek med vezajem, ki označuje pripono, in tropičjem je v SP 2001 nedosledno zapisan (gl. primer spodaj); dvakrat je zapisan brez, enkrat pa z presledkom. Kadar se nestandardno namesto tropičja uporabi več kot tri pike, se vse pike pišejo z enakim prostorom vmes.

Pojavljanje presledka med kombinacijami ločil oz. izpostavnih znamenj je pregledno podano v naslednji tabeli.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pojavljanje presledka med kombinacijami ločil oz. izpostavnih znamenj
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;4&quot; |2. znamenje
|-
!Proklitično
!Enklitično
!Polnilo
znotraj
besede
!Polnilo
izven
besede
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |1. znamenje
!Proklitično, npr. {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=»}}
|stično
|različno
|stično
|stično
|-
!Enklitično, npr. {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}
|nestično
|stično
|nestično
|nestično
|-
!Polnilo znotraj besede, npr. {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=’}}
|nestično
|stično
|stično/nestično
|nestično
|-
!Polnilo izven besede, npr. {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=…}}
|nestično
|stično
|nestično
|nestično
|}
V nadaljevanju je podanih nekaj citiranih primerov, ki potrjujejo pravila pojavljanja presledka:

* proklitično + proklitično (stično):
&lt;blockquote&gt;zadnji del pripovedne končne stavčne intonacije, usmerjen proti spodnji tonski legi &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(»&lt;/span&gt;ko gremo z glasom navzdol«)&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 200]])&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Na podlagi 36. člena Zakona o financiranju občin &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;((&lt;/span&gt;ZFO-1), Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO), […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.koper.si/wp-content/uploads/2019/08/03-SKLEP-vrednost-to%C4%8Dke-NUSZ-%C4%8Distopis.pdf|title=Sklep o vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017|accessdate=13. 5. 2025|author=Mestna občina Koper}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* proklitično + enklitično (glede stičnosti gl. gor):&lt;blockquote&gt;Skladenjsko se rabijo pika (.), vprašaj (?), klicaj (!), vejica (,), podpičje (;), dvopičje (:), pomišljaj (–), vezaj (-), tri pike (…), razne vrste narekovajev, npr. (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;» «&lt;/span&gt;), in oklepajev, npr. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;( )&lt;/span&gt;, ipd.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 30]]), § 228&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ’&lt;/span&gt;):&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 52]]), § 467&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; ''e)'' '''narekovaj''' (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;„“&lt;/span&gt;), kadar hočemo imena, naslove ali posamezne stavke in besede &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;posebno&lt;/span&gt; zaznamovati ali &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;dobesedni govor&lt;/span&gt; označiti n. pr.:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SS 1916: 63]]), § 89&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Funkcija echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; izpiše enega ali več nizov. V primeru, da v funkciji echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; izpisujemo več argumentov ne smemo uporabiti oklepajev! Funkcija echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; programerju ne daje povratne informacije o stanju izpisa, saj vrača void.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nsa-splet.si/php/zgledi/php-zgledi-03-izpisi.php|title=Izpis na zaslon|accessdate=14. 5. 2025|author=eNSA|work=Zgledi PHP}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* proklitično + polnilo znotraj besede (stično):&lt;blockquote&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-), končnic &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;a, -e, -i), priponskih obrazil &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;ost, -oba, -ota, -oča), medpon &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;o-, -e-), vpon &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 48]]), § 434&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; ZGODOVINSKI RAZVOJ PROJEKTA ŽELEZNICE ŠKOFJA LOKA—DIVAČA &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(—&lt;/span&gt;TRST)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Jože|last1=Jenko|year=1964|title=Loški razgledi|chapter=Zgodovinski razvoj projekta železnice Škofja Loka—Divača (—Trst)|pages=82–101|publisher=Muzejsko društvo|cobiss=7211522|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TG9VP3DJ}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Ritualizem -  refleksija družbenih transformacij in raziskovalčeve &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;ga pomanjkanja) moči&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Majda|last1=Klobčar|year=2012|title=Traditiones|chapter=Ritualizem - refleksija družbenih transformacij in raziskovalčeve (-ga pomanjkanja) moči|pages=159–174|url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/980|doi=https://doi.org/10.3986/Traditio2012410114|volume=41/1}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* proklitično + polnilo izven besede (stično):&lt;blockquote&gt; Samostalniki tipa oboa, Lea, Livia imajo rodilnik dvojine in množine izpisan v slovarju: Lea &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;/…&lt;/span&gt;/ Lej.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 95]]), § 820&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] „zelo rada zlorablja pooblastilo &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;[...&lt;/span&gt;] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;[…&lt;/span&gt;] da bodisi rada potvarja dejstva […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/sodnaPraksa?idECLI=ECLI:SI:VSLJ:2015:IV.CP.560.2015.1|title=VSL sklep IV Cp 560/2015|accessdate=13. 5. 2025|author=Višje sodišče v Ljubljani}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] sem rekel togotno&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. »&lt;/span&gt;Še tega je bilo treba!« – Togotno sem rekel&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;: »&lt;/span&gt;Z njimi boš hodila! [...]&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 53]]), § 473&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; V Uberju so aprila za spletni portal Žurnal24 potrdili, da razmišljajo o prihodu v Slovenijo in da ocenjujejo stanje&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. ''&quot;&lt;/span&gt;Zagotavljamo, da bomo v primeru vstopa na slovenski trg delovali popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo'' […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/uber-prihaja-v-slovenijo-20-maja.html|title=Uber prihaja v Slovenijo 20. maja|accessdate=14. 5. 2025|work=24 ur}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; To pravilo velja od začetka priprave predpisa (npr. »predlog Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih« ali »Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;) (&lt;/span&gt;glej tudi robno št. 234).&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|pages=40, § 49|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;[…] sem rekel togotno. »Še tega je bilo treba&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;!«&lt;/span&gt; – Togotno sem rekel: »Z njimi boš hodila! […]&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;br&gt; […] (pri nekaterih imenih tak predimek opuščamo: van Beethoven – Beethovnov);&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 17]]), § 115&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;To pravilo velja od začetka priprave predpisa (npr. »predlog Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih« ali »Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;«)&lt;/span&gt; (glej tudi robno št. 234).&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;br&gt; Eno od področij, kjer je bil vpliv SEJA največji, je upoštevanje temeljne razlike med tvorjenjem (= daljši monolog, daljše vloge (diskurz&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;))&lt;/span&gt; in interakcijo (= pogovorni monolog, krajše vloge (diskurz&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;))&lt;/span&gt; pri oblikovanju učnih ciljih in strukturiranju izpitov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=2023|title=Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek|pages=31|publisher=Zavod RS za šolstvo|cobiss=135111683|url=https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-03-0770-9|editor-last=Kač|editor-first=Liljana}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + polnilo znotraj besede (nestično):&lt;blockquote&gt;'''kóst''' -í &lt;small&gt;ž&lt;/small&gt; kôsti kóst kôsti -jó&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;; -&lt;/span&gt;í -í -éma -í -éh -éma&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;; -&lt;/span&gt;í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 216]]), § 1178&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-), končnic (-a&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;e&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;i), priponskih obrazil (-ost&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;oba&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;ota&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;oča), medpon (-o-&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;e-), vpon (-k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;br&gt; Glas ti zaprè besedí &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, ’&lt;/span&gt;z rok ti potegne peró.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=123|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=V spomin Matija Čopa|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] in nazadnje »zabrusi«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. –&lt;/span&gt; To je pa čudna »špraha«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. –&lt;/span&gt; »Prijatelj« […]&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 51]]), § 464&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] sem rekel togotno. »Še tega je bilo treba!&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;« –&lt;/span&gt; Togotno sem rekel: »Z njimi boš hodila! [...]&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;br&gt; […] popotnik&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, —&lt;/span&gt; —. (Cankar)&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. —&lt;/span&gt; Sitno mu je bilo, da bi stopil ''tak'' pred njo, ''blaten in ubog popotnik''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, —&lt;/span&gt; — (Cankar).&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|year=1975|title=Jezik in slovstvo|pages=121|publisher=Slavistično društvo Slovenije|cobiss=17738029|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-42I4R0GY|first1=Breda|last1=Pogorelc|chapter=Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji|volume=20/5}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo znotraj besede + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;Predpona ''s''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- (&lt;/span&gt;''sleči'') ima pred korenskim ''s z š ž g'' oblike ''se''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- [&lt;/span&gt;sə]:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 78]]), § 684&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo znotraj besede + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; pri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; pra&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-)&lt;/span&gt;, končnic (-a, -e, -i), priponskih obrazil (-ost, -oba, -ota, -oča), medpon (-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; -e&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-)&lt;/span&gt;, vpon (-k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;br&gt; Komú najprej vesélo / Zdravljico, bratje, č’mo zapet&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ?&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=222|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Zdravijca &lt;!----- tako piše v viru, ne spreminjati ----&gt;|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] Kaj je tebi téga mar&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ?&lt;/span&gt; / Bog te obvár&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ !&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=71|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Zapuščena|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo znotraj besede + polnilo znotraj besede:
** v isti grafematični besedi (stično):&lt;blockquote&gt;Pridevniki na -ov&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;/-&lt;/span&gt;ev, -in ne zaznamujejo zmeraj svojine, temveč tudi vrsto (npr. lipov čaj, hruškov kompot, kalcijev karbonat).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 21]]), § 157&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
** v različnih grafematičnih besedah (nestično):&lt;blockquote&gt;Podstava tvorjenk sestoji iz ''drev&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;red'', ''star&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;mod-'', ''laž&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;učitelj'', ''dv&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;jambor-'', ''kaž&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;pot'', ''star&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;cerkven&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;slovanski'', ''prida&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;nič'', obrazila pa so ''-o-'', ''-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;en'', ''-i-'', ''-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;nik'', ''-i&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;ø'', ''-ø&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;ø'', ''-ø''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS2000|SS 2000: 149–150]])&lt;/ref&gt; &lt;br&gt; Kdo učí / Izbrisat&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ’&lt;/span&gt;z spomína nekdanje dní, / Brezup prihodnjih odvzet’ spred očí, / Praznoti vbežáti, ki zdanje morí !&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=74|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Pevcu|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo znotraj besede + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] od 12 do 19 = dva-, tri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-...&lt;/span&gt; + -nájst, od 30 do 90 = trí-, štíri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-...&lt;/span&gt; + -deset, od 200 do 900 pa dvé&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- ...&lt;/span&gt; + -sto ipd.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 4]]), § 11&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Glasovno ni nespremenljiv, prim. suh&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- –&lt;/span&gt; suš- ali žg&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- –&lt;/span&gt; žig- (sežgati, sežigati).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS2000|SS 2000: 108]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo izven besede + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] ''na mah pod bukev lezi! &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Premišljeval je,) kako ga ima rada in kako mu streže. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Rekel je,) da pride in prinese kruha. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Hitro je nataknila rokavice,) stoječ med vrati dnevne sobe'' […]&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 37]]), § 317&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] če hočemo izraziti vrsto, jih delamo z obrazili -''ji'', -''ski'', -''ov'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;... (&lt;/span&gt;redkeje -''in'') oz. z ''i'' iz pridevnikov na -''ən'':&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 114]]), § 962&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo izven besede + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;[…] kadenčni tonski potek pri vprašanjih, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki (''kdo'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''kam'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''zakaj'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''čemu'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''čigav'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…)&lt;/span&gt;, antikadenčnega pa pri vprašanjih brez vprašalnice oz. (večinoma) z vprašalnico ''ali'' (nezborno ''a'').&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 54]]), § 484&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] (npr. M. Hladnik navaja zgled »Slovenski roman – še posebej Jurčičev – se je razvil iz &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;...«&lt;/span&gt;.).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Marta|last1=Kocjan - Barle|year=2012|title=Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih|chapter=Povednost pravopisnih pravil o treh pikah|pages=176|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1416|doi=https://doi.org/10.3986/9789610504412}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] (npr. predpis, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; zakon, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; uredba, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; pravilnik, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…&lt;/span&gt;, določbe o … zakona, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…)&lt;/span&gt;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|pages=106–107, § 191|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[…] (Ampak kdo se dandanašnji briga, če — &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;—?&lt;/span&gt;) […]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1975|title=Jezik in slovstvo|pages=122|publisher=Slavistično društvo Slovenije|cobiss=17738029|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-42I4R0GY|first1=Breda|last1=Pogorelc|chapter=Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji|volume=20/5}}&lt;/ref&gt; gl. tudi prva primera za proklitično + polnilo izven besede&lt;/blockquote&gt;
* polnilo izven besede + polnilo znotraj besede (nestično):&lt;blockquote&gt;Črko ''ð'' pišemo z ''dh'' ali z ''đ'': ''-staður'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– ''-''&lt;/span&gt;''stadhur/-stađur''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 173]]), § 1105&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Sedaj vidimo, da je tudi -''en'' iz dveh delov (-e-n &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;∶ -&lt;/span&gt;a-n).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SS 2000: 261]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo izven besede + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– –&lt;/span&gt; 1935: Slovenski pravopis. Priredila A. Breznik in F. Ramovš. Ljubljana. XXIV + 300 str.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 210]]), § 1137&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; ves sem se bil ''stresel''. (cankar). &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; samo glej, da ne prideta ''dve'' nazaj! (Kosmač). &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; sta  sedeli […]&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

==== Vodoravni tabulator ====
{{Infopolje znamenje|ime=vodoravni tabulator|ASCII=09|YUSCII=09|8859-2=09|Unicode={{Unicode|0009|ne}}|izgled=Prazni prostor do naslednjega tabulatorskega mesta.|grafotaktika=Lahko se pojavlja le med dvema znamenjema, ki nista pesledka.|homoglifi=kateri koli drugi prazni znak|tip=presledek|znamenje=&amp;#x09;|HTML=&amp;͏͏#9; &amp;͏#x9; &amp;͏Tab;|MacOS=&lt;code&gt;⇥ Tab&lt;/code&gt;|Windows=&lt;code&gt;↹ Tab&lt;/code&gt;|SIST=&lt;code&gt;↹ Tab.&lt;/code&gt;}}'''Vodorávni tabulátor''',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025a|Pomoč za LibreOffice 2025]]), po imenu ''horizontal tabulation'' iz Unicoda 1.0 ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025c|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1&lt;/ref&gt; po ISO/IEC 6429 ''character tabulation'',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC6429|ISO/IEC 6429:1992]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025c|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1&lt;/ref&gt; kar bi se prevedlo v slovenščino kot '''znakôvni tabulátor''', manj strokovno zgolj '''tabulátor''' (iz lat. ''tabulō'' ‚deščiti‘ + lat. ''-tor'') , redkeje '''tabulátorski znák''' ali '''predélčnik'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Holozan2010|Holozan 2010]])&lt;/ref&gt; (okrajšano kot HT ali TAB), je drugi najpogosteje uporabljeni tip presledka, ki ga predstavlja znak {{Unicode|0009|ne}}. Za razliko od ostalih presledkov se njegova širina lahko zelo spreminja; medtem ko so ostali presledki neke širine, ki se zaradi razpiranja pri obojestranski povečavi lahko rahlo spremeni, je vodoravni tabulator vedno tako dolg, da se razteza do naslednjega tabulatorskega mesta vzdolž osi. Tabulator je lahko tako zelo ozek, če je naslednje tabulatorsko mesto takoj za zprejšnjim znamenjem, lahko pa zelo širok, če je naslednje tabulatorsko mesto zelo daleč naprej, tudi po več širin celca. Ker se naslednje znamenje zapiše naprej od že v naprej določene točke vzdolž osi, to omogoča, da je začetek grafetičnih nizov poravnan z ostalimi v drugih vrsticah, kar omogoča izdelavo stolpcev znotraj osi.

Kadar je potebno vodoravni tabulator označiti z vidnim glifom, se običajno uporabi po ISO 9995-7 {{Unicode|21E5|ime=rightwards arrow to bar}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ali po ISO/IEC 646 {{Unicode|2409|ime=symbol for horizontal tabulation}},&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; po ECMA-17 oz. ISO 2047 {{Unicode|2AAB|ime=larger than}}&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; je manj pogosto znamenje. Po strešični notaciji se označi kot &lt;code&gt;^I&lt;/code&gt;, ubežno zaporedje pa je &lt;code&gt;\t&lt;/code&gt;.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#AviostoOy2022|Aviosto Oy 2022]])&lt;/ref&gt; Ob vklopu oznak oblikovanja v Microsoft Officeu se za prikaz vodoravnega tabulatorja uporablja enodebelinsko puščico v desno.

===== Pojavljanje =====
Vodoravni tabulator se uporablja primarno za poravnavo začetkov grafetičnih nizov v več vrsticah. Na Wikiverzi raba tabulatorja na žalost ni podprta, tako da so tu navedeni primeri približek, dosežen z drugimi sredstvi. Pojavlja se v naslednjih primerih:

* za izdelavo znotrajvrstičnih stolpcev,
* za presledek med odstavčnimi, vrsičnimi ali opombnimi izpostavnimi znamenji in jedrom odstavka (npr. v seznamih),
* za vstavljanje zelo velikega presledka znotraj vrstice,
* za poravnavo raznih znamenj med vrsticami, npr. decimalnih pik ali enačajev,
* za izdelavo tabel brez dodatnega oblikovanja, npr. v datotekah TXT, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tabele|tabele]],
* za zamik vrstic brez dodatnega oblikovanja, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Poravnava vrstic|poravnava vrstic]].

====== Za izdelavo znotrajvrstičnih stolpcev ======
Ker se določi mesto, do katerega se razteza tabulator, to omogoča, da so začetki grafetičnih nizov poravnani vzdolž več vrstic, kar napravi navidezne stolpce znotraj vrstice. Za razliko od »pravih« stolpcev (kot npr. v časopisih), kjer besedilo poteka prvo do konca enega stolpca in nato na začetek drugega, se v tem primeru vrstica nadaljuje iz enega stolpca v drugega in se zato tudi uporablja v takih primerih, ko naj bi se bralo stolpce vzporedno po vsticah navzdol, npr. če se primerja dve stvari med stolpcema. Tak prikaz je efektivno enak tabeli brez oblikovanja in se uporablja, če uporaba tabele ni zaželena ali mogoča. Za primer je podan del odstavka § 719 v SP 2001:&lt;blockquote&gt;ｓｔｏｌｐｅｃ　　　　–　ｓｔｏｌｐｃａ&lt;br&gt;

ｓｔｒｍｅｃ　　　　　–　ｓｔｒｍｃａ&lt;br&gt;

ｓｉｎｅｋ　　　　　　–　ｓｉｎｋａ&lt;br&gt;

ｆａｎｔｅｋ　　　　　–　ｆａｎｔｋａ&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 82]]), § 719&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V tem primeru so zaradi preglednosti desne besede vrstic poravnane na isto tabulacijsko mesto. Očitno pa je, da se povezujejo besede levega stolpca z besedami desnega stolpca in ni mišljeno, da bi se besede desnega solpca obravnavalo neodvisno od levega. V takih primerih je uporaba vodoravnega tabulatorja veliko bolj priporočljiva od razdelitve besedila na dva stolpca že zaradi interpretacije programa in posledično spreminjanje izgleda ob dodajanju/brisanju znamenj, pa tudi ob lepljenju v drug dokument, če se postavitev ne ohrani, bodo primeri iz istih vrstic še vedno ohranjeni skupaj, pri ločitvi v dva »prava« stolpca pa ne.

====== Za presledek med izpostavnimi znamenji in jedrom odstavka ======
Kadar se našteva v oštevilčenem ali neoštevilčenem seznamu, oštevilčuje odstavke/vrstice ali piše opombe v nogo, se med izpostavnim znamenjem (tj. številom, piko, alinejo, črko …) in ostalim delom odstavka pojavlja vodoravni tabulator, ki ga urejevalniki dokumentov, kot je Microsoft Word, vnesejo avtomatsko. Tabulator v teh primerih poskrbi, da so odstavki/vrstice poravnani, ne glede na širino izpostavnega znamenja. Če bi se uporabljalo navadni presledek, kot se kdaj, če tabulator ni vstavljen avtomatsko, bi bil odstavek ob širšem izpostavnem znamenju bolj zamaknjen kot tisti ob krajšem znamenju. Razlika je zelo očitna pri rimskih številih, ki se zelo razlikujejo po dolžini; prim. zamik ob {{Oklepaji|znamenja=viii}} in {{Oklepaji|znamenja=x}} oz. {{Oklepaji|znamenja=i}} v naslednjem primeru:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Z vodoravno tabulacijo
(enak zamik)
!Z navadnim presledkom
(neenak zamik)
|-
|
{|
| colspan=&quot;2&quot; |Današnji dnevni red:
|-
|i.
|uvod
|-
|ii.
|nekaj malega o zgodovini kremšnit
|-
|iii.
|kako prepoznati pravo kremšnito
|-
|iv.
|pravilno fotografiranje kremšnit
|-
|v.
|kdaj je primerno jesti kremšnito
|-
|vi.
|česa se ne sme početi s kremšnito
|-
|vii.
|kako postreči kremšnito
|-
|viii.
|znani izdelovalci kremšnit
|-
|ix.
|tečaji učenja izdelovanja kremšnit
|-
|x.
|zaključek
|}
|
{|
|Današnji dnevni red:
|-
|i. uvod
|-
|ii. nekaj malega o zgodovini kremšnit
|-
|iii. kako prepoznati pravo kremšnito
|-
|iv. pravilno fotografiranje kremšnit
|-
|v. kdaj je primerno jesti kremšnito
|-
|vi. česa se ne sme početi s kremšnito
|-
|vii. kako postreči kremšnito
|-
|viii. znani izdelovalci kremšnit
|-
|ix. tečaji učenja izdelovanja kremšnit
|-
|x. zaključek
|}
|}

====== Za večje presledke in poravnavo znamenj ======
Če se postavi tabulatorska mesta zelo narazen, se lahko tako z zgolj enim znakov naredi presledek poljubne velikosti, ki se lahko razteza zelo daleč; če bi se uporabljalo navadne presledke, bi jih bilo potrebno vstaviti veliko in se ne more vedno doseči točno želene širine. Taka raba je zelo pogosta v glavi strani, kjer je besedilo običajno zapisano na robovih, vmes pa je velik presledek.

Glede na izbiro tabulatorskega mesta je poravnava okoli tistega tabulatorskega mesta lahko leva, desna, sredinska ali celo glede na specifično znamenje znotraj vrstice. Oblikovanje v glavi strani je načeloma tako, da je napis na levi strani poravnan z levim robom, na sredini je sredinsko poravnan, na desni pa z desnim robom. Microsoft Word podpira tudi poravnavo po decimalnih vejicah/pikah, tako da so v vseh vrsticah poravnana števila po decimalnih vejicah/pikah, ne glede na njihovo velikost ali koliko decimalnih mest imajo. Predvsem v matematiki je pogosta tudi poravnava enačb po enačajih, kadar se pretvarja eno enačbo v ekvivalentne enačbe (»rešuje enačbo«; prim. naslednji primer). Tako v LaTeX-u kot v Unicodnem načinu zapisovanja enačb v matematični pogon se mesto poravnave označi z {{Unicode|0026|ime=ampersand}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Amsmath2.1|amsmath 2.1: 4, 6]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UPTEM2010|UPTEM 2010: 22]])&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;&lt;math&gt;\begin{align} 
3x-5  &amp;= x-7 \\ 
3x-5+5 &amp;= x-7+5 \\ 
3x &amp;= x-2 \\ 
3x-x &amp;= x-2-x \\ 
2x &amp;= -2 \\
{2x \over 2} &amp;= {-2 \over 2} \\
x &amp;= -1
\end{align}&lt;/math&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eucbeniki.sio.si/mat9/864/index2.html|title=Matematika 9|accessdate=22. 5. 2025|work=i-učbeniki|pages=56}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

==== Presledek širine števke ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine števke|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2007|ne|ime=figure space}}|izgled=Prazni prostor širine števke.|grafotaktika=Pojavlja se med dvema števkama.|homoglifi={{Unicode|2000|ne}}, {{Unicode|2002|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2007;|HTML=&amp;͏͏#8199; &amp;͏#x2007; &amp;͏numsp;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8199&lt;/code&gt;}}Unicode priporoča uporabo posebnega, točno temu namenjenega znaka za zapisovanje presledka med števkami znotraj števila, {{Unicode|2007|ime=figure space|ne}}, tj. '''preslédek širine štévke'''. Njegova širina je enaka širini števke in že sam po sebi je nedeljiv.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; To omogoča poravnavo števk (ne pa tudi mest v številu), če bi se nekdo odločil pisati osamljeno števko skupaj s tremi, npr. {{Oklepaji|znamenja=9028}}, drugače pa s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=25&amp;#x2007;028}}; v tem primeru bi se petica v celoti nahajala levo od devetice, če sta števili poravnani po zadnji števki.

Pogosto pa tak presledek izgleda prevelik, še posebej pri pisanju med besedilom, poleg tega pa se ga težko napiše s tipkovnico. Zaradi tega je uporaba redka in se običajno nadomešča z navadnim presledkom. Nomotehnične smernice in Medinstitucionalni slogovni priročnik Evropske unije v teh primerih omenjajo uporabo ''presledka'', vendar je vsaj v slogovnem priročniku iz tabele očitno, da se s tem misli navadni presledek; iz nomotehničnih smernic se to lahko sklepa, vendar poleg ni podan noben ponazorjalni primer.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MSP2025|MSP 2025: 107]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#NS2018|NS 2018: 94–96]]), § 167–171&lt;/ref&gt;

Tudi navadni presledek pogosto izgleda preširok, zaradi česar se uporablja tanki nedeljivi presledek. Za tako vlogo je najprimernejši {{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}, ki je že sam nedeljiv. [[w:Mednarodni_urad_za_uteži_in_mere|Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) je v osmi različici mednarodnega sistema enot predvidel rabo tankega presledka, v deveti pa omenja le rabo ''presledka''. [[w:Mednarodna_zveza_za_čisto_in_uporabno_kemijo|Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) v ''Guidelines for Drafting IUPAC Technical Reports and Recommendations'' iz leta 2007 prav tako predvideva rabo tankega presledka.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2006|BIPM 2006: 133]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2019|BIPM 2019: 150]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt; SP 2001 in SP 8.0 zgolj omenjata rabo presledka, za katerim se ne deli.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 32, 68]]), § 257, 609; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt; Peter Weiss omenja v takih primerih rabo presledka, širine polovice ali tretjine navadnega presledka, kar je že [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Lasni presledek|lasni presledek]].&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

===== Pojavljanje =====
Presledki se pišejo znotraj števila, in sicer načeloma ločujejo po tri mesta, šteto levo in desno od decimalne vejice/pike oz. z desne strani, če ni decmalne vejice/pike. Ob decimalni vejici/piki ni presledka. Namesto presledka se pojavlja tudi pika ali v primeru decimalne pike (povečini le na kalkulatorjih) vejica, velikokrat pa tudi ni nikakršnega ločevanja, kar otežuje hitro prepoznavanje števila. Mednarodni standardi in organizacije uporabljajo presledke namesto pik alii vejic v izogib napačnemu interpretiranju, saj se tako {{Oklepaji|znamenja=1.234}} kot {{Oklepaji|znamenja=1,234}} v različnih jezikih lahko interpretirata tudi kot decimalna vejica/pika. Po ISO 80000-1:2022 se piše ali brez ločevanja ali z majhnim presledkom v vseh primerih.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1|ISO 80000-1:2022]])&lt;/ref&gt; BIPM tudi dopušča obe možnosti, vendar pravi, da se običajno ne zapisuje presledka, če bi se s tem izpostavilo le eno mesto, npr. {{Oklepaji|znamenja=3 279.168 3}} se raje piše skupaj – {{Oklepaji|znamenja=3279.1683}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2006|BIPM 2006: 133]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2019|BIPM 2019: 150]])&lt;/ref&gt; IUPAC ima enak pogled, dalje pa dopušča še vstavljanje presledka pred v oklepaju podano mersko napako, tj. {{Oklepaji|znamenja=235.043 928 1 (12)}} in {{Oklepaji|znamenja=235.043 928 1(12)}} sta obe dovoljeni.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt; Po Medinstitucionalnem slogovnem priročniku se vedno uporablja presledke za ločevanje levo od decimalne vejice, decimalk pa se ne ločuje, torej {{Oklepaji|znamenja=152 231,324567}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MSP2025|MSP 2025: 107]])&lt;/ref&gt; Nomotehnične smernice predvidevajo presledek v vseh primerih raz pri pisanju denarnih zneskov, nikjer pa ne izjavijo eksplicitno, da se ti ne pojavljajo tudi za decimalno vejico. Denarni zneski se pišejo s pikami in ne s presledki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#NS2018|NS 2018: 94–96]]), § 167–171&lt;/ref&gt;

SP 8.0 pisanje pike ali presledka predvideva le za ločevanje tisočic od stotic (ne omenja niti ločevanje miljonic od stotisočic), ki se običajno izpušča pri številih do vključno 9999.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt; SP 2001 tudi omenja le ločevanje tisočic od stotic, navaja pa primer {{Oklepaji|znamenja=1 ∶ 30.000.000}}; dovoljuje tudi pisanje brez ločevanja, ločevanje s presledkom pa dopušča le pri strojnem tisku.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt;

Posebnosti vsakega standarda so prikazane v naslednji preglednici:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot; |Brez ločevanja
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
! colspan=&quot;2&quot; |S presledki širine števke
|1 234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|2007|ime=figure space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |ISO&amp;nbsp;80000-1:2009
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1 234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |BIPM (9. različica)
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890&amp;nbsp;123 ali 1234&amp;nbsp;567,890&amp;nbsp;123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |IUPAC (2007)
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1 234 567,890 123 ali 1234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Medinstitucionalni
slogovni priročnik
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |Nomotehnične
smernice
!Splošno
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
!Zneski
|1.234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;3&quot; |SP&amp;nbsp;8.0
|/
|1234
|brez
|-
|1234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;3&quot; |SP&amp;nbsp;2001
|/
|1234
|brez
|-
|1234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;5&quot; |([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]])
|1.234.567,890123
| rowspan=&quot;4&quot; |/
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
|1 234 567,890123
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
|1 ⁠234 ⁠567,890123
|{{Unicode|200A|ime=hair space|ne}} + {{Unicode|2060|ime=word joiner|ne}}
|-
|/
|1234
|brez
|}
V določenih primerih se presledki ali pike/vejice ne zapisujejo:

* v letnicah, npr. {{Oklepaji|znamenja=1935}}, {{Oklepaji|znamenja=2019}}, {{Oklepaji|znamenja=1700 pr. n št.}}; to predvidevata ISO in IUPAC,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1|ISO 80000-1:2022]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt;
* znotraj raznih oznak v lastnih imenih, npr. {{Oklepaji|znamenja=ISO 80000-1}}, {{Oklepaji|znamenja=GeForce GTX 1660 Ti}}, {{Oklepaji|znamenja=Industrial Computer 5531}}; to predvideva ISO,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1:2009|ISO 80000-1:2009]]), točen citat »The separation into groups should not be used for ordinal numbers used as reference numbers.« [Delitev v skupine se ne bi smela uporabiti za vrstna števila, uporabljena kot referenčna števila.].&lt;/ref&gt;
* ko se število rabi kot izpostavno znamenje, npr. {{Oklepaji|znamenja=opomba (1234)}}, {{Oklepaji|znamenja=člen (1234)(a)}},
* za označevanje strani, npr. {{Oklepaji|znamenja=na strani 1234}}.

Različni daljši nizi števk imajo lahko tudi svoja pravila glede na pomen števk ali tudi drugače. Številka kartice se npr. piše kot {{Oklepaji|znamenja=1234 5678 9012 3456}}, številko računa kot {{Oklepaji|znamenja=SI56 1234 5678 9012 345}}, telefonsko številko mobilnega telefona kot {{Oklepaji|znamenja=012 345 678}} oz. z državno kodo {{Oklepaji|znamenja=+386 12 345 678}}, telefonsko številko stacionarnega telefona kot {{Oklepaji|znamenja=01 234 56 78}}, telefonske številke na 080 kot {{Oklepaji|znamenja=080 12 34}}, štirimestne telefonske številke pa brez presledka, npr. {{Oklepaji|znamenja=1919}}. Določene nize kot na primer ISBN se ločuje z vezaji, npr. {{Oklepaji|znamenja=978-961-254-686-1}}, druge, kot sta EMŠO in serijska številka osebne izkaznice, se pišejo skupaj kljub dolgemu nizu.

==== Presledek širine celca ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine celca|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2003|ne|ime=em space}}, {{Unicode|2001|ne|ime=em quad}}|izgled=Prazni prostor širine celca (višine pisave).|grafotaktika=Pojavlja se za piko.|homoglifi={{Unicode|3000|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2003;|HTML=&amp;͏͏#8195; &amp;͏#x2003; &amp;͏emsp; &amp;͏͏#8193; &amp;͏#x2001;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8195&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8193&lt;/code&gt;}}Čeprav se dandanes uporablja daleč najpogosteje navadni presledek, pa se je včasih uporabljalo presledke različnih širin, ki so se v 19. in 20. stoletju poenostavili in ali spremenili v navadni presledek ali izginili. Naslednji primer dobro ilustrira različne presledke:&lt;blockquote&gt;Ako prehodiš dolge Štenge , in se razširi pred &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; tebó prijazna spodnja dolina Bohinjska , zagledaš &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; pred sebó  Nomenj, pervo vas Bohinjsko.  Čedna vas &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je pri cesti ; hiše so belo zidane, prebivavci pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; možni , ker redí jih polje , živina in drevarija. &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; V starih časih je bilo drugači. Ker fužine niso &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; delale , ni bilo rudarije in drevarije ; polje je bilo &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; prevlažno , vreme merzlo in deževno , in delj je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ležal sneg na ravninah , ker je bilo gozda neiz- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; merno veliko.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1861|title=Slovenske večernice za poduk in kratek čas|pages=1|publisher=Družba sv. Mohora|cobiss=7432754|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7|chapter=Zgubljeni, pa spet najdeni sin|volume=1|edition=2}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Pravila za vstavljanje presledkov so bila načeloma zapisana v priročnikih za tiskarje, vendar je v slovenščini prvi '''priróčnik za tiskárje''' izšel šele leta 1952 in v njem ni natančnih pravil, kateri presledki naj bi bili vstavljeni kje.&lt;ref&gt;»Za razpiranje besed in črk v vrstomeru uporablja stavec razna razpirala (spacije), ki jih delimo v: četverce, polovince, tretjince, četrtince ter dve, poldrugo in eno enoto debela razpirala, ki jih uporabljamo za razpiranje stavka.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zürcher1952|Zürcher 1952: 38]])&lt;/ref&gt; V vsakem obdobju se lahko najde tudi odstopanje od tu predstavljenih značilnosti, znotraj istega besedila pa se pogosto pojavljajo nedoslednosti; npr. enkrat je lahko vejica zapisana s tankim presledkom spredaj, enkrat pa ne – to prikazuje že zgornji primer z vejico za besedama ''Nomenj'' in ''zidane''.

'''Preslédek širíne célca''' predstavlja znak {{Unicode|2003|ime=em space|ne}}, redkeje {{Unicode|2001|ime=em quad|ne}}, v Microsoft Officeu je ob vklopu oznak oblikovanja {{Unicode|2003|ne}} označen z {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}, {{Unicode|2001|ne}} ni označen. Pojavljal se je za piko {{Oklepaji|znamenja=.}}, ko je bila enklitično ločilo, tj. za ločevanje povedi, če je bila del okrajšave ali vrstilnega števnika, pa ne. Znak sicer ne spreminja širine, v preteklosti pa se je pri obojestranski poravnavi spreminjala širina. Taka raba se je ustalila v 60. in 70. letih 16. stoletja; pred tem se je pika pisala s presledkom na obeh straneh, na koncu odstavka pa levostično. Spremembo ponazorita naslednja primera:&lt;blockquote&gt;Inu ta Vera , &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; katera tei beſſedi , kir ie tu⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kai hti uodi perloshena , &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; terdnu veruie , inu ſe na no &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; cillu ſeneſſe .  Sic ta vo⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; da pres Boshye beſſede , o⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; stane shlecht uoda , inu nei kerſt .&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1555|title=Catechismus : V slouenskim iesiku sano kratko sastopno islago. Inu ene molytue tar nauuki boshy. Vseti is zhistiga suetiga pisma|publisher=Ulrich Morhart|cobiss=59004928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWVRXRGL|last1=Trubar|first1=Primož}}&lt;/ref&gt; (1555)&lt;br&gt;

KVNIMV ZHASV, KA⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; dar ie Iesus pry Galileiskom Moryu &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; hodel, ie vgledal dua Brata , Simona &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ker ſe imenuiePetar,inu Andreia Bra⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ta niegouiga, katera ſta metala Mre⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zhe vmorie, Sakai ona ſta bila Ribizha. Inu ie re⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kal knyma : Hodite sa mano , inu iaſt vas hozhem ſtoriti Ribizhe Zhloueske. Tadai sta puſtila Mre⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; she inu ſta shla sanym.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1578|title=Postilla, to ie Kerszhanske evangelske predige, verhu vsakiga nedelskiga euangelia, od Adventa do Paske ali Velikenozhi : sa hishne gospodarie, shole, mlade inu preproste liudi. Od Ioan: Spangenberga, na vprashanie, inu odgouor isloshena, pervi del : sdei peruizh, verno inu sueisto stolmazhena: inu vpraui Slouenski iesik prepisana|publisher=skosi Ioannesa Mandelza|cobiss=87042560|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F512F4VB|last1=Spangenberg|last2=Krelj|last3=Jurčič|first1=Johann|first2=Sebastijan|first3=Jurij}}&lt;/ref&gt; (1578)&lt;/blockquote&gt;Taka raba presledka širine celca je bila ustaljena in bolj ali manj dosledno upoštevana vse do druge polovice 19. stoletja, ko je bilo teh nedoslednosti čedalje več, dokler se ni povsod uveljavil navadni presledek. V prehodnem obdobju je, če je za poravnavo bilo potrebno vstaviti večje presledke, presledek bil vidno večji od ostalih, če pa je bilo potrebno vstaviti manjše presledke, pa ni bil nič daljši od navadnega. Sprememba se je načeloma zgodila po izgubi presledka pred vejico in pred izgubo presledka pred visokimi enklitičnimi ločili, načeloma med 1880 in 1920. Od slovenskih časopisov sta leta 1897 večinoma začela uporabljati navadne presledke Dom in svet ter Kmetijske in rokodelske novice; Primorski list jih je po večini zamenjal 1905–1906, Ljubljanski zvon 1908, Primorski gospodar 1909, Slovenski gospodar pa 1909–1910. Amerikanski Slovenec jih je uporabljal vse do 1920, Clevelandska Amerika pa že od začetka leta 1908 ne. Od slovenskih slovnic, pravopisov in spisovnikov jih ni nobeden obravnaval; v zapisu se pojavljajo do ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SP 1899]]), ki jih ni imel več; nekonsistentno se pojavljajo tudi v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1916|SS 1916]]).

Naslednji trije primeri so iz Kmetijskih in rokodelskih novic v treh zaporednih letih 1896–1898, prikazujoč postopen prehod:&lt;blockquote&gt;Izpod Uršelske gore piše se „Miru“ : Dob ali hrast &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je kralj gozdnih dreves. Mogočnemu kralju gre večja &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; čast, ko pritlikovcem. Čast vsakemu svojo !  Zato smo bezgovec in celo zoprno koprivo pohvalili.  Toda dobrot- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ljivost do siromakov je na mogočnih, imenitnih tudi ime- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; nitnejša. Zato skažemo hrastu večjo čast, smo bolj vneti zanj, ker je mogočen korenjak, pa vendar tako dober po- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; močnik slabim, bolnikom in koristen kakor malokatera &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; naših rastlin. Sam zdrav, trden, močen, rad bolezni, sla- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; bosti ozdravlja in pa krepča, daje moč. Le v časti ga imejmo ter hodimo k njemu po to in ono. Hrast ni &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; berač, „mi imamo“ in „kar imam, vse rad dam“ dobrotno &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; pravi. Hitro poglejmo vse dobove imenitnosti. Dob ima &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zgodovino. Stari so ga gledali deset človeških rodov, dob do- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; čaka 300 let. A nekdanji starci iz med njih so še kaj &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; posebnega doživeli.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1896|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=84|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B24E5V8|chapter=O dobu|volume=54/9}}&lt;/ref&gt; (9 presledkov širine celca, 2 navadna presledka)

„Še nekoliko besedi, preden začnem“, rekal je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; Umbrijani. „Slišali ste, da sem bil, ali da sem morebiti &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; še sedaj blazen. Moram vam pojasniti to reč. Bil sem &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kot dete neizrečeno občutljiv in prezgodaj zrel. Fantazija &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; moja je bila bolna. Žrl sem vsakovrstne knjige, katere &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sem le na pol razumel, razlagal in pretvarjal po lastnih &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; nazorih. Enkrat prišli so mi po naključji zapiski nekega &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; misijonarja v roke. Bil je to brat mojega deda. Potoval &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je po Kini in te zapiske pisal na potovanji. Nikdar niso &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; bili natisnjeni, ne vem po kakem naključji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1897|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=370|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7T8K28YQ|chapter=Sreča|volume=55/38}}&lt;/ref&gt; (5 presledkov širine celca, 4 navadni presledki)

Zgodaj spomladi moramo pripraviti gredice, v ka- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; tere posejemo zeljno seme. Zemlja na tacih gredicah ne &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sme biti pretolsta. Ko so sajenice dovolj čvrste, presajajo &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; se v zelnik. Nekateri imajo navado, da polivajo jamice, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; v katere posajajo sajenice, nekoliko gnojnice iz stranišč, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; katera je prevroč gnoj in lahko korenino požge. Presajati &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; smemo le v vlažnem vremenu, da pa moremo pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sajati rastline v suhem vremenu, moramo vsem nemu- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; doma in večkrat prilivati. Pregosto jih ne smemo pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sajati, ker siccer ne morejo dovolj razširjati se in naprav- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ljati lepih glav, vsaj 50 do 60 cm naj stoji glava od glave.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1898|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=344|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IVR3NWI|chapter=O zelenjavi|volume=56/35}}&lt;/ref&gt; (2 presledka širine celca, 3 navadni presledki)&lt;/blockquote&gt;

==== Presledek širine polovinca ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine polovinca|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2002|ne|ime=en space}}, {{Unicode|2000|ne|ime=en quad}}|izgled=Prazni prostor širine polovinca (polovice višine pisave).|grafotaktika=Pojavlja se za visokimi enklitičnimi ločili in vejico.|homoglifi={{Unicode|2007|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2002;|HTML=&amp;͏͏#8194; &amp;͏#x2002; &amp;͏ensp; &amp;͏͏#8192; &amp;͏#x2000;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8194&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8192&lt;/code&gt;}}'''Preslédek širíne polovínca''' je presledek, ki se je v slovenščini pojavljal le krajše obdobje v 19. stoletju; pred in po tem je bil na istem mestu pisan navadni presledek. Presledek je širok en polovinec oz. polovico celca in je tako malo širši od navadnega presledka.  Predstavljata ga znaka {{Unicode|2002|ime=en space|ne}}, redkeje {{Unicode|2000|ime=en quad|ne}}, v Microsoft Officeu je ob vklopu oznak oblikovanja {{Unicode|2002|ne}} označen z {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}, {{Unicode|2000|ne}} ni označen.

Pojavljal se je za enklitičnimi ločili, pred katerimi se je pojavljal tanki presledek, tj. za visokimi ločili (klicajem {{Oklepaji|znamenja=!}}, vprašajem {{Oklepaji|znamenja=?}}, dvopičjem {{Oklepaji|znamenja=:}} in podpičjem {{Oklepaji|znamenja=;}}) in za vejico {{Oklepaji|znamenja=,}}. Za vejico se je ponekod pojavljal tudi po tem, ko je tanki presledek izpadel. Okvirno se je pojavljal nekje med 1855 in 1885, vendar zelo odvisno od vira. V Kmetijskih in rokodelskih novicah se je pojavljal nekako od 1960 do 1988, v Ljubljanskem zvonu nekonsistentno do 1884, v Slovenskem gospodarju do 1875, v Drobtinicah pa od 1857 do 1862. Na primorskem izgleda, da se ni pojavljal; v Ilirskem pomorjanu in Umnem gospodarju v številkah, ki so na dLibu, se v tem obdobju niso pojavljali in so na njegovem mestu bili navadni presledki.

Presledek širine polovinca se pojavlja že v prvem primeru za [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Presledek širine celca|presledek širine celca]], tu pa je podan še en primer:&lt;blockquote&gt;No tako , moja gospôda , jez berem iz teh &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; besed nekaj , česar kakor Avstrijanec ne maram brati, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; in čemur bi tudi nikakor ne mogel pritrditi , da bi se &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; mi in uni kdaj v národno-gospodarskih rečéh tesno zve- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zali. Le zvežimo se v eno colsko celoto z Nemčijo, pa &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; v kratkem bomo imeli nepriliko ali saj priliko na ne- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kem drugem zboru — v Berolinu — adreso do ptujega &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kralja prevdarjati , ter bomo svete delali , kaj nam je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; še v drugih politiških , edinost zadevajočih okoliščinah &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; početi. To pa , moja gospôda ,  se mora le na gomili, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; na razvalinah Avstrije zgoditi ; jez pa Avstrijo še zmeraj &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; med žive štejem , in kakor odkritosrčen avstrijsk do- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; moljub moram očitno protestovati&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; zoper&lt;/span&gt; tako početje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1968|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=180|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2BWX182X|chapter=Govor gospoda dr. L. Tomana|volume=26/23}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;

== Viri in literatura ==

* {{Navedi knjigo|first1=W. F.|last1=Albright|ref=Albright1947|year=1947|title=Journal of the American Oriental Society|url=https://www.jstor.org/stable/596081?saml_data=eyJzYW1sVG9rZW4iOiJlN2JmZjQ0Zi1jZmQ3LTQ4NjItOGVhOC1kNGE4ZGVmNjFlNzgiLCJlbWFpbCI6ImxnODk1OTNAc3R1ZGVudC51bmktbGouc2kiLCJpbnN0aXR1dGlvbklkcyI6WyI3NjU0YzE1OS00ZGI3LTQ3YzctYTU4NS1iZjZjZTBlNzI3NGUiXX0&amp;seq=1|chapter=The Phoenician Inscriptions of the Tenth Century B. C. from Byblus|pages=153–160|volume=67/3|doi=10.2307/596081}}
* amsmath 2.1 = {{Navedi knjigo|ref=amsmath2.1|year=2020|title=User’s Guide for the amsmath Package (Version 2.1)|url=https://www.latex-project.org/help/documentation/#typesetting-complex-mathematics|publisher=American Mathematical Society|author=American Mathematical Society, LATEX Project}}
* Apple 2025 = {{Navedi splet|url=https://support.apple.com/sl-si/guide/mac-help/mh27474/mac|title=Vnašanje znakov z naglasnimi znamenji v Macu|accessdate=25. 1. 2025|ref=Apple2025|work=Uporabniški priročnik za Mac}}
* Aviosto Oy 2022 = {{Navedi splet|url=https://www.aivosto.com/articles/control-characters.html|title=Control characters in ASCII and Unicode|accessdate=17. 5. 2025|ref=AviostoOy2022|Year=2022|publisher=Aviosto Oy}}
* {{Navedi knjigo|first1=Luisa|last1=Banti|ref=Banti1973|year=1973|title=Etruscan Cities and Their Culture|url=https://books.google.si/books?id=3zzu5EjrCrsC&amp;pg=PA193&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=University of California Press|isbn=0-520-1910-5|location=Berkeley in Los Angeles}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles|last1=Barbier de La Serre|ref=Barbier1815|year=1815|title=Essai sur Divers Procédés D'Expéditive Française: Contenant douze écritures différentes, avec une Planche pour chaque procédé|url=https://books.google.si/books?id=lkVzrUr1RvEC&amp;hl=sl&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Les principaux Libraries|place=Pariz}}
* Bertman, Stephen. {{Navedi splet|url=https://www.historytoday.com/louis-braille-and-night-writer|title=Louis Braille and the Night Writer|accessdate=25. 2. 2025|ref=Bertman2016|work=History Today|Surname1=Bertman, Stephen|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Marja|last1=Bešter Turk|ref=Bešter2011|year=2011|title=Jezik in slovstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFS5PI7E|chapter=Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine|pages=111–130|volume=56/3-4|cobiss=9328457}}
* BIPM 2006 = {{Navedi knjigo|year=2006|title=Le Système international d’unités (SI) – The International System of Units (SI)|publisher=STEDI Media|url=https://www.bipm.org/documents/20126/41483022/si_brochure_8.pdf|place=Paris|ref=BIPM2006|isbn=92-822-2213-6|author=Bureau international des poids et mesures|edition=8}}
* BIPM 2019 = {{Navedi knjigo|year=2019|title=Le Système international d’unités (SI) – The International System of Units (SI)|url=https://www.bipm.org/documents/20126/41483022/SI-Brochure-9-EN.pdf|place=Sèvres|ref=BIPM2019|isbn=978-92-822-2272-0|author=Bureau international des poids et mesures|edition=9}}
* {{Navedi knjigo|first1=Louis|last1=Braille|ref=Braille1829|year=1829|title=Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au Moyen de Points à l’Usage des Aveugles et Disposé pour eux, par L. Braille, Répéteur à L’institution Royale des Jeunes Aveugles|url=https://nfb.org/sites/nfb.org/files/images/nfb/publications/braille/thefirstpublicationofthebraillecode.html|publisher=L’institution Royale des Jeunes Aveugles|place=Pariz}}
* {{Navedi knjigo|first1=Ursula|last1=Bredel|ref=Bredel2008|year=2008|title=Die Interpunktion des Deutschen: Ein kompositionelles System zur Online-Steuerung des Lesens|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30522-9|issn=0344-6727|location=Tübingen}}
* {{Navedi knjigo|first1=Herbert E.|last1=Brekle|ref=Brekle1995|year=1995|title=Linguistische Berichte|chapter=Neues über Groß- und Kleinbuchstaben. Theoretische Begründung der Entwicklung der römischen Majuskelformen zur Minuskelschrift|pages=3–21|publisher=Westdeutscher Verlag|publication-place=Opladen}}
* COBISS 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.cobiss.si/|title=COBISS.SI|accessdate=25. 2. 2025|ref=COBISS2025|work=COBISS|Year=2025}}
* {{Navedi splet|url=https://www.color-blindness.com/2009/01/19/colorblind-colors-of-confusion/|title=Colorblind Colors of Confusion|accessdate=28. 1. 2025|ref=Colblindor2009|work=Colblindor|author=Colblindor}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=DeFrancis|ref=DeFrancis1989|year=1989|title=Visible Speech: The Diverse Oneness of Writing Systems|publisher=University of Hawaii Press|isbn=0-8248-1207-7|location=Honolulu}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1355/pisec-%C5%BEenskega-spola-je-piska|title=Pisec ženskega spola je ... piska?|accessdate=22. 1. 2025|ref=Dobrovoljc2016|last=Dobrovoljc|first=Helena|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Christa|last1=Dürscheid|ref=Dürscheid2016|year=2016|title=Einführung in die Schriftlinguistik|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|isbn=978-3-8252449-5-8|doi=10.36198/9783838544953|location=Göttingen}}
* ECMA-17 1968 = {{Navedi knjigo|ref=ECMA-171968|year=1968|title=ECMA-17 Graphic representation of the control characters of the ECMA 7-bit coded character set for information interchange|url=https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-17/|publisher=European Computer Manufacturers Association}}
* Feroot 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.feroot.com/education-center/what-is-a-homoglyph-attack/|title=What is a Homoglyph Attack?|accessdate=27. 1. 2025|ref=Feroot2025}}
* {{Navedi knjigo|first1=Steven Roger|last1=Fischer|ref=Fischer1997|year=1997|title=Rongorongo: The Easter Island Script : History, Traditions, Texts|url=https://books.google.si/books?id=Tj16rYA5xK0C&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q=boustrophedon&amp;f=false|publisher=Clarendon Press|isbn=0-19-823710-3|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Branko|last1=Fučić|ref=Fučić1982|year=1982|title=Glagoljski natpisi|publisher=Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti|location=Zagreb|editor1-last=Gortan|editor2-last=Hamm|editor3-last=Mohorovičić|editor4-last=Nazor|editor1-first=Veljko|editor2-first=Josip|editor3-first=Andre|editor4-first=Anica|url=https://glagoljica.hr/?pr=iiif.v.a&amp;id=581694&amp;tify=}}
* {{Navedi knjigo|first1=Nanna|last1=Fuhrhop|ref=Fuhrhop2011|year=2011|title=Written Language &amp; Literacy|chapter=The length hierarchy and the graphematic syllable: Evidence from German and English|pages=275–292|issn=1387–6732|last2=Buchmann|last3=Berg|first2=Franziska|first3=Kristian|doi=10.1075/wll.14.2.05fuh|publisher=John Benjamins Publishing Company|volume=14/2}}
* {{Navedi knjigo|first1=Slavomír|last1=Gálik|ref=Gunaratne2001|year=2014|title=Human Affairs|url=https://www.researchgate.net/publication/273496899_The_Gutenberg_galaxy_and_its_twilight_in_the_context_of_contemporary_electronic_media|chapter=The Gutenberg galaxy and its “twilight” in the context of contemporary electronic media|pages=461–469|issn=0016-5492|publisher=Springer|last2=Gáliková Tolnaiová|first2=Sabína|volume=24/4|doi=10.2478/s13374-014-0241-x}}
* {{Navedi knjigo|ref=Gams2013|year=2013|title=Računalniški slovarček|url=http://dis-slovarcek.ijs.si|publisher=Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan in društvo ACM Slovenija|isbn=978-961-6474-16-0|location=Kamnik|editor1-last=Gams|editor2-last=Kaluža|editor1-first=Matjaž|editor2-first=Boštjan}}
* {{Navedi knjigo|first1=Timotej|last1=Globačnik|ref=Globačnik2011|year=2011|title=Stiskanje in rekonstrukcija rastrskih pisav z verižno kodo: Doktorska dizertacija|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67548778.pdf|location=Topolščica}}
* {{Navedi knjigo|first1=Igor|last1=Grdina|ref=Grdina2004|year=2004|title=Brižinski spomeniki (Monumenta Freisinga): Elektronska znanstvenokritična izdaja|url=https://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bs.html|chapter=Paleografska in historična problematika|publisher=Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU|isbn=961-6568-33-7|edition=spletna}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jožef|last1=Gregorc|ref=Gregorc2016|year=2016|title=Standard slovenske brajice: Posodobitev slovenske 6-točkovne brajice|url=https://brajica.splet.arnes.si/files/2015/02/Brajica-3.0.pdf|publisher=Komisija za slovensko brajico|location=Ljubljana|last2=Jenčič|last3=Jeraša|last4=Repe Kocman|last5=Murn|last6=Pavlin|last7=Wraber|first2=Mateja|first3=Marija|first4=Marija|first5=Tatjana|first6=Blaž|first7=Tomaž}}
* {{Navedi knjigo|first1=Shelton A|last1=Gunaratne|ref=Gunaratne2001|year=2001|title=International Communication Gazette|url=https://www.researchgate.net/publication/237820330_Paper_Printing_and_the_Printing_Press|chapter=Paper, Printing and the Printing Press|pages=459–479|doi=10.1177/0016549201063006001|issn=0016-5492|publication-place=Leiden|publisher=SAGE Publications|volume=63/6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Roy|last1=Harris|ref=Harris2000|year=2000|title=Rethinking Writing|publisher=The Athlone Press|isbn=0-485-11547-6|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974a|year=1974a|title=The First Lacus Forum 1974|url=https://archive.org/details/firstlacusforum10000makk/page/532/mode/2up?view=theater|publisher=Hornbeam Press, Incorporated|chapter=Orthographies and Scripts: A Necessary Distinction|pages=533–539|publication-place=Columbia, Južna Karolina|editor1-last=Makkai|editor2-last=Becker Makkai|editor1-first=Adam|editor2-first=Valerie}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974b|year=1974b|title=Visible Language|url=https://journals.uc.edu/index.php/vl/issue/view/326|publisher=The Cleveland Museum of Art|chapter=A Taxonomy of Alphabets and Scripts|pages=5–32|publication-place=Cleveland, Ohio|editor1-last=Wrolstad|editor1-first=Merald E.}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles F.|last1=Hockett|ref=Hockett1961|year=1961|title=Universals of Language|url=https://archive.org/details/universalsoflang00unse/page/1/mode/2up?view=theater|publisher=The MIT Press|chapter=The Problem of Universals in Language|pages=1–22|publication-place=Cambridge}}
* {{Navedi knjigo|first1=Douglas R.|last1=Hofstadter|ref=Hofstadter1987|year=1987|title=Ambigrammi: un microcosmo ideale per lo studio della creatività|publisher=Hopeful Monster editore|isbn=88-7757-006-7|location=Firence}}
* {{Navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/70/presisov-vecjezicni-slovar|title=Presisov večjezični slovar|accessdate=17. 5. 2025|ref=Holozan2010|work=Termania.net|last=Holozan|first=Peter|publisher=Amebis|Year=2010}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Horrocks|ref=Horrocks2010|year=2010|title=Greek: A History of Language and Its Speakers|url=https://archive.org/details/horrocks-2/page/n19/mode/2up|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-1-4051-3415-6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Hriberšek|ref=Hriberšek2020|year=2020|title=Keria : studia Latina et Graeca|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/57972227|publisher=Društvo za antične in humanistične študije Slovenije|chapter=Dominik Penn, lexicographer at the intersection of Slovenian and Greek|pages=85–117|publication-place=Ljubljana|doi=10.4312/keria.22.2.85-117|issn=1580-0261|cobiss=57972227|volume=22/2}}
* ISO 2047:1975 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC10646|year=1975|title=ISO 2047:1975 Information processing — Graphical representations for the control characters of the 7- bit coded character set|url=https://www.iso.org/standard/6825.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO 80000-1:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO80000-1:2009|year=2009|title=ISO 80000-1:2009 Quantities and units — Part 1: General|url=https://www.iso.org/standard/30669.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 12}}
* ISO 80000-1:2022 = {{Navedi knjigo|ref=ISO80000-1|year=2022|title=ISO 80000-1:2022 Quantities and units — Part 1: General|url=https://www.iso.org/standard/76921.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 12}}
* ISO 8601:2019 = {{Navedi knjigo|ref=ISO8601|year=2019|title=ISO 8601 Date and time format|url=https://www.iso.org/iso-8601-date-and-time-format.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 154}}
* ISO/IEC 10646:2020 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC10646|year=2020|title=ISO/IEC 10646:2020 Information technology — Universal coded character set (UCS)|url=https://www.iso.org/standard/76835.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 6429:1992 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC6429|year=1992|title=ISO/IEC 6429:1992 Information technology — Control functions for coded character sets|url=https://www.iso.org/standard/12782.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 646:1991 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC646|year=1991|title=ISO/IEC 646:1991(en) Information technology — ISO 7-bit coded character set for information interchange|url=https://www.iso.org/standard/4777.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 8859-2:1999 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC8859|year=1999|title=ISO/IEC 8859-2:1999 Information technology — 8-bit single-byte coded graphic character sets — Part 2: Latin alphabet No. 2|url=https://www.iso.org/standard/28246.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 9995-1:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC9995|year=2009|title=ISO/IEC 9995-1:2009 Information technology — Keyboard layouts for text and office systems — Part 1: General principles governing keyboard layouts|url=https://www.iso.org/standard/51645.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 35}}
* ISO/IEC 9995-7:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC9995-7|year=2009|title=ISO/IEC 9995-7:2009 Information technology — Keyboard layouts for text and office systems — Part 7: Symbols used to represent functions|url=https://www.iso.org/standard/51640.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 35}}
* {{Navedi knjigo|first1=Saša|last1=Istenič|ref=Istenič2011|year=2011|title=Izbirni predmet kitajščina|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni/Kitajscina_izbirni.pdf|publisher=Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo|last2=Sernelj|first2=Tea|publication-place=Ljubljana}}
* IUPAC 2007 = {{Navedi splet|url=https://old.iupac.org/reports/provisional/guidelines.html|title=Guidelines for Drafting IUPAC Technical Reports and Recommendations|accessdate=2. 6. 2025|ref=IUPAC2007}}
* JUS I.B1.002 1987 = {{Navedi knjigo|ref=JUS I.B1.0021987|year=1987|title=Serbocroatioan and Slovenian Latin Alphabet|url=https://itscj.ipsj.or.jp/ir/141.pdf|publisher=Federal Institution for Standardization|publication-place=Beograd}}
* {{Navedi knjigo|first1=Simona|last1=Klemenčič|ref=Klemenčič2019|year=2019|title=Slovenski jezik in njegovi sosedje|url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/10/SSK-2019-zbornik-splet-2019_web.pdf|chapter=Srednješolski učbeniki za slovenščino o nastanku in razvoju pisave|pages=214–221|editor1-last=Šekli|editor2-last=Rezoničnik|editor1-first=Matej|editor2-first=Lidija|isbn=978-961-6715-29-4|issn=1408-3043|cobiss=301766144}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jana|last1=Kruh Ipavec|ref=KruhIpavec2013|year=2013|title=Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence: Zbornik prispevkov konference|chapter=Kako se odraža disleksija pri slovenščini in matematiki|pages=73–76|publisher=Zavod RS za šolstvo|editor-last=Žakelj|editor-first=Amalija|url=http://www.zrss.si/pdf/UTMIS-zbornik-prispevkov-2014.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Paul D.|last1=LeBlanc|ref=LeBlanc2017|year=2017|title=Deciphering the proto-Sinaitic script : making sense of the Wadi el-Hol and Serabit el-Khadim early alphabetic inscriptions|url=https://books.google.si/books?id=zjJNDwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Subclass Press|isbn=978-0-9952844-0-1}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles E|last1=Mackenzie|ref=Mackenzie1980|year=1980|title=Coded Character Sets, History and Development|publisher=Addison-Wesley Publishing Company|isbn=0-201-14460-3}}
* {{Navedi knjigo|first1=Hassan Ahmed|last1=Maliku|ref=Maliku2020|year=2020|title=A concise etymological vocabulary of Dhivehi language|url=https://dsal.uchicago.edu/dictionaries/maniku/|publisher=The Royal Asiatic Society of Sri Lanka|location=Colombo}}
* {{Navedi knjigo|first1=Richard|last1=Mattessich|ref=Mattessich2002|year=2002|title=Accounting Historians Journal|chapter=The Oldest writings, and Inventory Tags of Egypt|pages=195–208|volume=29/1|doi=10.2308/0148-4184.29.1.195}}
* {{Navedi knjigo|first1=Juan-José|last1=Marcos|ref=Marcos2024|year=2024|title=Fonts for Latin Paleography|url=https://www.typofonts.com/LATIN_PALEOGRAPHY.pdf|edition=6}}
* {{Navedi splet|url=https://theconversation.com/kerning-spacing-leading-the-invisible-art-of-typography-19699|title=Kerning, spacing, leading: the invisible art of typography|accessdate=10. 4. 2025|ref=McWhinnie2013|work=The Conversation|last=McWhinnie|first=Louise}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2020|year=2020|title=The Nature of Writing : A Theory of Grapholinguistics|url=https://www.fluxus-editions.fr/meletis-the-nature-of-writing-2020.pdf|publisher=Fluxus Editions|isbn=978­-2­-9570549-­2-­3|issn=2681­-8566|doi=https://doi.org/10.36824/2020-meletis|location=Brest}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2022|year=2022|title=Writing Systems and Their Use : An Overview of Grapholinguistics|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110757835/html|publisher=Walter de Gruyter GmbH|isbn=978-3-11-075777-4|doi=https://doi.org/10.1515/9783110757835|location=Berlin/Boston|last2=Dürscheid|first2=Christa|editor-last=Gianollo|editor-first=Chiara|volume=369}}
* {{Navedi knjigo|first1=Franz S.|last1=Metelko|ref=Metelko1825|year=1825|title=Lehrgebaͤude der Sloweniſchen Sprache im Roͤnigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Nach dem Lehrgebaͤude der boͤhm. Sprache des Hrn. Abbé Dobrrowsky.|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V2HLYMI|publisher=Leopold Eger, Gubernialbuchdrucker|location=Ljubljana}}
* Microsoft 2025 = {{Navedi splet|url=https://support.microsoft.com/sl-si/office/najbolj%C5%A1ih-deset-na%C4%8Dinov-za-%C4%8Di%C5%A1%C4%8Denje-podatkov-2844b620-677c-47a7-ac3e-c2e157d1db19|title=Najboljših deset načinov za čiščenje podatkov|accessdate=24. 4. 2025|ref=Microsoft2025|work=Podpora Microsoft}}
* {{Navedi knjigo|first1=Larkin|last1=Mitchell|ref=Mitchell1999|year=1999|title=Archaeology|url=https://archive.archaeology.org/9903/newsbriefs/egypt.html|chapter=Earliest Egyptian Glyphs|volume=52/2}}
* MSP 2025 = {{Navedi knjigo|year=2025|title=Medinstitucionalni slogovni priročnik|publisher=Urad za publikacije Evropske unije|url=https://style-guide.europa.eu/sl/home|place=Luxembourg|issn=1831-5380|ref=MSP2025}}
* MW 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/|title=Merriam-Webster|accessdate=10. 4. 2025|ref=MW2025}}
* {{Navedi knjigo|first1=Alexander|last1=Nesbitt|ref=Nesbitt1957|year=1957|title=The history and technique of lettering|url=https://archive.org/details/historytechnique0000nesb/page/70/mode/2up|publisher=Dover Publications|isbn=486-20427-8|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Nina|last1=Novak|ref=Novak2022|year=2022|title=Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92I9PEGD|publisher=Zavod RS za šolstvo|isbn=978-961-03-0717-4|location=Ljubljana|editor-last=Novak|editor-first=Nina|author2=in drugi|editor2-last=Mršnik|editor2-first=Sandra|cobiss=129264387}}
* NS 2018 = {{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2|ref=NS2018}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Nunberg|ref=Nunberg1990|year=1990|title=The linguistics of punctuation|url=https://books.google.co.uk/books?id=Sh-sruuKjJwC&amp;printsec=copyright&amp;source=gbs_pub_info_r#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Center for the Study of Language and Information, Leland Stanford Junior University|isbn=0-937073-47-4}}
* OALD 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/notation?q=notation|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|accessdate=19. 1. 2025|ref=OALD2025|publisher=Oxford University Press}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=Penney|ref=Penney2011|year=2011|title=A Companion to the Latin Language|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444343397.ch14|chapter=Archaic and Old Latin|pages=220–235|editor1-last=Clackson|editor1-first=James|doi=10.1002/9781444343397.ch14}}
* {{Navedi knjigo|first1=Bukard|last1=Polster|ref=Polster|title=Mathemagical Ambigrams|url=https://www.qedcat.com/articles/ambigram.pdf}}
* Pomoč za LibreOffice 2025 = {{Navedi splet|url=https://help.libreoffice.org/latest/sl/text/sbasic/shared/03/sf_string.html?DbPAR=BASIC|title=Storitev ScriptForge.String|accessdate=7. 5. 2025|ref=PomočzaLibreOffice2025|work=Pomoč LibreOffice 25.2}}
* PRC NLC 2020 = {{Navedi knjigo|ref=PRC NLC|year=2020|title=通用规范汉字笔顺规范|url=https://f.hainnu.edu.cn/2023/1030/20231030090716271.pdf|publisher=中华人民共和国教育部，国家语言文字工作委员会}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2004|year=2004|title=Written Language &amp; Literacy|chapter=A featural analysis of the Modern Roman Alphabet|pages=235–274|issn=1387–6732|publisher=John Benjamins Publishing Company|doi=10.1075/wll.7.2.06pri}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2006|year=2006|title=Orthographietheorie und Rechtschreibunterricht|chapter=Buchstabenkomponenten und ihre Grammatik|pages=5–44|issn=0344-6727|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30509-0|publication-place=Tübingen|editor-last=Bredel|editor-first=Ursula}}
* {{Navedi knjigo|first1=Carlo|last1=Puini|ref=Puini1878|year=1878|title=Elementi della grammatica mongolica|url=https://archive.org/details/puini-elementi-della-grammatica-mongolica-1878/page/n7/mode/2up|publisher=Tipografia dei successori Le Monnier|place=Firence}}
* {{Navedi knjigo|first1=Finn|last1=Rasmussen|ref=Rasmussen2009|year=2009|title=The Phaistos Disc|url=https://finse.dk/phaistos.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Andrew|last1=Robinson|ref=Robinson2009|year=2009|title=Writing and Script: A Very Short Introduction|url=https://books.google.si/books?id=zcXH52jICOEC&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Oxford University Press|isbn=978–0–19–956778–2|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Clinton|last1=Robinson|ref=Robinson2003|year=2003|title=Writing unwritten languages: a guide to the process; working paper|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000226475|first2=Karl Erland|last2=Gadelii}}
* S 1879 = {{Navedi knjigo|ref=S1879|year=1879|title=Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YUXKSAAI|publisher=Družba sv. Mohora|location=Celovec|last1=Praprotnik|first1=Andrej|cobiss=7494919}}
* {{Navedi knjigo|first1=Paul|last1=Saenger|ref=Saenger1997|year=1997|title=Space Between Words : The Origins of Silent Reading|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2653-1|location=Stanford}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Sampson|ref=Sampson1985|year=1985|title=Writing Systems:A Linguistic Introduction|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-1756-7|location=Stanford, Kalifornija}}
* {{Navedi knjigo|first1=Isaak Jakob|last1=Schmidt|ref=Schmidt1831|year=1831|title=Grammatik der mongolischen Sprache|url=https://archive.org/details/bub_gb_qtMzxWTKkeQC/page/n5/mode/2up|publisher=Gedruckt in der Buchdruckerei der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften|place=Sankt Peterburg}}
* SES 2016 = {{Navedi knjigo|ref=SES|year=2016|title=Slovenski etimološki slovar|url=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar|publisher=Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|isbn=|location=Ljubljana|last1=Snoj|first1=Marko|issn=2385-8613|edition=3}}
* {{Navedi knjigo|ref=Shores1965|year=1965|title=Collier's encyclopedia, with bibliography and index|url=https://archive.org/details/colliersencyclop01shor/page/n5/mode/2up|publisher=Crowell-Collier Publishing Company|location=New York|editor-first=Louis|editor-last=Shores}}
* {{Navedi knjigo|first1=Barbara|last1=Simčič|ref=Simčič2013|year=2013|title=Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence: Zbornik prispevkov konference|chapter=Kako pomagati učencu z učnimi težavami?|pages=73–76|publisher=Zavod RS za šolstvo|editor-last=Žakelj|editor-first=Amalija|url=http://www.zrss.si/pdf/UTMIS-zbornik-prispevkov-2014.pdf}}
* SIST 2009 = {{Navedi knjigo|ref=SIST2009|year=2009|title=Informacijska tehnologija – Slovenska tipkovnica – Razporeditev znakov|publisher=Slovenski inštitut za standardizacijo|location=Ljubljana|url=https://cdn.standards.iteh.ai/samples/5246/0f0cead10d90484db56669e9aa9b5fb0/SIST-1044-2009.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles Georges|last1=Soulié|ref=Soulié1903|year=1903|title=Éléments de grammaire mongole (dialecte ordoss)|url=https://archive.org/details/lmentsdegrammai00soulgoog/page/n9/mode/2up|publisher=Imprimerie nationale|place=Pariz|editor-last=Leroux|editor-first=Ernest}}
* SP 1899 = {{Navedi knjigo|ref=SP1899|year=1899|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLZFZIH4|publisher=Cesarska kraljeva zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|last1=Levec|first1=Fran|cobiss=37828609}}
* SP 1920 = {{Navedi knjigo|ref=SP1920|year=1920|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMDWC7XX|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|last1=Breznik|first1=Anton|cobiss=29392129}}
* SP 1935 = {{Navedi knjigo|ref=SP1935|year=1935|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CUND6RD|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|cobiss=30372353|editor1-last=Breznik|editor2-last=Ramovš|editor1-first=Anton|editor2-first=Fran}}
* SP 1950 = {{Navedi knjigo|ref=SP1950|year=1950|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2UFMRIW|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=4574985|editor1-last=Ramovš|editor1-first=Fran}}
* SP 1962 = {{Navedi knjigo|ref=SP1962|year=1962|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGFJXHWI|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=7525377|editor1-last=Bajec|editor1-first=Anton}}
* SP 2001 = {{Navedi knjigo|ref=SP2001|year=2003|title=Slovenski pravopis|url=http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC|isbn=978-961-6568-89-0|location=Ljubljana|editors=Ahlin, Martin; Dular, Janez; Gantan, Kajetan; Jakopin, Franc; Menart, Janez; Moder, Janko; Pogorelc, Breda; Suhadolnik, Stane; Toporišič, Jože|chapter=I Pravila|chapter-url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf}}
* SP 8.0 = {{Navedi splet|url=https://pravopis8.fran.si/|title=Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo.|accessdate=18. 1. 2025|ref=SP8.0}}
* SS 1854 = {{Navedi knjigo|ref=SS1854|year=1854|title=Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirliskim in glagoliškim berilom za Slovence|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IZLTXUH|publisher=Eduard Liegel|location=Celovec|cobiss=28618241|last1=Janežič|first1=Anton}}
* SS 1894 = {{Navedi knjigo|ref=SS1894|year=1854|title=A. Janežičeva slovenska slovnica za srednje šole|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBWEX4J4|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|cobiss=6582531|last1=Janežič|first1=Anton|last2=Sket|first2=Jakob}}
* SS 1916 = {{Navedi knjigo|ref=SS1916|year=1916|title=Slovenska slovnica za srednje šole|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBWEX4J4|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|cobiss=118559232|last1=Breznik|first1=Anton}}
* SSKJ 2015 = {{Navedi knjigo|ref=SSKJ|year=2015|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika|url=https://www.fran.si/133/|publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-010-7|location=Ljubljana|authors=Bajec, Anton, in drugi}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Šekli|ref=Šekli2024|year=2024|title=Jezik in slovstvo|url=https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/18090|doi=https://doi.org/10.4312/jis.69.1-2.67-88|volume=69/1-2|chapter=Zakaj je jezik ''Brižinskih spomenikov'' zgodnja slovenščina?|pages=67–88}}
* {{Navedi splet|url=https://www.graficar.si/index.php/geslovniki/19-tipografski-geslovnik|title=Tipografski geslovnik|accessdate=23. 1. 2025|ref=Štefan2008|last=Štefan|first=Matic|Year=2008}}
* {{Navedi knjigo|first1=Leslie|last1=Threatte|ref=Threatte1980|year=1980|title=The grammar of Attic inscriptions|url=https://archive.org/details/grammarofatticin0001thre/page/54/mode/2up|publisher=de Gruyter|isbn=3-11-007344-7|location=Berlin, New York|volume=I. Phonology}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jože|last1=Toporišič|ref=Toporišič2000|year=2000|title=Slovenska slovnica - 4., prenovljena in razširjena izdaja|publisher=Obzorja|isbn=961-230-171-9|location=Maribor|cobiss=44990977}}
* {{Navedi knjigo|first1=Primož|last1=Trubar|ref=Trubar1550|year=1550|title=Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dabecedarium+vnd+der+klein+catechismus+in+der+windischen+sprach%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|publisher=Skuryaniz, Jernei|location=Tübingen|cobiss=185417728}}
* UAX #9 2025 = {{Navedi splet|url=https://unicode.org/reports/tr9/|title=UAX #9: Unicode Bidirectional Algorithm|accessdate=3. 4. 2025|ref=UAX#92025|work=Unicode}}
* UAX #14 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/reports/tr14/|title=UAX #14: Unicode Line Breaking Algorithm|accessdate=17. 5. 2025|ref=UAX#142025|work=Unicode}}
* UN 2007 = {{Navedi knjigo|ref=UN2007|year=2007|title=Technical reference manual for the standardization of geographical names|url=https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegn/docs/pubs/UNGEGN%20tech%20ref%20manual_m87_combined.pdf|publisher=Zduženi narodi|isbn=978-92-1-161500-5|location=New York|author=Ekspertna skupina Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena}}
* Unicode 2005 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/standard/translations/slovenian.html|title=Kaj je Unicode?|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2005|publisher=The Unicode Consortium|Year=2005}}
* Unicode 2025a = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/charts/|title=Unicode 16.0 Character Code Charts|accessdate=27. 1. 2025|ref=Unicode2025a}}
* Unicode 2025b = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/glossary/|title=Glossary of Unicode Terms|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2025b|publisher=The Unicode Consortium}}
* Unicode 2025c = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/Unicode16.0.0/core-spec/|title=The Unicode® Standard: Version 16.0 – Core Specification|accessdate=19. 1. 2025|ref=Unicode2025c}}
* Unicode 2025d = {{Navedi splet|url=https://cldr.unicode.org/index/cldr-spec/transliteration-guidelines|title=Unicode Transliteration Guideline|accessdate=5. 3. 2025|ref=Unicode2025d}}
* Unicode Statistics 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/stats/charcountv16_0.html|title=Unicode® Version 16.0 Character Counts|accessdate=27. 1. 2025|ref=UnicodeStatistics2025}}
* UPTEM 2010 = {{Navedi knjigo|ref=UPTEM2010|year=2010|title=Unicode Nearly Plain-Text Encoding of Mathematics Version 3|url=https://www.unicode.org/notes/tn28/UTN28-PlainTextMath-v3.pdf|publisher=Uncode|last=Sargent III|first=Murray}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5210/deljenje-besed-dr%C5%BEava-in-kr%C5%A1%C4%8Danstvo|title=Deljenje besed »država« in »krščanstvo«|accessdate=7. 5. 2025|ref=Weiss 2021|last=Weiss|first=Peter|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2021}}
* {{Navedi splet|url=https://www.lektorsko-drustvo.si/predavanja-in-delavnice/locila-in-presledki/|title=Ločila in presledki|accessdate=24. 4. 2025|ref=Weiss2012|work=Lektorsko društvo Slovenije|last=Weiss|first=Peter|Year=2012}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2342/pisava-in-%C4%8Drkopis|title=Pisava in črkopis|accessdate=18. 2. 2025|ref=Weiss2017|last=Weiss|first=Peter|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2017}}
* {{Navedi splet|url=https://blog.tubikstudio.com/negative-space-in-design-tips-and-best-practices-2/|title=Negative Space in Design: Tips and Best Practices|accessdate=19. 1. 2025|ref=Yalanska2025|last=Yalanska|first=Marina}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1977|year=1977|title=Nahtigalov zbornik ob stoletnici rojstva|chapter=Glagolica na Slovenskem|pages=483–495}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1985|year=1985|title=Bogoslovni vestnik|volume=45/2|chapter=Glagolska pričevanja na Slovenskem|pages=183–191}}
* {{Navedi knjigo|first1=Georges|last1=Zürcher|ref=Zürcher1952|year=1952|title=Priročnik za tiskarje|publisher=Združenje grafičnih podjetij LR Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=7161344}}
* {{Navedi knjigo|first1=Алексѣй|last1=Бобровников|ref=Бобровников1849|year=1849|title=Грамматика монгольско-калмыцкого языка|url=https://books.google.si/books?id=H7c9AAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=университетская типография|place=Kazan}}
* {{Navedi knjigo|first1=Якоб|last1=Шмидт|ref=Шмидт1832|year=1832|title=Грамматика монгольскаго языка|url=https://archive.org/details/grammatikamongol00schm/page/n5/mode/2up|place=Sankt Peterburg}}</text>
      <sha1>acrsgacre3egqg6jf2vbse0n3qpl4e7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>82840</id>
      <parentid>82838</parentid>
      <timestamp>2025-06-09T13:45:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Garygo golob</username>
        <id>4384</id>
      </contributor>
      <comment>/* Presledek širine polovinca */</comment>
      <origin>82840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="379323" sha1="qgef0i7adwjjye7ghm29ldaalooomfo" xml:space="preserve">{{Originalno raziskovanje}}{{V delu}}

Sedaj, po razlagi, kaj preučuje vsaka podveja pisoslovja in kašna so osnovna označevanja za različne pojave v pisoslovju, se lahko prične dejansko raziskovati pisoslovje.

Sporočilo, ki se preda preko pisnega prenosnika, se imenuje (pisano) '''besedílo''' ali '''zapís'''. Ta pojem zajema vse, kar se zapiše, od raznih poročil in zakonov do SMS sporočil, navodil za uporabo, zapiskov, spletnih objav in knjig. Če je besedilo krajše, se imenuje tudi '''napís'''. Tvorec_ka sporočila se imenuje '''pisec_ka''' (tj. '''pisec''' {{Izgovorjava|ˈpisət͡s|písəc}} za osebo moškega spola, '''píska'''&lt;ref&gt;Čeprav se ta beseda ne pojavlja v SP 2001 ali SSKJ, se uporablja v knjižnem jeziku. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dobrovoljc2016|Dobrovoljc 2016]])&lt;/ref&gt; pa za osebo ženskega spola), prejemnik_ca sporočila (kdor prejme in razume informacije, ne fizičnega sporočila) pa se imenuje '''brálec_ka''' (tj. '''bralec''' {{Izgovorjava|ˈbralət͡s|bráləc}} za osebo moškega spola, '''bralka''' {{Izgovorjava|ˈbrawka|bráu̯ka}} pa za osebo ženskega spola). Proces tvorbe besedila se imenuje '''pisánje''', glagol je '''pisáti'''. Proces razumevanja besedila se imenuje '''bránje''', glagol pa je '''bráti'''.

To poglavje je v nadaljevanju razdeljeno na pet večjih podpoglavij. Zadnja tri poglavja delijo grafetiko po ravneh, od preučevanja najmanjših delov do večjih. Taka delitev ni bila ustvarjena tu, pač pa jo uporablja že Meletis.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]])&lt;/ref&gt;

== Kazalo ==
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Značilnosti pisnega prenosnika|Značilnosti pisnega prenosnika]] – splošne značilnosti, povezane s pisnim prenosnikom, kako je definiran, kaj vse spada pod pisni prenosnik, kako se piše in kako elektronske naprave shranjujejo tekst
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Paragrafetika|Paragrafetika]] – kako okoliščine pripomorejo k berljivosti, kot npr. osvetljenost in vrsta podlage
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|Mikrografetika]] – značilnosti posameznega znamenja ter njegova delitev na manjše dele
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|Mezografetika]] – združevanje posameznih znamenj v vrstice, kakšne so medsebojne interakcije in ostale značilnosti vrstic
* [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|Makrografetika]] – značilnosti višjih ravni, kot npr. medvrstični razmik, interakcija besedila z nebesednimi spremljevalci (npr. slikami) in zapis v tabelah

== Značilnosti pisnega prenosnika ==
Da bi se lahko poglobili v raziskovanje posebnih značilnosti in načinov uporabe pisnega prenosnika, je najprej potrebno določiti, kaj vse se uvršča pod pisni prenosnik in kaj ne. Na prvi pogled izgleda to zelo lahko: Pisni prenosnik je tisto, kar se zapisuje za razliko od slušnega prenosnika, preko katerega se govori. Problem je v tem, da ni vse, kar se napiše/nariše, del jezikovnega izražanja in zato ne spada vse pod jezikoslovje. Pred obravnavo tega pa je potrebno najprej predstaviti, kako sploh je pisni prenosnik povezan z jezikom.

=== Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov ===
Jezik je odvisen od prenosnika. Brez prenosnika jezik ne more obsajati, saj se ne more predati informacij brez uporabe nekega prenosnika, preko katerega bi se prenesle. Vsako besedilo, pogovor ali drug diskurz je torej del enega (ali več) prenosnikov. To dokazuje tudi prva Hockettova značilnost jezikov, ki naj bi držala za vse jezike. Specifično se on omeji na vokalno-avditorni (slušni) prenosnik, ki naj bi po njegovem bil skupen vsem jezikom.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 7]])&lt;/ref&gt; Pri tej izjavi seveda ni upošteval znakovnih jezikov. Je pa res, da se je pojavil pisni prenosnik za slušnim. To dokazuje dejstvo, da lahko s primerjavo zgodnjih zapisov v različnih  jezikih rekonstruiramo njim skupnega prednika, nek prajezik, ki pa se še ni zapisoval; opiral se je zgolj na slušni prenosnik. Prav tako še danes obstajajo nezapisani jeziki, vendar je določevanje, kateri jezik se redno zapisuje in kateri ne, dokaj težavno.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2003|Robinson in Gadelii 2003: 2–3]])&lt;/ref&gt; Slovenščina se zapisuje, drugače bi bil ta del slovnice za slovenščino brezpomenski, in sicer že od razvoja iz praslovanščine. V Brižinskih spomenikih je zapisana slovenščina še na prehodu iz alpske slovanščine (tj. geolekta praslovanščine) v zgodnjo slovenščino.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Šekli2024|Šekli 2024: 83]])&lt;/ref&gt;

Hockett pa je pisni prenosnik iz obravnave izločil tudi iz drugega razloga, saj namreč pisanje ne sledi njegovi tretji značilnosti jezika, ki jo imenuje ''hitri upad'' (angl. ''rapid fall''). Ta značilnost opisuje, da mora biti prejemnik sporočila relativno blizu tako časovno kot krajevno ustvarjalcu sporočila ob trenutku stvaritve sporočila, da bo komunikacija uspešna.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; To drži za slušni in znakovni prenosnik. Da lahko poslušalec sliši govorca, morata biti dokaj blizu drug drugemu in to ob času, ko govorec govori. Če se poslušalec pojavlja na drugem koncu zemlje, brez uporabe tehnologije ne more slišati, kar govorec govori. Časovna omejenost je tudi pomembna; nekdo ne more vedeti, kaj točno bo nekdo rekel čez petdeset let ali je rekel pred petdesetimi leti, ne glede na to, kako blizu je trenutno tej osebi. Zaradi tega tudi ni mogoče vedeti, kako točno so govorili ljudje pred zapisom jezika, vendar se temu lahko z rekonstrukcijami približamo. Podobno je tudi z znakovnim prenosnikom. Dandanes se lahko posname nekoga, ki govori in to lahko nekdo drug posluša nekje daleč stran ali kasneje, vendar to vključuje pretvorbo informacij iz slušnega prenosnika v elektronsko obliko, v kateri je lahko shranjena, dokler ne doseže nekega oddaljenega kraja v prihodnosti, ko se spet pretvori v slušni prenosnik. To torej ne izpodbija tretje Hockettove značilnosti.

Drugače pa je s pisnim prenosnikom, ki je inherentno trajen. Kar nekdo zapiše, se lahko potencialno ohrani za tisoče let in se besedilo po vsem tem času še vedno prebere, če se pozna jezik oz. je besedilo možno dekodirati. Tako lahko tudi besedilo prepotuje tisoče kilometrov in prebere drugje, tudi brez uporabe elektronskih naprav, npr. s pošiljanjem pisma. To omogoča tudi, da se z današnjimi jezikoslovnimi metodami analizira starejša, še ohranjena besedila, zaradi česar se lahko dokaj dobro razišče jezikovne značilnosti že izumrlih jezikov. Zaradi tega pisni prenosnik ne sledi tretji Hockettovi značilnosti, česar se je tudi Hockett zavedal.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hockett1961|Hockett 1961: 11–12]])&lt;/ref&gt; Slušni in znakovni prenosnik sta '''nêtrájna''' '''prenôsnika''', pisni prenosnik pa '''trájni prenôsnik'''. To je poglavitna razlika, ki ločuje pisni prenosnik od ostalih dveh.

=== Koncept orodja in podlage ===
Za sporazumevanje preko slušnega prenosnika niso potrebni kakšni dodatni pripomočki. Glas se proizvede z glasilkami, sliši se z ušesi, glas pa se prenaša preko zraka, ki pa je potreben za življenje na sploh, torej je vedno prisoten v neki meri okoli govorca. Kdaj seveda ni možno komunicirati brez uporabe dodatnih naprav, npr. telefona ali megafona, vendar za nek tipičen primer komunikacije preko slušnega prenosnika te niso potrebne.

Nasprotno pa je za pisni prenosnik potrebna uporaba drugih predmetov.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Dürscheid2016|Dürscheid 2016: 31]])&lt;/ref&gt; Brez njihove uporabe bi lahko le pisali s prstom ali krvjo po koži, česar pa se v praksi ne izvaja, saj je nepraktično in neobstojno. Za pisanje se tako običajno uporabljata dva predmeta – neko orodje za pisanje in podlaga. Podlaga je tisti predmet, ki bo sporočilo ohranil in prenašal, orodje pa tisti pripomoček, s katerim se na podlago napiše sporočilo. Orodje je tako potrebno le za pisanje sporočila in za branje ni potrebno, medtem ko je podlaga potrebna tako za pisanje, prenos in branje sporočila. Z drugimi besedami, sporočilo lahko prebere tisti, ki ima podlago s tem sporočilom, in ne tisti, ki ima pisalo, ki je to sporočilo napisalo.

Orodje in podlago lahko predstavlja mnogo predmetov. Dandanes ima vlogo orodja pogosto tipkovnica, vlogo podlage pa računalnik. Tradicionalno se je uporabljalo neko pisalo in papir. Tudi ni obvezno, da sta tako podlaga kot pisalo oba neka zunanja predmeta, kdaj je lahko le eden izmed njiju. Če se s prstom piše v pesek na plaži ali po zaslonu na dotik, prevzame vlogo orodja prst, če pa si nekdo zapiše nekaj na roko ali pa vtetovira napis, prevzame vlogo podlage koža. Pri zapisu se torej izbere določeno orodje in podlago. Možne izbire je veliko, nekaj pogostejših primerov pa je naštetih v nadaljevanju.

==== Orodje ====
Orodje omogoča, da se na podlagi pusti vidno obliko, bodisi sled, bodisi odtis, ki jo je mogoče razločiti od ostale podlage. Tako se prazni podlagi doda razgibanost, zmožno prenašati informacije, ki se lahko kasneje preberejo. Razlike v obliki in poziciji teh oblik oz. njihovo pomanjkanje omogoča, da se lahko po dogovojenih pravilih (ortografiji) podlagi doda podatke o izjavi, ki jih potem podlaga ohrani in se jih lahko kasneje prebere.
[[Slika:Prostor v pisavi.png|sličica|350x350_pik|Označeni prikaz pozitivnega in negativnega prostora.]]
Del podlage, ki predstavlja večino podlage, se imenuje '''negatívni''', '''béli''' ali '''prázni prôstor'''. To je običajno tisti prostor, ki ga pisalo ni spremenilo, tj. ni bil pobarvan s pisalom oz. ni del izbočene pike, torej nosi barvo oz. izbočenost podlage. Deli, katere je pisalo spremenilo, torej pobarvani oz. izbočeni deli, se imenujejo '''pozitívni''' ali '''pôlni prôstor'''.&lt;ref&gt;Točno poimenovanje v grafetiki temu pojavu še ni bilo dodeljeno. Poimenovanje ''pozitivni'' oz. ''beli'' ter ''negativni'' je izvzeto iz tipografije oz. oblikovanja, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Yalanska2025|Yalanska 2025]]). Poimenovanje ''prazni'' ter ''polni'' je posplošeno iz poimenovanja ''empty space'', ki je v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38]]) uporabljen za prostor med znamenji.&lt;/ref&gt; Primer, ko pisalo spremeni negativni prostor, je npr. klesanje okoli znamenj, da so ta izbočena. Presledek v taki obravnavi torej nima nič pozitivnega prostora.

Da lahko pisalo pusti berljiv odtis, se mora izbrati pravilno kombinacijo pisala in podlage, saj npr. s kemičnim svinčnikom ne more pisec pisati po zaslonu računalnika, ampak mora izbrati kako drugo podlago, npr. list papirja. Vsaka kombinacija pisala in podlage torej ne omogoča uspešnega zapisa. Prav tako mora pisalo v vizualnem prenosniku pustiti primarno barvno sled, v taktilnem pa izbočiti podlago za zapis, kar privede do tega, da se pisala precej razlikujejo med obema tipoma.

Predmetov, ki bi delovali kot pisalo, je veliko in so zelo odvisni od situacije. Kljub temu se v večini primerov uborablja zgolj nekaj predmetov, ki so specifično namenjeni pisanju, npr. svinčnik ali tipkovnica, čeprav je košček oglja ravno tako primeren za pisanje na papir, na samotnem otoku pa se lahko na plaži napiše ''SOS'' tudi s postavljanjem vej v obliki teh črk.

===== Za vizualni prenosnik =====
[[Slika:4 Bic Cristal pens and caps.jpg|sličica|Kemični svinčniki so primer pisala, ki pusti barvno sled.]]
Orodja, namenjena pisanju v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|vizualnem prenosniku]] (latinici), morajo za pisanje tako spremeniti podlago, da se spremembo lahko vidi. To se lahko naredi tudi z dolbenjem, saj se lahko nato vidi sence, ki omogočajo prepoznavo, vendar to ni nujno potrebno. Orodje lahko zgolj pusti tanek sloj barve na podlagi, kot se zgodi npr. pri pisanju s kemičnim svinčnikom ali flomastrom, dandanes pa lahko ta proces poteka tudi elektronsko in pri pisanju po zaslonu na dotik naprava sama zazna gibanje prsta ali posebnega pisala ter nato izriše sled na zaslonu. Glavni načini puščanja vidne sledi so torej trije:

* Z iz- oz. vbočevanjem podlage, npr. klesanjem v kamen, pisanjem s prstom po mivki, lepljenjem predmetov na podlago v obliki črk ipd.

* S puščanjem barvne sledi, npr. pisanjem s svinčnikom, čopičem, nalivnim preresom, flomastrom, tipkovnico na tipkarskem stroju, tiskanjem ipd.

* Elektronsko prikazovanje s piksli na zaslonu, npr. pisanjem s tipkovnico na elektronsko napravo, po zaslonu na dotik, pisanjem z elektronskim pisalom ali z diktiranjem.

Glede na stanje orodja se lahko napravi še dodatno delitev. Deli se lahko glede na to, ali mora ta predmet biti skupaj s podlago, da se sporočilo lahko prebere ali ne. Kot že omenjeno, podlaga je tista, ki je nujna za prenos sporočila, pisalo pa v veliko primerih ni nujno, da je prisotno ob branju. Ko nekdo piše s kemičnim svinčnikom, se lahko kemik izgubi ali celo uniči in bo zapis še vedno berljiv. Drugače pa je v primerih, kot je npr. oblikovanje besede SOS iz vej. V tem primeru imajo veje vlogo pisala, ampak če se jih umakne ali uporabi za zakuriti ogenj, sporočilo ne bo več berljivo.

Bolj natančno, glavna razlika je v tem, ali se za pisanje znamenja porabi celotno orodje ali ne. V drugem primeru je potrebno porabiti celotno ali več vej za zapis, medtem ko se pri pisanju s svinčnikom porabi le majhen del svinčnika, drugi del pa je za prenos sporočila nepomemben. Svinčnika se vselej ne more uporabljati v nedogled, saj ga bo nekoč zmanjkalo, poleg tega pa se lahko še vedno odstrani del na podlagi z radiranjem, kar tudi povzroči, da je sporočilo neberljivo. Bolj precizna delitev je torej glede na to, koliko znamenj se lahko zapiše z enim kosom pisala. Za oblikovanje besede SOS iz vej je potrebnih več vej za oblikovanje enega znamenja, medtem ko se s svinčnikom lahko napiše na tisoče znamenj, preden ga zmanjka. Zmožnost pisanja na elektronske naprave je v teoriji omejena le na dostop do elektrike, vendar v praksi pride do poškodb in obrabe, ki onemogočata, da bi se lahko nanje napisalo neskončno znamenj.

===== Za taktilni prenosnik =====
[[Slika:Slate and Stylus 3.jpg|sličica|Tri tablice in dve igli za pisanje brajice.]]
[[Slika:Refreshable Braille display.jpg|sličica|Brajeva vrstica za prikazovanje brajice.]]
Orodje v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Delitev pisnega prenosnika|taktilnem prenosniku]] (brajici) mora tako spremeniti podlago, da se lahko spremembo začuti s tipanjem. Pod to bi sicer lahko spadalo tudi spreminjanje teksture ali temperature podlage, vendar v praksi se v brajici izboči podlago, kar se potem lahko začuti, tj. naredi brajevo piko. Tako kot v vizualnem prenosniku se lahko tudi v tem primeru to stori na različne načine. Najpogosteje se podlago izboči, pri čemer se pisalo ne porablja. Gledano iz druge strani lista je na mestu pike vdolbina, torej le premakne obstoječo podlago in ničesar ne dodaja. Redkeje se podlagi odvzema ali dodaja snov, ki napravi razliko. S klesanjem se lahko odvzame sloj podlagi za tvorbo negativnega prostora, medtem ko postanejo neizklesani deli izbočeni. Podobno se lahko snov doda tam, npr. nalepi kose lesa, oblikovane kot brajeva pika, kjer naj bi bile brajeve pike, tako da postane tisti del izbočen, vendar je to redko. Podlaga v tem primeru ni izkrivljena kot v prvem primeru, ampak ji je nekaj dodano. Načini so torej trije, z množično prevlado prvega:

* Z izbočevanjem podlage, npr. s tablico in iglo, brajičnim tiskalnikom in brajično vrstico.

* Z odvzemanjem podlage za tvorbo negativnega prostora.

* Z dodajanjem podlage za tvorbo pozitivnega prostora.

==== Podlaga ====
Podlaga je tista, ki prenaša sporočilo in na katero se piše. Orodje nekako spremeni dele podlage, kar je nato možno kasneje razbrati in tako prepoznati znamenja. Pomembno je, da je neko pisalo zmožno spremeniti podlago v tolikšni meri, da se spremembe lahko prepozna, podlaga pa mora biti sposobna ohraniti te spremembe čim bolj vidne oz. tipne do časa branja.

Za razliko od orodja je obvezno imetje podlage za uspešno branje. Če se podlaga uniči, postane branje nemogoče. Bralec mora biti v neposredni bližini podlage, iz katere ali z gledanjem ali tipanjem prebere zapisano. Od pisanja do branja lahko podlaga ohrani zapis zelo dolgo časa, sama pa medtem lahko prepotuje zelo veliko razdaljo.

Idealna nepopisana podlaga z vidika berljivosti je ravna in za vizualni prenosnik enobarvna. Kakršna koli nagubanost podlage bi se lahko zamenjala z brajevo piko ali oteževala njihovo zaznavanje, v vizualnem prenosniku pa tudi ustvarjala neželene sence in popačene oblike znamenj. Kljub temu se kdaj vseeno piše z vizualnim prenosnikom po neravni podlagi, npr. na zemljevidu, ki prikazuje relief z izbočevanjem podlage, kdaj pa se tudi zaradi varčevanja s prostorom napis natiska na istem mestu, kot se izboči brajeve pike. Podlaga je pogosto tudi barvno okrašena, pri tem pa je potrebno paziti, da je med pozitivnim in negativnim prostorom še vedno dovolj velik kontrast za lahko branje.

Dandanes imata vlogo podlage najpogosteje papir in zaslon, v preteklosti pa so se pogosto uporabljali tudi pergament, papirus, kamen, les, bambus, glinene tablice ali kosti. Med manj pogoste podlage spadajo tudi npr. kovina, plastika in steklo ter tudi pesek na plaži in koža, saj se na vse te podlage lahko z nekim pisalom zapiše sporočilo.
[[Slika:Pomanjkanje podlage.png|sličica|373x373_pik|Približek prikaza dveh tipov pomanjkanja dela podlage.]]
V posebnih primerih se podlaga lahko pojavlja tudi v okrnjeni obliki in je opredmeten le pozitivni, redkeje le negativni prostor. Tak primer je npr. neonski napis. Kot orodje za pisanje se lahko obravnavalo stroje, ki so napis oblikovali, ki torej predstavlja pozitivni prostor. Negativni prostor pa ni opredmeten. Nekdo lahko vzame iz proizvodnje zgolj ta napis in, če ga izobesi pravilno, bo napis še vedno berljiv. V takem primeru negativni prostor predstavlja vse, kar se nahaja v ozadju v trenutku branja, npr. stena, steklo ali nebo, lahko pa je tudi bolj barvito, ali celo premikajoče se. Če bi v teoriji nekdo držal tak napis nad množico ljudi, bi bil še vedno berljiv. Podobna taka primera sta tudi pisanje po zraku z droni ter branje po prozornem zaslonu oz. projekciji na steklo. Druga možnost je, da ni opredmeten pozitivni prostor, kar bi se nanašalo na rezanje črk ven iz podlage, npr. kot pri šablonah za risanje s sprejem. Oba primera sta bolj redka za vizualni prenosnik, za taktilni prenosnik pa tega pojava v praksi ni. Nadomeščanje dela podlage z ozadjem se ne more pravilno pokazati na zaslonu, ker to za zaslon ne velja, vendar je na desni sliki prikazan približek, če si belo ozadje predstavlja kot prozorno, skozi katero se lahko vidi skozi zaslon.

=== Delitev pisnega prenosnika ===
Trajnost in uporaba orodja in podlage sta dve definicijski lastnosti pisnega prenosnika. Ob podrobnejšem pogledu pa se lahko ugotovi, da to ni en prenosnik, ki bi imel v vseh primerih enak način branja, pač pa obstajata dva podtipa pisnega prenosnika, primarno glede na to, kako se prenosnik bere. Prvi tip se bere z gledanjem, drugega pa s tipanjem. Večina ljudi je bolj navajenih na prvi tip, medtem ko je drugi primarno namenjen slepim in slabovidnim ter drugim, ki komunicirajo z njimi. Razlike med obema se pojavljajo tudi v izbiri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja za pisanje]], kot je že bilo ločeno pri obravnavi.

Znamenja v prvem tipu se bere tako, da se z gledanjem prepozna, kar je napisano. Znamenja se morajo torej vidno razlikovati od podlage, npr. z uporabo drugačne barve za pisanje, kot je podlaga, ali z drugačno svetlostjo na zaslonu. Poleg tega je za branje potrebna svetloba, ki ni potrebna za drugi tip. Tak tip prenosnika je bolj pogost in se je prvi pojavil; načeloma tega uporabljajo vsi pismeni ljudje, ki niso slepi ali slabovidni. Primeri zapisa v takem tipu pisnega je prenosnika je ta slovnica. V bistvu je vse, kar je napisano v latinici del tega tipa prenosnika. Prav tako pod ta tip prenosnika spadajo zapisi v cirilici, arabici, grški pisavi, ali s pismenkami – sem spadajo več ali manj vse danes pogosteje uporabljene pisave razen brajice. Kot je Hockett poimenoval slušni prenosnik vokalno-avditorni, tj. po načinu tvorbe in razumevanja sporočila, bi se ta imenoval '''kinétično-vizuálni prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''visualis'' ‚viden‘), saj se piše s prekimanjem orodja, bere pa z gledanjem. V kontekstu obravnave brajice se ta tip imenuje '''čŕni tísk'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt;

Besedilo, napisano v drugem tipu prenosnika, se bere namesto z gledanjem s tipanjem. Na vsako znamenje se položi blazinico prsta in občuti obliko znamenja. Za ta tip torej ni pomembna barva površine, temveč njena nagubanost. Za branje torej ni pomembna svetloba (bere se lahko tudi v temi), vendar se pa mora bralec površine dotikati, zaradi česar je največji odmik podlage, da lahko bralec še vedno prebere besedilo, omejeno na dolžino rok, za razliko od prvega tipa, kjer je ta razdalja lahko veliko večja, omejena s tem, kako majhna znamenja lahko oči še razberejo. Ker je potreben dotik podlage, tudi niso vse podlage primerne; napisa »Pazi, vroče!« ni primerno v brajici zapisati na podlago, ki je vroča, ampak je potrebna neka druga podlaga, ki bralca ne bo opekla pri branju. Tega problema v prvem tipu ni. Po Hockettovem načinu poimenovanja, bi se ta tip imenoval '''kinétično-taktílni''' '''prenôsnik''' (iz stgr. ''κινητικός'' (''kīnētikós'') ‚premičen‘ + lat. ''tactilis'' ‚tipen‘), saj je neko premikanje za pisanje, bere se ga pa s tipanjem.

Teh dveh poimenovanj za podtipa prenosnika si ni izmislil Hockett, ampak sta bila tako poimenovana v tem delu. V resnici je med obema tipoma, gledano povsem grafetično, nekaj prekrivnosti, saj se lahko v določenih primerih besedilo tako vidi kot tipa. Če se npr. napiše nekaj s svinčnikom ali čopičem, natisne ali se izpiše na zaslonu, je podlaga še vedno ravna, da oseba ne more začutiti sprememb v nagubanosti. V takem primeru je prenosnik povsem vizualni in se s tipanjem nikakor ne more prebrati besedila. Predvsem v preteklosti pa se je za povzočanje vidne spremembe, ki je omogočila videnje znamenj, oblike vklesalo v kamen ali odtisnilo v glino. Znamenja je možno videti zaradi senc, ki se zaradi tega pojavijo, hkrati pa je vsaj v teoriji možno prebrati pisavo tudi s tipanjem oz. se lahko vsaj začuti, da je tam nekaj zapisano. V primerih kot npr. vklesani latinici slednje sicer ni bil primaren namen klesanja. Taktilni prenosnik se lahko zaradi istega razloga tudi vidi, vendar je v tem tipu primarna vloga izboklin to, da se jih lahko začuti, kar ga ločuje od prejšnjega primera. Tako se lahko pisni prenosnik razdeli tudi na tri tipe:

* ''Čisti'' vizualni prenosnik, ki se ga lahko prebere z gledanjem, vendar nima nikakršnih izboklin ali udorov v pisanju.

* Vizualni prenosnik, kjer se obliko znamenj označi z vrezovanjem, klesanjem, dolbenjem ipd. Znamenja se tako lahko tudi občuti, vendar to ni primarni namen.

* Taktilni prenosnik, kjer se obliko znamenj prav tako označi z izboklinami ali vdori, vendar je pri tem načinu bolj pomembno to, da se lahko znamenja občuti, to, da se jih tudi vidi, pa je sekundarnega pomena.

==== Prikaz v drugem prenosniku ====
Kdaj je zaželeno, da se zgolj prikaže izgled znamenja v drugem tipu prenosnika. To je zelo uporabno npr. za prikaz, katero brajevo celico izbrati pri pretvarjanju iz črnega tiska; tako se lahko zapiše izgled celice tudi na računalnik brez posebnih brajičnih pripomočkov in se jih lahko prikaže na zaslonu, natisne z običajnim tiskalnikom ali zapiše s svinčnikom. Nekaj primerov je npr. {{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}, {{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}} in {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Pri takem zapisu se je pomembno zavedati, da je tak zapis sedaj popolnoma vizualnega tipa in se ga s tipanjem ne more prebrati. Za branje s tipanjem je potrebno znamenja take oblike natisniti s posebnim brajevim tiskalnikom. Reprezentacija vizualnega prenosnika v taktilnem je redko načrtna.

===== Prikaz brajice v vizualnem prenosniku =====
Kadar želi nekdo, ki lahko bere vizualni prenosnik, videti obliko brajevih celic, lahko to stori, ne da bi moral kupiti brajev tiskalnik oz. brajevo vrstico. Razlike v nagubanosti površine se tako spremeni v razlike v barvi površine. To omogoča prikaz izgleda brajevih celic na zaslonih in možnost tiskanja na navadnih tiskalnikih, vendar pa jih v taki obliki ni mogoče brati taktilno.

Vse brajeve kombinacije imajo dodeljene svoje znake v Unicodu, ki so vkodirani v bloku [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Brajevi vzorci]. Kombinacije šesttočkovne brajice so vkodirane v razponu U+2800..U+283F z dodatkom za osemtočkovno brajico v razponu U+2840..U+28FF.

Na splošno so se uveljavili trije različni načini prikazovanja brajice v vizualnem prenosniku. Vsem trem je skupno, da izbočene brajeve pike zaznamujejo z barvo pisala (tj. drugo barvo, kot je podlaga), razlikujejo se pa po zaznamovanju nerealiziranih pik (tistih, ki niso izbočene). Ti tipi so naslednji:&lt;ref&gt;Imena so dodeljena tu.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Tipi brajice@4x.png|sličica|506x506_pik|Zapis povedi ''Tilen je pomil tla.'' v brajici v črnem tisku, prikazana na tri načine.]]

* '''nêobrísni prikáz'''
* '''obrísni prikáz'''
* '''točkôvni prikáz'''

Neobrisni prikaz najbolj resnično prikaže izgled brajeve celice, saj povsem zlije neizbočene pike s podlago, tako kot je to tudi v taktilnem prenosniku. Poleg tega so oblike enake za šest- in osemtočkovno brajico, medtem ko v drugih dveh primerih pride do razlike, saj v slednjem primeru morata v osemtočkovni brajici biti vedno označeni še sedma in osma pika, medtem ko je v neobrisnem prikazu v obeh primerih le ena oblika. Slabost takega zapisa je, da je kdaj težko razločiti med različnimi vrsticami ali stolpci, npr. med posamezno zapisanimi {{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}, {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}} in {{Brajica|koda=678|znamenja=⣠}} ali {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} in {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}.

Obrisni prikaz, kot je uporabljen v [https://www.unicode.org/charts/PDF/U2800.pdf Unicodu], prikazuje neizbočene pike z obrisom, torej kolobar enake velikosti kot realizirana pika, vendar je sredina kroga iste barve kot podlaga (ni pobarvan kot realizirane pike). Točkovni prikaz, ki ga uporablja tudi komisija za slovensko brajico,&lt;ref&gt;gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]])&lt;/ref&gt; prikaže nerealizirane pike kot manjše pikice, bistveno manjše od prikaza izbočenih pik, ki pa so polne za razliko od obrisnega prikaza. Z uporabo enega izmed teh prikazov se lažje ugotovi, katere pike so izbočene v celici, in hitreje se lahko določi, ali je brajica šest- ali osemtočkovna, ker je v vsaki celici prikazano celotno število pik. Se pa zaradi prikaza nerealiziranih pik pri majhni velikosti pisave zgodi, da je težko hitro prepoznati, katero znamenje je predstavljeno, in je v takem aspektu veliko bolj primeren neobrisni prikaz.

Po številu segmentov ima neobrisni prikaz enako število segmentov kot zapis v taktilnem prenosniku, točkovni prikaz ima vedno šest (šesttočkovna brajica) oz. osem (osemtočkovna brajica) pozitivnih segmentov in enega negativnega (ozadje). Obrisni prikaz ima prav tako vedno šest oz. osem pozitivnih segmentov, negativnih segmentov pa ima sedem oz. devet minus število prikazanih pik v celici zaradi praznin za prikaz nerealiziranih pik. Ti podatki so matematično prikazani v naslednji preglednici:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Število pozitivnih in negativnih segmentov v posameznih prikazih brajice
! colspan=&quot;2&quot; |Tip prikaza
(&lt;math&gt;n&lt;/math&gt; je št. izbočenih pik v celici)
!Št. poz. segmentov
!Št. neg. segmentov
(ozadja)
|-
| colspan=&quot;2&quot; |V taktilnem prenosniku
|&lt;math&gt;n&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; |Neobrisni prikaz
|&lt;math&gt;n&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Obrisni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|&lt;math&gt;6&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;7 - n&lt;/math&gt;
|-
|Osemtočkovna brajica
|&lt;math&gt;8&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;9 - n&lt;/math&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Točkovni prikaz
|Šesttočkovna brajica
|&lt;math&gt;6&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|-
|Osemtočkovna brajica
|&lt;math&gt;8&lt;/math&gt;
|&lt;math&gt;1&lt;/math&gt;
|}

===== Prikaz latinice v taktilnem prenosniku =====
Brajica je glede na vizualni prenosnik zelo omejujoča glede možnega izgleda znamenj in je natančen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v brajični vrstici ali na dokumentu, natisnjenim z brajičnim tiskalnikom, nemogoč. Preproste oblike se lahko nekako aproksimira, npr. {{Oklepaji|znamenja=N}} se lahko prikaže kot {{Brajica|koda=1234 26 123|znamenja=⠏⠢⠇}}, vendar je tak zapis nestandarden, prav tako pa bi se lahko hitro zamenjalo tak zapis za pretvorbo v brajico in bi tako bralec mislil, da piše ''p?l''. Tak način prikaza pa definitivno ne more zadovoljiti potreb prikaza vseh znamenj vizualnega prenosnika, saj se že {{Oklepaji|znamenja=8}} ali {{Oklepaji|znamenja=&amp;}} težko tako prikaže, kaj šele znake KJKV.

Za resničen prikaz oblike znamenj vizualnega prenosnika v taktilnem prenosniku se mora na nek drugačen način odtisniti obliko znamenja, po možnosti tako, da je izbočen, da se lahko natančno otipa obliko. Tak zapis je že eden izmed tipov vizualnega prenosnika, vendar je pri takem pisanju možnost otipavanja oblike znamenj načeloma nenačrtna. Ob takem pisanju se je potrebn zavedati, da čeprav se lahko vsaj v teoriji otipa obliko znamenj, je za slepo osebo to tako tuje kot je gledanje brajice za povprečno videčo osebo.

==== Pretvarjanje med prenosnikoma ====
En jezik lahko uporablja oba tipa prenosnika. Slovenščina je eden izmed teh jezikov, saj se lahko zapisuje tako z latinico kot s šesttočkovno brajico. Sicer ima vsak izmed tipov svoje značilnosti, vendar sta vsaj v slovenščini tesno povezana do točke, da se lahko pretvorbo skoraj avtomatizira. Brajični pravopis je v slovenščini vezan na zapis v črnem tisku in se večino znamenj lahko ugotovi s preprosto transliteracijo v en ali drug zapis. Kljub temu pa je veliko primerov, ko se ne more enolično določiti avtomatske pretvorbe in je treba poznati tudi jezikovno vlogo zapisa in pravopisna pravila, še posebej pri pretvorbi iz brajice v latinico.

===== Iz latinice v brajico =====
V tem poglavju je predstavljen algoritem, po katerem se iz gajice (trenutnega vizualnega črkopisa) pretvarja v brajico (taktilni črkopis). Predstavljene so le standardizirane pretvorbe, kar ne zaobjema vseh znamenj, ki so v tej slovnici predstavljeni. Algoritemsko nepredvidljive in pomensko pogojene spremembe in izjeme, vezane na korak algoritma, so predstavljene na koncu vsakega koraka. V primeru pojavitev znamenj, ki nimajo standardizirane pretvorbe, se poljubno določi pretvorbo, ki se jo opiše na začetku besedila. Enako velja za morebitne dodatne sloge.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Algoritem je predrugačen zapis pravil iz standarda, tj. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016]]). V primeru dvoumnosti ali neskladnosti se upošteva tisto, kar je zapisano v standardu.&lt;/ref&gt; Tu je podan le hiter pregled, primeri so podani pri razlagi vsakega pojava. Korelacija med posameznimi znamenji je podana tudi pri obravnavi vsakega znamenja.

'''Korak 1:''' Če se dva sloga začneta na isti točki besedila, najprej vstavi znamenja za tistega, ki se konča kasneje. Pred prvim znamenjem, zapisanim v krepkem slogu vstavi {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, pred podčrtanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}, pred ležeče zapisanim vstavi {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}. Pred prvim sledečim znamenjem, ki nima več te značilnosti, in vsemi presledki pred njim vstavi {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}. Začni korak 1 od začetka od tiste točke v besedilu naprej do konca besedila. Na koncu besedila, če je bilo na zadnje vstavljeno {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} ali {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}}, vstavi po zadnjem znamenju {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}.

Standard tako določa označevanje sloga, vendar je v primeru, da se nek slog konča sredi besede, če je npr. krepko zapisana le ena črka ali nekončni del besede, potem, če je sledeče znamenje {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}, to privede do dvoumnosti, saj algoritem ustvari zaporedje, ki je povsem enako kot oznaka za začetek krepkega, podčrtanega ali ležečega sloga.

'''Korak 2:''' V nadaljevanju tega koraka ne upoštevaj nadpisanih in podpisanih (sklopov) znamenj, ki naj bi bila del ulomka. Pred sklopom (dveh ali več) nadpisanih znamenj (tj. slogovno nadpisanih znamenj ali tistih zapisanih s posebnim znakom iz Unicoda) vstavi {{Brajica|koda=346 126|znamenja=⠬⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Pred sklopom podpisanih znamenj vstavi {{Brajica|koda=12346 126|znamenja=⠯⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. V primeru enega nadpisanega znamenja se pred njega vstavi {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}}, v primeru enega podpisanega znamenja pa se pred njega vstavi {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}. Izjema so kemijske enačbe, kjer se ne vstavlja posebnih znamenj, npr. H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O se zapiše kot  {{Brajica|koda=46 125 3456 12 46 135|znamenja=⠨⠓⠼⠃⠨⠕}} (tj. kot da bi pisalo {{Oklepaji|znamenja=H2O}}), kar pa ni algoritemsko predvidljivo.

'''Korak 3:''' Ulomke, ali so zapisani v matematičnem pogonu, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;math&gt;{3 \over 8}&lt;/math&gt;}}, z dodeljenim znakom, npr. {{Oklepaji|znamenja=⅜}} ali pa sestavljen iz več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=³⁄₈}} ali {{Oklepaji|znamenja=3/8}}, se obravnava posebej. Če pred ulomkom ni presledka in je npr. napisan celi del, vstavi presledek. Če števec in imenovalec sama nista ulomka, potem pred števec vstavi {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}, po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Če je števec ali imenovalec ulomek, potem ulomkom znotraj večjega ulomka vstavi pred števec {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}, namesto ulomkove črte {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} (poševnico), po imenovalcu pa {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}. Večji ulomek se še vedno označuje enako, tako da pride lahko na začetku ali koncu do dveh zaporednih {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} oz. {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}}.

'''Korak 4:''' Med korenom ({{Oklepaji|znamenja=√}}) in predhodnim znamenjem, ki ni presledek, vstavi presledek. Če je stopnja korena zapisana, jo zapiši desnostično pred koren. Pred sklopom znamenj pod korenom vstavi {{Brajica|koda=1246 126|znamenja=⠫⠣}}, na koncu sklopa pa {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}. Če je pod korenom le eno znamenje, pred njim vstavi {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}. Koren se izbriše, tako da je izpisana stopnja stična z {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}.

'''Korak 5:''' Vsa znamenja v besedilu se zapiše v osnovnem slogu. Brajeve celice namreč ne morejo biti ležeče, krepke, podčrtane ipd.

'''Korak 6:''' Če se pojavita skupaj dve ali več velikih črk, na začetku sklopa vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, črke sklopa pa naprej obravnavaj kot male, npr. {{Oklepaji|znamenja=ZDA}} obravnavaj kot {{Oklepaji|znamenja=⠸zda}}. Če sklopu prej sledi mala črka kot trdi prelom, presledek, števka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Izjema temu pravilu je uporaba črk za pisanje rimskih števil, pred katere se vedno vstavi {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, tudi če je le eno znamenje.

'''Korak 7:''' Kadar se označuje vezi v racionalni kemijski formuli, zapiši enojno vez z {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}}, dvojno z {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}}, trojno pa z {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}}. Vrstico ali verz se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}}, katerim levostično sledi število, odstavek se oštevilči z {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}}, katerim levostično sledi število, poglavje pa z {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}}, katerim levostično sledi število.

'''Korak 8:''' Pred prvo števko števila vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Če ima število decimalno vejico (ali piko), to zamenjaj z {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, morebitna ločila tisočic (najpogosteje pika ali presledek) pa z {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}. Če sklopu prej sledi mala latinična črka kot trdi prelom, presledek (ki ni ločevalec tisočic), ločilo (ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic) ali {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, pred malo črko vstavi {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}. Pri zapisu ure se {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} zapiše le na začetku sklopa. Izjema je tudi pisno računanje, kjer ni potrebno pisati znamenja {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}, če so števila zapisana že v prejšnji vrstici in se za njimi ne pojavlja črka. Če je vmes prazna vrstica, se znamenje ponovno zapisuje.

'''Korak 9:''' Razen {{Oklepaji|znamenja=ç}} in {{Oklepaji|znamenja=u̯}} druga znamenja z diakritičnim znamenjem razstavi na osnovno znamenje in diakritično znamenje, in sicer v ravno obratnem zaporedju, kot je zaporedje kod v Unicodu, tj. najprej bolj oddaljena diakritična znamenja, nato bližja diakritična znamenja in nazadnje osnovno znamenje, {{Oklepaji|znamenja=ǘ}} se tako razstavi v {{Oklepaji|znamenja=´¨u}}.

'''Korak 10:''' Kadar se {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}} (deljaj) pojavlja na koncu vrstice, ga zapiši kot {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}, drugače ga ne zapiši.

'''Korak 11:''' Če se pretvarja v brajico prve ravni, ta korak izpusti. Če se pretvarja v brajico druge ravni, zamenjaj:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Brajične menjave, prisotne le na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|004C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 126|znamenja=⠨⠣}}
|-
|{{Unicode|004E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=46 1246|znamenja=⠨⠫}}
|-
|{{Unicode|0053}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 23456|znamenja=⠨⠾}}
|-
|{{Unicode|006C}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|006E}} + {{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|-
|{{Unicode|0073}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=46 12356|znamenja=⠨⠷}}
|-
|{{Unicode|0160}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=46 12346|znamenja=⠨⠯}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|0161}} + {{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|}
'''Korak 12:''' Tako pretvori posebna znamenja z diaktičnim znamenjem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Posebna menjava znamenj z razločevalnimi znamenju
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0063}} + {{Unicode|0327|3=◌̧}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|}
'''Korak 13:''' Narekovaji, ne glede na to, kako so zapisani v črnem tisku, se pretvorijo enotno. Začetni narekovaj se pretvori v {{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}, končni pa v {{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}. Če se drugi par pojavlja znotraj narekovajev, se notranji začetni narekovaj pretvori v {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}, notranji končni pa v {{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}. To je ponazorjeno v naslednjem primeru. Za zapis narekovaja kot enodelnega znamenja gl. korak 15.&lt;blockquote&gt;»Znamenje ” izgleda kot dve ,vejici‘ zgoraj.«&lt;br&gt;
⠦⠨⠵⠝⠁⠍⠑⠝⠚⠑ ⠐⠶ ⠊⠵⠛⠇⠑⠙⠁ ⠅⠕⠞ ⠙⠧⠑ ⠂⠧⠑⠚⠊⠉⠊⠄ ⠵⠛⠕⠗⠁⠚⠲⠴&lt;/blockquote&gt;'''Korak 14:''' Pri tiskanju v farmacevtske namene izvedi te spremembe, drugače ta korak preskoči:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Zamenjave pri tiskanju v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|}
'''Korak 15:''' Znake tako pretvori v brajico:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Splošne zamenjave pri pretvorbi v brajico
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|0021}}
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|-
|{{Unicode|0022}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00AB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00BB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201C}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201D}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201E}}&lt;br&gt;
{{Unicode|201F}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2039}}&lt;br&gt;
{{Unicode|203A}}
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|-
|{{Unicode|0023}}
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|-
|{{Unicode|0024}}
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|-
|{{Unicode|0025}}
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|-
|{{Unicode|0026}}
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|-
|{{Unicode|0027}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02B9}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02BC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2019}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2032}}
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|-
|{{Unicode|0028}}
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|-
|{{Unicode|0029}}
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|-
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|00D7}}&lt;br&gt;
{{Unicode|22C5}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2A2F}}
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|-
|{{Unicode|002B}}
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|-
|{{Unicode|002C}}
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|-
|{{Unicode|002D}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2010}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2011}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2212}}
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|-
|{{Unicode|002E}}
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|-
|{{Unicode|002F}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Unicode|0030}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|0031}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0032}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0033}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0034}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0035}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0036}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0037}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0038}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0039}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|003A}}&lt;br&gt;
{{Unicode|00F7}}
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|-
|{{Unicode|003B}}
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|-
|{{Unicode|003C}}
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|-
|{{Unicode|003D}}
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|-
|{{Unicode|003E}}
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|-
|{{Unicode|003F}}
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|-
|{{Unicode|0040}}
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|-
|{{Unicode|0041}}
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|-
|{{Unicode|0042}}
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|-
|{{Unicode|0043}}
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|-
|{{Unicode|0044}}
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|-
|{{Unicode|0045}}
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|-
|{{Unicode|0046}}
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|-
|{{Unicode|0047}}
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|-
|{{Unicode|0048}}
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|-
|{{Unicode|0049}}
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|-
|{{Unicode|004A}}
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|-
|{{Unicode|004B}}
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|-
|{{Unicode|004C}}
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|-
|{{Unicode|004D}}
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|-
|{{Unicode|004E}}
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|-
|{{Unicode|004F}}
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|-
|{{Unicode|0050}}
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|-
|{{Unicode|0051}}
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|-
|{{Unicode|0052}}
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|-
|{{Unicode|0053}}
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|-
|{{Unicode|0054}}
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|-
|{{Unicode|0055}}
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|-
|{{Unicode|0056}}
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|-
|{{Unicode|0057}}
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|-
|{{Unicode|0058}}
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|-
|{{Unicode|0059}}
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|-
|{{Unicode|005A}}
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|-
|{{Unicode|005B}}
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|-
|{{Unicode|005C}}
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|-
|{{Unicode|005D}}
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|-
|{{Unicode|005E}}
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|-
|{{Unicode|005F}}
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|-
|{{Unicode|0060}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02CB}}&lt;br&gt;
{{Unicode|3000|3=◌̀}}
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|-
|{{Unicode|0061}}
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|-
|{{Unicode|0062}}
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|-
|{{Unicode|0063}}
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|-
|{{Unicode|0064}}
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|-
|{{Unicode|0065}}
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|-
|{{Unicode|0066}}
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|-
|{{Unicode|0067}}
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|-
|{{Unicode|0068}}
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|-
|{{Unicode|0069}}
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|-
|{{Unicode|006A}}
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|-
|{{Unicode|006B}}
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|-
|{{Unicode|006C}}
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|-
|{{Unicode|006D}}
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|-
|{{Unicode|006E}}
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|-
|{{Unicode|006F}}
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|-
|{{Unicode|0070}}
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|-
|{{Unicode|0071}}
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|-
|{{Unicode|0072}}
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|-
|{{Unicode|0073}}
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|-
|{{Unicode|0074}}
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|-
|{{Unicode|0075}}
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|-
|{{Unicode|0076}}
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|-
|{{Unicode|0077}}
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|-
|{{Unicode|0078}}
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|-
|{{Unicode|0079}}
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|-
|{{Unicode|007A}}
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|-
|{{Unicode|007B}}
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|-
|{{Unicode|007C}}
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|-
|{{Unicode|007D}}
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|-
|{{Unicode|007E}}
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|-
|{{Unicode|00A3}}
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|-
|{{Unicode|00A8}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|-
|{{Unicode|00A9}}
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|-
|{{Unicode|00AE}}
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|-
|{{Unicode|00B0}}
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|-
|{{Unicode|00B4}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02CA}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0301|3=◌́}}
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|-
|{{Unicode|00B5}}
|{{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}
|-
|{{Unicode|00DF}}
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|-
|{{Unicode|00E7}}
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|-
|{{Unicode|0106}}
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|-
|{{Unicode|0107}}
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|-
|{{Unicode|010C}}
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|-
|{{Unicode|010D}}
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|-
|{{Unicode|0110}}
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|-
|{{Unicode|0111}}
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|-
|{{Unicode|0160}}
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|-
|{{Unicode|0161}}
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|-
|{{Unicode|017D}}
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|-
|{{Unicode|017E}}
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|-
|{{Unicode|02C6}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|-
|{{Unicode|02DA}}&lt;br&gt;
{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|-
|{{Unicode|02DC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|-
|{{Unicode|0391}}
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|0392}}
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|0393}}
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|0394}}
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|0395}}
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|0396}}
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|0397}}
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|0398}}
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|0399}}
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|039A}}
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|039B}}
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|039C}}
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|039D}}
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|039E}}
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|039F}}
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03A0}}
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03A1}}
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03A3}}
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03A4}}
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03A5}}
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03A6}}
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03A7}}
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03A8}}
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03A9}}
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|03B1}}
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|-
|{{Unicode|03B2}}
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|-
|{{Unicode|03B3}}
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|-
|{{Unicode|03B4}}
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|-
|{{Unicode|03B5}}
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|-
|{{Unicode|03B6}}
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|-
|{{Unicode|03B7}}
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|-
|{{Unicode|03B8}}
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|-
|{{Unicode|03B9}}
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|-
|{{Unicode|03BA}}
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|-
|{{Unicode|03BB}}
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|-
|{{Unicode|03BC}}
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|-
|{{Unicode|03BD}}
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|-
|{{Unicode|03BE}}
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|-
|{{Unicode|03BF}}
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|-
|{{Unicode|03C0}}
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|-
|{{Unicode|03C1}}
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|-
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|-
|{{Unicode|03C4}}
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|-
|{{Unicode|03C5}}
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|-
|{{Unicode|03C6}}
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|-
|{{Unicode|03C7}}
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|-
|{{Unicode|03C8}}
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|-
|{{Unicode|03C9}}
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|-
|{{Unicode|2013}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2014}}
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|-
|{{Unicode|2030}}
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|-
|{{Unicode|2033}}
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|-
|{{Unicode|20AC}}
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|-
|{{Unicode|2122}}
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|-
|{{Unicode|2260}}
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|-
|{{Unicode|226E}}
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|-
|{{Unicode|226F}}
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|}
Poleg tega je še nekaj izjem. Metrična predpona {{Fran|mikro..|mikro-}} se s simbolom zapiše vedno kot ''mc'', tj. {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}}, kar je v preglednici upoštevano pri znaku {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}, je pa tu še enkrat izpostavljeno, če se v kakšnem dokumentu namesto tega znamenja uporablja {{Unicode|03BC|ime=greek small letter mu}}. Minus, ki se po ''SP'' ''2001'' zapisuje z znakom za pomišljaj,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 45]]), § 397&lt;/ref&gt; se v brajici zapisuje tako kot vezaj, tj. {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}. Čeprav bi se znake {{Unicode|1E9E|ime=latin capital letter sharp s}}, {{Unicode|018F|ime=latin capital letter schwa}} in {{Unicode|00C7|ime=latin capital letter c with cedilla}} lahko zapisalo s preznakom {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}} in znamenji za male črke, tega standard ni predvidel in ni jasno, ali bi v teh primerih bil predznak pred obema znamenjema, v kateri se mala črka pretvori, ali med njima.

===== Iz brajice v latinico =====
Pretvorba iz brajice v latinico je še manj algoritemsko predvidljiva kot pretvorba iz latinice v brajico, saj se veliko podobnih latiničnih znamenj pretvori v eno brajevo kombinacijo. Zaradi tega je pri pretvorbi potrebno tudi poznati pravila slovenskega pravopisa, da se lahko izve, v katero znamenje pretvoriti brajevo celico. Algoritem naj bi bil ravno obraten od prvega, tako da bi se ob uporabi enega za drugem na istem besedilu moralo dobiti nazaj izvirno besedilo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

'''Korak 1:''' Upoštevaj kakršne koli morebitne opombe prepisovalca, ki bi dodatno določale pretvorbo brajevih celic.

'''Korak 2:''' Po {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}} začni pisati v krepkem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} začni pisati v ležečem slogu, po {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}} začni podčrtovati.  Po {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, kateremu ne sledi {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}} nehaj pisati v zadnjem dodanem slogu. Po končanem postopku izbriši vsa ta štiri zaporedja iz besedila. Če se na koncu besedila ne piše v navadnem slogu oz. se besedilo ne konča na  {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}, potem začni od začetka in najdi vse primere {{Brajica|koda=6 456 13|znamenja=⠠⠸⠅}}, {{Brajica|koda=6 456 123|znamenja=⠠⠸⠇}} in {{Brajica|koda=6 456 1234|znamenja=⠠⠸⠏}}. Te primere je potrebno ročno pregledati in ugotoviti, ali to zaporedje predstavlja konec sloga in črko {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} oz. {{Oklepaji|znamenja=p}} ali pa začetek novega sloga. V prvem primeru se neha pisati v tem slogu pred {{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}, {{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}} ali {{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}, ta znamenja pa ohrani, kot so (izbriše se le {{Brajica|koda=6 456|znamenja=⠠⠸}}), v drugem primeru pa začne pisati v novem slogu, izbriše se pa vsa tri znamenja.

'''Korak 3:''' Po {{Brajica|koda=6 56 1236|znamenja=⠠⠰⠧}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje verzov oz. vrstic. Po {{Brajica|koda=6 56 135|znamenja=⠠⠰⠕}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevičenje odstavkov. Po {{Brajica|koda=6 56 1234|znamenja=⠠⠰⠏}} oblikuj sledeča znamenja do presledka kot oštevilčenje poglavij.

'''Korak 4:''' V primeru, da je to zapis v farmacevtske namene, napravi naslednje spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, zapisane v farmacevtske namene
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245 356|znamenja=⠼⠚⠴}}
|{{Unicode|0025}}
|}
Pri tem je potrebno preveriti, da ni slučajno kdaj uporabljen {{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}} za {{Oklepaji|znamenja=č}}, pri čemer se te zamenjave ne naredi.

'''Korak 5:''' V primeru pisanja v brajici na drugi ravni, napravi naslednje spremembe:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Zamenjave pri pretvorbi iz brajice, pisani na drugi ravni
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}
|{{Brajica|koda=156 16|znamenja=⠱⠡}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Brajica|koda=156 2345|znamenja=⠱⠞}}
|-
|{{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}
|{{Brajica|koda=1345 245|znamenja=⠝⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Brajica|koda=123 245|znamenja=⠇⠚}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Brajica|koda=234 2345|znamenja=⠎⠞}}
|}
V teh primerih se ne pretvori {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}}, če predstavlja podpisovanje, {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, če predstavlja koren, in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}, če predstavlja poševnico ali del ulomka.

'''Korak 6:''' V primeru pisanja v farmacevtske namene ali pisanja na drugi ravni zamenjaj {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}  z {{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}, če predstavlja uklepaj, oz. z {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}, če predstavlja zaklepaj. Načeloma to pomeni, da se prvi {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}} pretvori v {{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}, drugi v {{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}} itd., vendar oklepaji znotraj oklepajev ali enodelni oklepaji ta vzorec prekinejo.

'''Korak 7:''' Po {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} oz. {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} vstavi {{Brajica|koda=46|znamenja=⠨}}.  Po {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}} pred vsako sledečo celico do trdega preloma, presledka, {{Brajica|koda=456|znamenja=⠸}}, {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, oz. ločila, ki ni decimalna vejica ali ločevalec tisočic, vstavi {{Brajica|koda=3456|znamenja=⠼}}. Pri zapisu ure vstavljaj znamenje do presledka ali {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}}, kateremu sledi črka, pri pisnem računanju pa tudi v vse naslednje vrstice do {{Brajica|koda=6|znamenja=⠠}} oz. prazne vrstice.

'''Korak 8:''' Naslednje sklope treh celic pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba sklopov treh brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1|znamenja=⠨⠰⠁}}
|{{Unicode|0391}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 12|znamenja=⠨⠰⠃}}
|{{Unicode|0392}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1245|znamenja=⠨⠰⠛}}
|{{Unicode|0393}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 145|znamenja=⠨⠰⠙}}
|{{Unicode|0394}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 156|znamenja=⠨⠰⠱}}
|{{Unicode|0395}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1356|znamenja=⠨⠰⠵}}
|{{Unicode|0396}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 15|znamenja=⠨⠰⠑}}
|{{Unicode|0397}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 125|znamenja=⠨⠰⠓}}
|{{Unicode|0398}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 24|znamenja=⠨⠰⠊}}
|{{Unicode|0399}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13|znamenja=⠨⠰⠅}}
|{{Unicode|039A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 123|znamenja=⠨⠰⠇}}
|{{Unicode|039B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 134|znamenja=⠨⠰⠍}}
|{{Unicode|039C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1345|znamenja=⠨⠰⠝}}
|{{Unicode|039D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1346|znamenja=⠨⠰⠭}}
|{{Unicode|039E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 135|znamenja=⠨⠰⠕}}
|{{Unicode|039F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1234|znamenja=⠨⠰⠏}}
|{{Unicode|03A0}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 1235|znamenja=⠨⠰⠗}}
|{{Unicode|03A1}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 234|znamenja=⠨⠰⠎}}
|{{Unicode|03A3}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2345|znamenja=⠨⠰⠞}}
|{{Unicode|03A4}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 136|znamenja=⠨⠰⠥}}
|{{Unicode|03A5}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 124|znamenja=⠨⠰⠋}}
|{{Unicode|03A6}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 14|znamenja=⠨⠰⠉}}
|{{Unicode|03A7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 13456|znamenja=⠨⠰⠽}}
|{{Unicode|03A8}}
|-
|{{Brajica|koda=46 56 2456|znamenja=⠨⠰⠺}}
|{{Unicode|03A9}}
|}
'''Korak 9:''' Naslednje pare celic pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba parov brajevih celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}}
|{{Unicode|0022}}


{{Unicode|00AB}}

{{Unicode|00BB}}

{{Unicode|201C}}

{{Unicode|201D}}

{{Unicode|201E}}

{{Unicode|201F}}

{{Unicode|2039}}

{{Unicode|203A}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1345|znamenja=⠐⠝}}
|{{Unicode|0023}}
|-
|{{Brajica|koda=5 145|znamenja=⠐⠙}}
|{{Unicode|0024}}
|-
|{{Brajica|koda=5 24|znamenja=⠐⠊}}
|{{Unicode|0026}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 245|znamenja=⠼⠚}}
|{{Unicode|0030}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1|znamenja=⠼⠁}}
|{{Unicode|0031}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 12|znamenja=⠼⠃}}
|{{Unicode|0032}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 14|znamenja=⠼⠉}}
|{{Unicode|0033}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 145|znamenja=⠼⠙}}
|{{Unicode|0034}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 15|znamenja=⠼⠑}}
|{{Unicode|0035}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 124|znamenja=⠼⠋}}
|{{Unicode|0036}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 1245|znamenja=⠼⠛}}
|{{Unicode|0037}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 125|znamenja=⠼⠓}}
|{{Unicode|0038}}
|-
|{{Brajica|koda=3456 24|znamenja=⠼⠊}}
|{{Unicode|0039}}
|-
|{{Brajica|koda=6 236|znamenja=⠠⠦}}
|{{Unicode|003C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 356|znamenja=⠠⠴}}
|{{Unicode|003E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1|znamenja=⠨⠁}}
|{{Unicode|0041}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12|znamenja=⠨⠃}}
|{{Unicode|0042}}
|-
|{{Brajica|koda=46 14|znamenja=⠨⠉}}
|{{Unicode|0043}}
|-
|{{Brajica|koda=46 145|znamenja=⠨⠙}}
|{{Unicode|0044}}
|-
|{{Brajica|koda=46 15|znamenja=⠨⠑}}
|{{Unicode|0045}}
|-
|{{Brajica|koda=46 124|znamenja=⠨⠋}}
|{{Unicode|0046}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1245|znamenja=⠨⠛}}
|{{Unicode|0047}}
|-
|{{Brajica|koda=46 125|znamenja=⠨⠓}}
|{{Unicode|0048}}
|-
|{{Brajica|koda=46 24|znamenja=⠨⠊}}
|{{Unicode|0049}}
|-
|{{Brajica|koda=46 245|znamenja=⠨⠚}}
|{{Unicode|004A}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13|znamenja=⠨⠅}}
|{{Unicode|004B}}
|-
|{{Brajica|koda=46 123|znamenja=⠨⠇}}
|{{Unicode|004C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 134|znamenja=⠨⠍}}
|{{Unicode|004D}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1345|znamenja=⠨⠝}}
|{{Unicode|004E}}
|-
|{{Brajica|koda=46 135|znamenja=⠨⠕}}
|{{Unicode|004F}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1234|znamenja=⠨⠏}}
|{{Unicode|0050}}
|-
|{{Brajica|koda=46 12345|znamenja=⠨ ⠟}}
|{{Unicode|0051}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1235|znamenja=⠨⠗}}
|{{Unicode|0052}}
|-
|{{Brajica|koda=46 234|znamenja=⠨⠎}}
|{{Unicode|0053}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2345|znamenja=⠨⠞}}
|{{Unicode|0054}}
|-
|{{Brajica|koda=46 136|znamenja=⠨⠥}}
|{{Unicode|0055}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1236|znamenja=⠨⠧}}
|{{Unicode|0056}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2456|znamenja=⠨⠺}}
|{{Unicode|0057}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1346|znamenja=⠨⠭}}
|{{Unicode|0058}}
|-
|{{Brajica|koda=46 13456|znamenja=⠨⠽}}
|{{Unicode|0059}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1356|znamenja=⠨⠵}}
|{{Unicode|005A}}
|-
|{{Brajica|koda=6 235|znamenja=⠠⠖}}
|{{Unicode|005B}}
|-
|{{Brajica|koda=6 256|znamenja=⠠⠲}}
|{{Unicode|005D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 156|znamenja=⠐⠱}}
|{{Unicode|005E}}
|-
|{{Brajica|koda=5 36|znamenja=⠐⠤}}
|{{Unicode|005F}}
|-
|{{Brajica|koda=6 126|znamenja=⠠⠣}}
|{{Unicode|007B}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1236|znamenja=⠐⠧}}
|{{Unicode|007C}}
|-
|{{Brajica|koda=6 345|znamenja=⠠⠜}}
|{{Unicode|007D}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1356|znamenja=⠐⠵}}
|{{Unicode|007E}}
|-
|{{Brajica|koda=4 2456|znamenja=⠈⠺}}
|{{Unicode|0075}} + {{Unicode|032F|3=◌̯}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1234|znamenja=⠐⠏}}
|{{Unicode|00A3}}
|-
|{{Brajica|koda=4 25|znamenja=⠈⠒}}
|{{Unicode|00A8}}
|-
|{{Brajica|koda=5 14|znamenja=⠐⠉}}
|{{Unicode|00A9}}
|-
|{{Brajica|koda=5 1235|znamenja=⠐⠗}}
|{{Unicode|00AE}}
|-
|{{Brajica|koda=5 234|znamenja=⠐⠎}}
|{{Unicode|00B0}}
|-
|{{Brajica|koda=34 234|znamenja=⠌⠎}}
|{{Unicode|00DF}}
|-
|{{Brajica|koda=4 14|znamenja=⠈⠉}}
|{{Unicode|00E7}}
|-
|{{Brajica|koda=46 146|znamenja=⠨⠩}}
|{{Unicode|0106}}
|-
|{{Brajica|koda=46 16|znamenja=⠨⠡}}
|{{Unicode|010C}}
|-
|{{Brajica|koda=46 1456|znamenja=⠨⠹}}
|{{Unicode|0110}}
|-
|{{Brajica|koda=46 156|znamenja=⠨⠱}}
|{{Unicode|0160}}
|-
|{{Brajica|koda=46 2346|znamenja=⠨⠮}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|{{Brajica|koda=4 234|znamenja=⠈⠎}}
|{{Unicode|02DA}}
|-
|{{Brajica|koda=4 1356|znamenja=⠈⠵}}
|{{Unicode|02DC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1|znamenja=⠰⠁}}
|{{Unicode|03B1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 12|znamenja=⠰⠃}}
|{{Unicode|03B2}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1245|znamenja=⠰⠛}}
|{{Unicode|03B3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 145|znamenja=⠰⠙}}
|{{Unicode|03B4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 156|znamenja=⠰⠱}}
|{{Unicode|03B5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1356|znamenja=⠰⠵}}
|{{Unicode|03B6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 15|znamenja=⠰⠑}}
|{{Unicode|03B7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 125|znamenja=⠰⠓}}
|{{Unicode|03B8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 24|znamenja=⠰⠊}}
|{{Unicode|03B9}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13|znamenja=⠰⠅}}
|{{Unicode|03BA}}
|-
|{{Brajica|koda=56 123|znamenja=⠰⠇}}
|{{Unicode|03BB}}
|-
|{{Brajica|koda=56 134|znamenja=⠰⠍}}
|{{Unicode|03BC}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1345|znamenja=⠰⠝}}
|{{Unicode|03BD}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1346|znamenja=⠰⠭}}
|{{Unicode|03BE}}
|-
|{{Brajica|koda=56 135|znamenja=⠰⠕}}
|{{Unicode|03BF}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1234|znamenja=⠰⠏}}
|{{Unicode|03C0}}
|-
|{{Brajica|koda=56 1235|znamenja=⠰⠗}}
|{{Unicode|03C1}}
|-
|{{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}}
|{{Unicode|03C2}}
{{Unicode|03C3}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2345|znamenja=⠰⠞}}
|{{Unicode|03C4}}
|-
|{{Brajica|koda=56 136|znamenja=⠰⠥}}
|{{Unicode|03C5}}
|-
|{{Brajica|koda=56 124|znamenja=⠰⠋}}
|{{Unicode|03C6}}
|-
|{{Brajica|koda=56 14|znamenja=⠰⠉}}
|{{Unicode|03C7}}
|-
|{{Brajica|koda=56 13456|znamenja=⠰⠽}}
|{{Unicode|03C8}}
|-
|{{Brajica|koda=56 2456|znamenja=⠰⠺}}
|{{Unicode|03C9}}
|-
|{{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}}
|{{Unicode|2013}}


{{Unicode|2014}}
|-
|{{Brajica|koda=5 12456|znamenja=⠐⠻}}
|{{Unicode|2030}}
|-
|{{Brajica|koda=3 3|znamenja=⠄⠄}}
|{{Unicode|2033}}
|-
|{{Brajica|koda=5 15|znamenja=⠐⠑}}
|{{Unicode|20AC}}
|-
|{{Brajica|koda=5 2345|znamenja=⠐⠞}}
|{{Unicode|2122}}
|-
|{{Brajica|koda=235 2356|znamenja=⠖⠶}}
|{{Unicode|2260}}
|-
|{{Brajica|koda=235 236|znamenja=⠖⠦}}
|{{Unicode|226E}}
|-
|{{Brajica|koda=235 356|znamenja=⠖⠴}}
|{{Unicode|226F}}
|}

* Par {{Brajica|koda=5 2356|znamenja=⠐⠶}} se lahko pretvori v kateri koli narekovaj, odvisno od konteksta.
* Par {{Brajica|koda=56 234|znamenja=⠰⠎}} se pretvori v {{Unicode|03C2}} pred presledkom, drugače pa v {{Unicode|03C3}}.
* Kadar {{Brajica|koda=6 36|znamenja=⠠⠤}} predstavlja kratki pomišljaj (večina primerov), se pretvori v {{Unicode|2013|ime=en dash}}, če predstavlja dolgi pomišljaj pa v {{Unicode|2014|ime=em dash}}.
* Simbol za metrično predpono {{Fran|mikro..|mikro-}} {{Brajica|koda=134 14|znamenja=⠍⠉}} se lahko pretvori ali regularno v {{Oklepaji|znamenja=mc}}, česar sicer ''SP 2001'' ne predvideva, pogosteje pa v {{Unicode|00B5|ime=micro sign}}.
* Rimska števila se lahko zapiše tudi s posebnimi znaki v razponu U+2160..U+216F.

'''Korak 10:''' V kemijskih formulah zamenjaj {{Brajica|koda=14 14|znamenja=⠉⠉}} z enojno vezjo, {{Brajica|koda=1245 1245|znamenja=⠛⠛}} z dvojno vezjo, {{Brajica|koda=1346 1346|znamenja=⠭⠭}} pa s trojno vezjo.

'''Korak 11:''' Pri zapisu ulomka se tisto med {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} zapiše nad ulomkovo črto, tisto med {{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}} in {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto. Če je ulomek dvojni, se tisto med drugim {{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}} in {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} zapiše nad ulomkovo črto notranjega ulomka, tisto med {{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}} in prvim {{Brajica|koda=56|znamenja=⠰}} pa pod ulomkovo črto notranjega ulomka. Presledek med predhodnim številom in ulomkom se v primeru mešanega ulomka izbriše.

'''Korak 12:''' Preostale celice pretvori tako:
{| class=&quot;wikitable mw-collapsible mw-collapsed&quot;
|+Pretvorba posameznih brajevih  celic
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Brajica|koda=235|znamenja=⠖}}
|{{Unicode|0021}}
|-
|{{Brajica|koda=12456|znamenja=⠻}}
|{{Unicode|0025}}
|-
|{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}}
|{{Unicode|0027}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02B9}}&lt;br&gt;
{{Unicode|02BC}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2019}}&lt;br&gt;
{{Unicode|2032}}
|-
|{{Brajica|koda=126|znamenja=⠣}}
|{{Unicode|0028}}
|-
|{{Brajica|koda=345|znamenja=⠜}}
|{{Unicode|0029}}
|-
|{{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}}
|{{Unicode|002A}}
{{Unicode|22C5}}

{{Unicode|2A2F}}
|-
|{{Brajica|koda=1256|znamenja=⠳}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}}
|{{Unicode|002C}}
|-
|{{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}}
|{{Unicode|002D}}


{{Unicode|2010}}

{{Unicode|2011}}

{{Unicode|2212}}
|-
|{{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}}
|{{Unicode|002E}}
|-
|{{Brajica|koda=23456|znamenja=⠾}}
|{{Unicode|002F}}
|-
|{{Brajica|koda=25|znamenja=⠒}}
|{{Unicode|003A}}
|-
|{{Brajica|koda=23|znamenja=⠆}}
|{{Unicode|003B}}
|-
|{{Brajica|koda=2356|znamenja=⠶}}
|{{Unicode|003D}}
|-
|{{Brajica|koda=26|znamenja=⠢}}
|{{Unicode|003F}}
|-
|{{Brajica|koda=246|znamenja=⠪}}
|{{Unicode|0040}}
|-
|{{Brajica|koda=12356|znamenja=⠷}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|{{Brajica|koda=4|znamenja=⠈}}
|{{Unicode|02CB}}
|-
|{{Brajica|koda=1|znamenja=⠁}}
|{{Unicode|0061}}
|-
|{{Brajica|koda=12|znamenja=⠃}}
|{{Unicode|0062}}
|-
|{{Brajica|koda=14|znamenja=⠉}}
|{{Unicode|0063}}
|-
|{{Brajica|koda=145|znamenja=⠙}}
|{{Unicode|0064}}
|-
|{{Brajica|koda=15|znamenja=⠑}}
|{{Unicode|0065}}
|-
|{{Brajica|koda=124|znamenja=⠋}}
|{{Unicode|0066}}
|-
|{{Brajica|koda=1245|znamenja=⠛}}
|{{Unicode|0067}}
|-
|{{Brajica|koda=125|znamenja=⠓}}
|{{Unicode|0068}}
|-
|{{Brajica|koda=24|znamenja=⠊}}
|{{Unicode|0069}}
|-
|{{Brajica|koda=245|znamenja=⠚}}
|{{Unicode|006A}}
|-
|{{Brajica|koda=13|znamenja=⠅}}
|{{Unicode|006B}}
|-
|{{Brajica|koda=123|znamenja=⠇}}
|{{Unicode|006C}}
|-
|{{Brajica|koda=134|znamenja=⠍}}
|{{Unicode|006D}}
|-
|{{Brajica|koda=1345|znamenja=⠝}}
|{{Unicode|006E}}
|-
|{{Brajica|koda=135|znamenja=⠕}}
|{{Unicode|006F}}
|-
|{{Brajica|koda=1234|znamenja=⠏}}
|{{Unicode|0070}}
|-
|{{Brajica|koda=12345|znamenja=⠟}}
|{{Unicode|0071}}
|-
|{{Brajica|koda=1235|znamenja=⠗}}
|{{Unicode|0072}}
|-
|{{Brajica|koda=234|znamenja=⠎}}
|{{Unicode|0073}}
|-
|{{Brajica|koda=2345|znamenja=⠞}}
|{{Unicode|0074}}
|-
|{{Brajica|koda=136|znamenja=⠥}}
|{{Unicode|0075}}
|-
|{{Brajica|koda=1236|znamenja=⠧}}
|{{Unicode|0076}}
|-
|{{Brajica|koda=2456|znamenja=⠺}}
|{{Unicode|0077}}
|-
|{{Brajica|koda=1346|znamenja=⠭}}
|{{Unicode|0078}}
|-
|{{Brajica|koda=13456|znamenja=⠽}}
|{{Unicode|0079}}
|-
|{{Brajica|koda=1356|znamenja=⠵}}
|{{Unicode|007A}}
|-
|{{Brajica|koda=356|znamenja=⠴}}
|{{Unicode|00AB}}
|-
|{{Brajica|koda=236|znamenja=⠦}}
|{{Unicode|00BB}}
|-
|{{Brajica|koda=34|znamenja=⠌}}
|{{Unicode|02CA}}
|-
|{{Brajica|koda=146|znamenja=⠩}}
|{{Unicode|0107}}
|-
|{{Brajica|koda=16|znamenja=⠡}}
|{{Unicode|010D}}
|-
|{{Brajica|koda=1456|znamenja=⠹}}
|{{Unicode|0111}}
|-
|{{Brajica|koda=156|znamenja=⠱}}
|{{Unicode|0161}}
|-
|{{Brajica|koda=2346|znamenja=⠮}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|{{Brajica|koda=45|znamenja=⠘}}
|{{Unicode|02C6}}
|}

* Kadar {{Brajica|koda=2|znamenja=⠂}} predstavlja vejico, se pretvori v {{Unicode|002C|ime=comma}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|201A|ime=single low-9 quotation mark}}.
* Kadar {{Brajica|koda=256|znamenja=⠲}} predstavlja ločilo tisočic, se lahko zapiše tudi z (nedeljivim) presledkom.

* Kadar{{Brajica|koda=3|znamenja=⠄}} predstavlja opuščaj, se pretvori v {{Unicode|2019|ime=right single quotation mark}} ali {{Unicode|0027|ime=apostrophe}}, kadar predstavlja oznako za kotne minute, se pretvori v {{Unicode|2032|ime=prime}}, kadar pa predstavlja narekovaj, se pretvori v {{Unicode|2018|ime=left single quotation mark}}. Redkeje se pretvori v  {{Unicode|02BC|ime=modifier letter apostrophe}} (predvsem kot mehčaj v češčini in slovaščini) ali v {{Unicode|02B9|ime=modifier letter prime}} (pri mednarodni transliteraciji ali transkripciji ь).

* Kadar {{Brajica|koda=35|znamenja=⠔}} predstavlja zvezdico, se pretvori v {{Unicode|002A}}, kadar predstavlja množenje pa načeloma v {{Unicode|22C5}}, le v primeru vektorskega produkta se pretvori v {{Unicode|2A2F}}.

* Kadar {{Brajica|koda=36|znamenja=⠤}} predstavlja deljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2010|ime=hyphen}}, kadar predstavlja nedeljivi vezaj, se pretvori v {{Unicode|2011|ime=non-breaking hyphen}}, kadar predstavlja deljaj, se pretvori v {{Unicode|00AD|ne|ime=soft hyphen}}, kadar predstavlja odštevanje (minus) pa v {{Unicode|2212|ime=minus sign}} oziroma po ''SP'' ''2001'' lahko kar v {{Unicode|2013|ime=en dash}}.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

* Pri zapisu narekovajev se lahko uporabi tudi katero izmed drugim možnosti, vendar se mora par med seboj ujemati.

'''Korak 13:''' Vsa brajeva znamenja razen {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}}, {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

'''Korak 14:''' Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} pretvori v koren. Pod korenom je naslednje zapisano znamenje, če je to okrogli oklepaj, pa so pod korenom vsa znamenja znotraj oklepajev, oklepaje pa izbriši. Število, stično pred korenom, je stopnja korena, ki jo napiši na koren; če števila ni, je to potem kvadratni koren. Če je pred korenom sedaj presledek, pred katerim je število, presledek izbriši. Znamenje {{Brajica|koda=1246|znamenja=⠫}} izbriši.

Korak 15: Znamenje po {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} zapiši nadpisano, po {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} pa podpisano. Če je naslednje znamenje okrogli oklepaj, tako zapiši vsa znamenja znotraj oklepajev, te pa izbriši. Znamenji {{Brajica|koda=346|znamenja=⠬}} in {{Brajica|koda=12346|znamenja=⠯}} izbriši.

§ 3     Korak 16: Znamenja {{Unicode|00A8}}, {{Unicode|02C6}}, {{Unicode|02CA}}, {{Unicode|02CB}}, {{Unicode|02DA}} in {{Unicode|02DC}} zapiši v ravno obratnem vrstnem redu za sledečim znamenjem, ki ni eden izmed teh, na izvirnem mestu pa jih izbriši. Zaporedje {{Oklepaji|znamenja=ˊ¨a}} se tako npr. pretvori v {{Oklepaji|znamenja=a¨ˊ}}. Ta znamenja nato pretvori v združljive znake oz. razločevalna znamenja:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pretvorba v razločevalna znamenja
!Predhodno znamenje
!Novo znamenje
|-
|{{Unicode|00A8}}
|{{Unicode|0308|3=◌̈}}
|-
|{{Unicode|02C6}}
|{{Unicode|0302|3=◌̂}}
|-
|{{Unicode|02CA}}
|{{Unicode|0301|3=◌́}}
|-
|{{Unicode|02CB}}
|{{Unicode|0300|3=◌̀}}
|-
|{{Unicode|02DA}}
|{{Unicode|030A|3=◌̊}}
|-
|{{Unicode|02DC}}
|{{Unicode|0303|3=◌̃}}
|}

=== Pisava ===
Do sedaj je bil predstavljen pisni prenosnik in njegove značilnosti. Ampak ni vsaka oblika, ki se jo pusti na podlagi, že del pisave – nečesa, kar bi preučevala grafetika. Na podlago se lahko nariše skico osebe, a se tudi, če je črno-bela kot običajno pisave, ne obravnava kot nekaj, kar bi preučevala grafetika. Čeprav smo uspeli ločiti med pisnim prenosnikom in ostalimi prenosniki v jeziku, pa meja med tem, katere dele pisnega prenosnika preučuje grafetika in kaj splošna semiotika, še ni dorečena. Kaj torej ločuje nek zapis, ki bi ga preučevala grafetika, od risanja, ki ni vezano na jezik in ga grafetika ne obravnava?

Nekateri opredeljujejo, da je pisanje zgolj predstavljanje govorjenega jezika z oblikami na podlagi. Kar enolično predstavlja govorjeni jezik, potem to je pisanje, drugače pa ne. Izjava je problematična, saj pisanje ne predstavlja povsem eksaktno govorjenega jezika,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 26–28]])&lt;/ref&gt; zaradi česar so potrebne fonetične transkripcije. Eno izgovorjavo se lahko zapiše na več načinov, npr. {{Izgovorjava|ˈkɔw|kôu̯}} se lahko zapiše kot {{Oklepaji|grafemi=kol}} ali kot {{Oklepaji|grafemi=kov}}, en zapis pa se lahko izgovori na več načinov, npr. {{Oklepaji|grafemi=kos}} se lahko izgovori kot {{Izgovorjava|ˈkos|kós}} ‚ptica‘ ali kot {{Izgovorjava|ˈkɔs|kôs}} ‚kosa rod. mn.‘. Poleg tega se zapisani in govorjeni jezik lahko razlikujeta in imata svoje značilnosti (drugače bi bilo brezpomensko predstavljati pisoslovje ločeno od glasoslovja).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Harris2000|Harris 2000: 185]])&lt;/ref&gt; V prostem govoru, ko se ne bere zapisanega, se redkokdaj uporabi dolgi nedoločnik (npr. {{Fran|potovati}}), v uradnem pisanju pa pisanje kratkega nedoločnika (npr. ''potovat'') ne izgleda primerno. Obstajajo znamenja, kot so nekatera ločila, in lastnosti, npr. pisanje ležeče, ki nimajo neposredne vzporednice v govorjenem jeziku. Kljub temu je še vedno pogosto prepričanje, da je pisava zgolj reprezentacija govorjenega jezika.

V nadaljevanju so predstavljene značilnosti, ki poskušajo natančneje določiti mejo med tem, kaj je pisava in kaj ne, ter groba delitev brez natančnejšega poseganja v to, kako je pisava povezana z jezikom – to je že del grafematike.

==== Konvencionalnost ====
Pisoslovci se raje odmaknejo od slabo definirane ''reprezentacije jezika'' in iščejo alternativne definicije. Sampson, na primer, pisanje raje opisuje kot konvencionalno komunikacijo z uporabo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisni prenosnik in Hockettove značilnosti jezikov|obstojnih]] znamenj.&lt;ref&gt;»[T]o communicate relatively specific ideas by means of permanent, visible marks. [...] the characteristic property of writing is not that it communicates ''specific'' ideas but that it communicates ideas in a ''conventional'' manner.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])&lt;/ref&gt; Zanj je pomembneje, da je pisanje dogovorjen način predaje informacij, ki se ga mora naučiti. Predaja informacij prek slik ni dogovorjena, saj lahko vsak drugače nariše sliko, ko želi predati neko sporočilo, sporočilo pa se lahko razume tudi brez avtorjeve razlage, kaj prestavlja kateri element na sliki. V nasprotju pa pisanje sledi določenim pravilom, katera morata za uspešno komunikacijo poznati tako pisec_ka kot bralec_ka. To niso zgolj pravopisna pravila – tudi zvrsti, kot sta pogovorni jezik in sleng, imajo pravila, brez poznavanja katerih branje ni mogoče. Povprečen starejši gospod bo zelo težko prebral sporočilo, napisano v internetnem slengu, tudi če niso vključene slengovske besede. Konvencionalni zapis za predajo informacij se imenuje '''notácija''' (iz lat. ''notātiō'' ‚zaznamba‘).&lt;ref&gt;Predstavljeno po definiciji angleške besede ''notation'', npr. v ''Oxford Advanced Learner's Dictionary'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#OALD2025|OALD 2025]]). ''SSKJ'' sicer podaja za definicijo zgolj kot glasbeno notacijo. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])&lt;/ref&gt; Tudi taka definicija ne določa natančne meje, saj imajo tudi slikarji neke splošno sprejete konvencije, kako npr. narisati pokrajino.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985:26]])&lt;/ref&gt; Meja med tem, kaj je dovolj konvencionalno in kaj ne, je torej postopna.

==== Celovitost izražanja ====
V pisavi lahko s povedmi neka oseba izrazi vse, kar bi lahko povedala preko slušnega ali znakovnega prenosnika. Pisava mora tako omogočati tolikšno mero sporazumevanja kot ostali jezikovni prenosniki. To je pogosta omejitev pri tem, kaj se pojmuje kot '''práva pisáva'''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 47]])&lt;/ref&gt; Kljub temu pa se vseeno pojmuje vnašanje not v notno črtovje ali pisanje matematičnih formul kot pisanje, njihovo razumevanje pa branje. Oba primera omogočata komunikacijo le o stvareh na nekem področju, v prvem primeru o tem, kako zaigrati ali zapeti skladbo, v drugem pa neko matematično resnico. Ne obstaja pa nobena nota ali formula, ki bi sporočila, da naj nekdo ne pozabi kupiti mleka, ko se vrača iz službe. Zaradi tega ne ustrezata definiciji prave pisave. Taki konvencionalni načini predaje informacij preko pisnega prenosnika se imenujejo '''psévdopisáva''' (iz stgr.  ''ψευδής'' ( ''pseudḗs'') ‚lažen‘ + ''pisava'') ali (predvsem v primeru arheoloških najdb) '''prótopisáva''' (iz stgr. ''πρωτο-'' (''prōto-'') ‚prvi‘ + ''pisava'').&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Robinson2009|Robinson 2009: 2–4]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 42–47]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Klemenčič2019|Klemenčič 2019: 215]]). Klemenčič sicer kot pravo pisavo pojmuje tisto, kar se tu pojmuje kot glotografska pisava.&lt;/ref&gt; To ne pomeni, da je psevdopisava slabša od prave pisave; veliko manj pregledno bi bilo zapisovati vse matematične formule zgolj z besedami – zaradi tega je tudi nastala matematična notacija.

==== Jezikovna odvisnost ====
Čeprav pisanje ni enolična reprezentacija govorjenega jezika v pisnem prenosniku, pa se vseeno lahko bolj splošno razdeli pisavo glede na to, ali je za njeno razumevanje potrebno tudi znanje jezika. Poznavanje znamenj in pravil zapisovanja ni dovolj za razumevanje povedi ''Wie spät ist es?'' ali ''Koliko je ura?''; potrebno je tudi poznavanje, kaj posamezna zapisana beseda pomeni. Čeprav zna človek prebrati in izgovoriti {{Fran|jetrva}}, to še ne pomeni, da pozna tudi pomen zapisane besede. Tudi če je pisava morfemska, kot npr. kitajske pismenke, je še vedno potrebno poznavanje [[Slovenska slovnica/Skladnja|skladnje]] kitajskega jezika, da se lahko razume pomen celotnega sporočila. Ta tip pisave se imenuje '''glótográfska pisáva'''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 29]])&lt;/ref&gt; (iz stgr. ''γλῶττα'' (''glôtta'') ‚jezik‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski'') in je tisti tip, na katerega se običajno pomisli ob omembi pisave.

Drugi tip je '''semásiográfska pisáva''' (iz stgr. ''σημᾰσῐ́ᾱ'' (''sēmăsĭ́ā'') ‚signal‘ + ''-γραφίᾱ'' (''-graphíā'') ‚pisanje‘ + ''-ski''), pri kateri ni potrebno poznati nekega specifičnega jezika, ampak zgolj pravila pisave in obravnavane teme.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Nekdo, ki zna zgolj slovensko, lahko napiše &lt;math&gt;5+3=8&lt;/math&gt; in bo to razumel tudi nekdo, ki govori zgolj angleško ali zgolj kitajsko, če pozna, kaj pomenijo simboli. Matematična notacija je torej semasiografska. Če bi slovensko govoreči namesto tega napisal ''pet plus tri je enako osem'', tega angleško in kitajsko govoreči ne bi razumela, ker je zapisano glotografsko. Zaradi tega se semasiografske pisave uporabljajo predvsem, kadar ista znamenja bere več ljudi, ki govorijo različne jezike, npr. prometni znaki, navodila za sestavljanje pohištva, znamenja na zemljevidu ipd. Izpričane semasiografske pisave so le psevdopisave, čeprav nekateri verjamejo, da bi lahko bile tudi prave pisave,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 30]])&lt;/ref&gt; drugi pa to možnost zavračajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

==== Osnost ====
[[Slika:NADP+ phys.svg|sličica|Skeletna formula nikotinamid adenin dinukleotid fosfata.]]
Značilnost, ki le redko ni predpostavljena za pisavo, je, da pisava sledi neki osi, tj. da so znamenja zapisana v vrsticah ali redkeje v stolpcih. Znamenja se v takih primerih zaznava po nekem zaporedju od prvega do zadnjega, in ne celostno, kot npr. elemente na sliki. To se zdi kot lastnost, ki je univerzalna za vse pisave, vendar nekateri navajajo tudi primere bsemasiografske pisave brez osi.&lt;ref&gt;Zelo pogost tak primer slika jukagirske deklice, npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Sampson1985|Sampson 1985: 28]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#DeFrancis1989|DeFrancis 1989: 25]]).&lt;/ref&gt; Prikaz [[w:Strukturna_formula#Skeletna_formula|skeletne formule]] na desni sliki je definitivno vrsta notacije, saj se vezi in atomi predstavljeni z dogovorjenimi znamenji, ampak ali je to pisava?

Do sedaj je bilo omenjenih že veliko pojmov z besedo ''pisava'', sama beseda pa še ni bila definirana. Odpira se pojavlja vprašanje, ali mora biti pisava osna ali ne. V prvem primeru bi to pomenilo, da je pisava posebna vrsta notacije, ki sledi neki osi, v drugem pa bi pomenilo, da sta notacija in pisava sopomenki.&lt;!-- Dobro bi bilo najti razpravo o tem, kaj je razlika med notacijo in pisavo. --&gt;

Vsaj v grafetiki se predpostavi, da je pisava vedno osna.&lt;ref&gt;npr. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 38–39]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bredel2008|Bredel 2008: 31]])&lt;/ref&gt; Taka obravnava je tako semiotsko kot jezikoslovno motivirana. Semiotika obravnava kakršna koli znamenja, brez ozira na jezik, zakaj torej imeti podvejo, ki prav tako obravnava vsa znamenja? Grafetika kot podveja semiotike se lahko tako omeji na primere, ko so znamenja razporejena po neki daljici in opazuje posebnosti, ki se pojavijo le v takih primerih. Tudi jezikoslovno je v večini primerov taka obravnava bolj zaželena, saj se glotografske pisave pojavljajo le v osnih primerih. To ni presenetljivo, saj se tudi glasovi v slušnem prenosniku ali kretnje v znakovnem prenosniku prenašajo v nekem zaporedju ena za drugim, in ne dvodimenzionalno, kar sicer podlaga omogoča. Znakovne pisave, npr. [[wikipedia:SignWriting|Suttonin SignWriting]] ima kar veliko deviacijo od tipičnih primerov osnih notacij, saj se v znakovnem prenosniku z različnimi deli telesa poda več kretenj hkrati, si pa še vedno časovno sledijo druga za drugo, zaradi česar SignWriting še vedno sledi eni osi, hkrati pa ima lahko na isti točki osi napisanih veliko znamenj, ki predstavljajo hkratne kretnje. Zaradi tega se tudi v tej slovnici obravnava, da je '''pisáva''' le osna vrsta notacija.

=== Ustvarjanje znamenj ===
Med procesom pisanja se mora nekako ustvariti pisavo, tj. s pomočjo [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|orodja]] realizirati znamenja na podlago. Ker je veliko različnih možnih pisal, je veliko možnih načinov in tehnik pisanja, ki imajo vsaka svoje značilnosti, se jih pa lahko razdeli v dve večji skupini, ki sta tu imenovani grafonomično pisanje in tipografsko pisanje.

==== Grafonomično pisanje ====
Večina načinov pisanja spada pod '''grafonómično pisánje''', kar pomeni, da je način zapisa znamenja povezan z njegovim izgledom. Znamenje se napiše tako, da se s premiki orodja pusti sled na podlagi. S pravilnimi premiki se tako izoblikuje pravo znamenje. Najpogostejši primer takega pisanja je pisanje na roke, tj. z držanjem pisala v roki in izrisovanjem vsakega znamenja posebej, potezo za potezo. V to kategorijo spada tudi klesanje, risanje s prstom in oblikovanje posebnih oblik znamenj npr. za logotip. Tako pisanje je za pisca_ko zahtevnejše, saj je za tako pisanje potrebno poznati obliko znamenja, saj se ga drugače ne more napisati, in ob vsakem zapisu uporabiti čim bolj enake gibe, da prvi {{Oklepaji|znamenja=a}} izgleda čim bolj podobno drugemu {{Oklepaji|znamenja=a}}.

Daleč najpogostejši tip je '''pisánje na rôke''', zato pojmovanje značilnosti večinoma izhaja iz tega podtipa, imajo pa tudi drugi načini običajno neke vzporedne značilnosti. Besedilo, ki je napisano na roke, se imenuje '''rokopís''', čeprav se ta beseda najpogosteje uporablja za poimenovanje srednjeveških rokopisov.

Da pisalo med pisanjem na roke pusti sled na podlagi, se je mora dotikati in, ne da bi se prekinilo kontakt, se mora pisalo vleči po podlagi, da izriše neko obliko. Tako pisanje omogoča tudi, da se kontakt prekine in se lahko pisalo premakne na drug del podlage, ne da bi pri tem pustilo sled. Vse, kar se nariše v enem sklopu, brez vmesnega dviga pisala, se imenuje '''potéza'''. Tu se sicer predlaga, da se uporabi poimenovanje '''grafonómična potéza''', po grafonomiki, vedi, ki preučuje pisanje na roko in risanje, saj bo v nadaljevanju predstavljen še en koncept grafetične poteze, ki pa se nanaša na znamenja, ne glede na tip pisanja.
[[Slika:Poteze v kurzivi.png|sličica|340x340_pik|Primer, ko ena poteza (1) zapisuje več znamenj, nadaljnje poteze pa nato dokončajo napisana znamenja.]]
Z eno grafonomično potezo se lahko zapiše celotno znamenje, npr. {{Oklepaji|znamenja=l}} ali {{Oklepaji|znamenja=–}}, lahko le del enega znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=č}}, za katerega sta potrebni dve potezi, predvsem v kurzivni pisavi in hitropisu pa se lahko z eno potezo zapiše celo več znamenj ali pogosto kar celo besedo. V slednjih primerih se povezuje znamenja skupaj in tvorijo vsa skupaj le en segment. Pojavi pa se lahko, da znamenje znotraj takega sklopa znamenj vseeno zahteva zapis z več kot le eno potezo. V takem primeru se najprej z eno potezo izpiše vse dele znamenj sklopa, ki se jih lahko, in šele nato vrne nazaj in napravi preostale poteze znamenj.

===== Usmerjenost poteze =====
Ko se začne ustvarjati neko potezo, se nekje na listu položi pisalo, povleče potezo ter nato dvigne pisalo. Poteza ima neko začetno in končno točko in ima torej neko usmerjenost. Teoretično bi se lahko enako potezo narisalo tako iz ene kot druge strani, vendar se običajno veliko pogosteje nariše iz ene smeri kot iz druge. Čeprav je to večinoma le grafonomične narave, je pomembno v grafetiki in preiskovanju grafetičnih sprememb zaradi zlivanja potez, saj pride do različnih odrazov glede na smer pisanja poteze. V slovenščini se v veliki večini primerov piše potezo od leve proti desni oz. od zgoraj navzdol. Rastoče poševne poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} ali {{Oklepaji|znamenja=&lt;}} se načeloma piše od vrha navzdol. Tipična izjema, ki krši obe pravili, je {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, ki se začne pisati od spodaj navzgor, saj se oba dela poteze končata na ravno nasprotnih koncih, kot bi se običajno začelo pisati. Sicer pa se pri usmerjenosti potez pojavlja kar nekaj variacije.

Poleg tega prihaja do izjem tudi, če to omogoča zapis z manj potezami in čim manj prekrivanja potez. Izbira začetka in konca poteze je torej kompromis med tem, kolikokrat je potrebno pisalo dvigniti, in tem, kolikokrat je potrebno s pisalom pisati čez že zapisano. Na primer, v {{Oklepaji|znamenja=f}} je bolj smiselno zapisati navpično in vodoravno potezo kot dve potezi kot pa z eno, saj bi drugače pisec moral dvakrat iti s pisalom čez polovico ene poteze, med tem ko je v {{Oklepaji|znamenja=b}} in celo {{Oklepaji|znamenja=r}} pisanje z eno potezo veliko bolj običajno, saj ni potrebno iti s pisalom čez toliko že napisane poteze. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=e}} se tudi običajno zapisuje le z eno potezo, saj izbira začetne točke na sredini znamenja omogoča, da se celotno znamenje zlahka zapiše z eno potezo brez pisanja čez že zapisano.
[[Slika:Stroke order HNV.png|sličica|Prikaz usmerjenosti potez treh znamenj. V {{Oklepaji|znamenja=H}} je usmerjenost pričakovana, {{Oklepaji|znamenja=N}} in {{Oklepaji|znamenja=V}} pa prikazujeta odstopanja zaradi nadaljevanja poteze iz prejšnjega dela]]
Zaradi tega lahko pride tudi do kršenja običajnih pravil usmerjenosti znamenja, npr. v {{Oklepaji|znamenja=N}} se desni navpični del zapiše od spodaj navzgor, saj je del iste grafonomične poteze kot poševna poteza. Podobno je z rastočo poševno potezo v {{Oklepaji|znamenja=V}} in {{Oklepaji|znamenja=M}} Kdaj sta znamenji lahko zelo podobni, a imata drugačen način zapisovanja potez, npr. pri {{Oklepaji|znamenja=A}} se običajno obe poševni potezi zapiše od zgoraj navzdol in sta torej dve potezi, medtem ko se {{Oklepaji|znamenja=^}} načeloma zapiše le z eno potezo, ki poteka najprej gor in nato dol; prim. še {{Oklepaji|znamenja=[}}, ki se zapiše z eno potezo ter {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer je zgornja vodoravna poteza ločena od navpične poteze.

Obstaja tudi posebna vrsta potez, ki nima usmerjenosti, '''píke''', ki se lahko obravnavajo kot analogija [[w:Ničelni_vektor|ničelnemu vektorju]]. Pri teh potezah pisalo ačeloman e potuje v nikakršno smer. Spusti se na podlago, da pusti odtis, in nato dvigne brez vlečenja po podlagi, razen mogoče v kakšnem kaligrafskem stilu. V resničnosti pisalo v hitrem pisanju vseeno običajno nekoliko podrsa po podlagi, zaradi česar lahko pike dobijo orientacijo in se spremenijo v navadne poteze, kot se je to zgodilo npr. {{Oklepaji|znamenja=ċ}}&amp;nbsp;&gt;&amp;nbsp;{{Oklepaji|znamenja=č}}. Pri kakšnem pisalu, ki slabo pusti odtis, če se ga po podlagi ne povleče (npr. kreda), se kdaj pike zamenjujejo s kratko navpično črto za lažjo berljivost. V brajici so vse poteze pike.

===== Zaporedje potez =====
Kadar se eno znamenje zapiše z več potezami, se te običajno zapiše v nekem zaporedju in iz iste strani. Tako zaporedje se imenuje '''zaporédje potéz'''.&lt;ref&gt;Slovensko poimenovanje se pojavlja npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Istenič2011|Istenič in Sernelj 2011: 9, 26]])&lt;/ref&gt; V slovenščini zaporedje in smer pisanja potez nista tako pomembni in nista prikazani v pravopisu. Večinoma sta prikazani le pri učenju pisanja pri otrokih. To pa vsekakor ni univerzalno za vse jezike oz. vse pisave. Predvsem za simbole KJKV je to veliko bolj striktno. Razlika med {{Oklepaji|znamenja=丰}} in {{Oklepaji|znamenja=王}} je potrebna tudi v zaporedju potez; v prvem primeru se najprej zapiše tri vodoravne poteze in nato navpično, v drugem primeru pa najprej zgornji vodoravni, nato navpično ter šele nato spodnjo vodoravno.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PRCNLC2020|PRC NLC 2020: 6]])&lt;/ref&gt; V brajici zaporedje pisanja pik znotraj celice načeloma ni pomembno.&lt;!-- Izjeme se lahko natančneje opredeli, ko se bo predelalo vsako znamenje posebej. --&gt;

Ker v slovenščini ni standardiziranega zaporedja potez, se to lahko precej razlikuje med posameznimi pisci. Točno zaporedje in usmerjenost potez sta predstavljena pri vsakem znamenju posebej, lahko pa se izlušči nekaj splošnih značilnosti, ki veljajo v večini primerov. Načeloma se zapisuje poteze po vrsti od leve proti desni:

* V {{Oklepaji|znamenja=P}} se najprej zapiše navpično potezo ter nato zavito potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše rastočo poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}}, nato drugo poševno in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=%}} se najprej zapiše zgornjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=⁰}}, nato poševno potezo {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato spodnjo sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=₀}}.
* V {{Oklepaji|znamenja=H}} se najprej zapiše levo navpično, nato vodoravno in nato desno navpično potezo.
* V {{Oklepaji|znamenja=“}} se najprej zapiše levo in nato desno potezo.

Podobno v drugi razsežnosti. Načeloma se prej zapišejo zgornje poteze in nato spodnje:

* V {{Oklepaji|znamenja=F}} se najprej zapiše navpično, nato zgornjo vodoravno in nato spodnjo vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=!}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=;}} se najprej zapiše piko in nato spodnjo potezo {{Oklepaji|znamenja=,}}.

* V {{Oklepaji|znamenja==}} se najprej zapiše zgornjo in nato spodnjo potezo.

* Izjema je lahko npr. {{Oklepaji|znamenja=E}}, kjer se poleg običajnega načina, ki sledi pravilu, najprej zapiše navpično in spodnjo vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=L}} naenkrat, nato spodnjo izmed preostalih dveh ter nato zgornjo vodoravno potezo.

Pogosto se navpična ali poševna poteza zapiše pred vodoravno. Izjema je le, če se navpična poteza v celoti nahaja pod vodoravno potezo, kjer sta obe zaporedji dokaj pogosti:

* V {{Oklepaji|znamenja=+}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=f}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=A}} se najprej zapiše poševni in nato vodoravno potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=T}} se najprej zapiše navpično in nato vodoravno potezo ali najprej vodoravno in nato navpično potezo.

Kompleksnejše in daljše poteze se v določenih primerih zapiše pred enostavnejšimi, vendar obstaja veliko izjem:

* V {{Oklepaji|znamenja=$}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=S}} ter nato navpično potezo.

* V {{Oklepaji|znamenja=Q}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=O}} ter nato kratko poševno potezo.

* Primer izjeme je npr. {{Oklepaji|znamenja=B}}, kjer se po prvem pravilu najprej napiše navpično in šele nato zavito potezo.

V primeru dveh sekajočih se poševnih potez se običajno najprej zapiše rastoča {{Oklepaji|znamenja=/}} in nato padajoča {{Oklepaji|znamenja=\}}, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, ne pa tudi v {{Oklepaji|znamenja=y}}.

Dele znamenj, ki so razločevalna znamenja ter piki na {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=j}} se zapisujejo po pisanju osnovnega znamenja:

* V {{Oklepaji|znamenja=i}} se najprej zapiše navpično potezo in nato piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=č}} se najprej zapiše zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=c}} in nato kljukico.

* V {{Oklepaji|znamenja=ö}} se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato levo piko in nato desno piko.

* V {{Oklepaji|znamenja=ō̆}}se najprej zapiše sklenjeno potezo {{Oklepaji|znamenja=o}}, nato vodoravno potezo {{Oklepaji|znamenja=¯}} in nato zavito potezo {{Oklepaji|znamenja=˘}}.

===== Zlivanje potez =====
Predvsem v hitrem pisanju se zgodi, da se pisalo začne premikati, preden se ga povsem dvigne, zaradi česar pusti odtis, tudi če pisec_ka tega ne namerava narediti. Poteze lahko na obeh koncih dobijo kljukice, ki so usmerjene proti koncu prejšnje oz. začetku naslednje poteze. Pisalo lahko pusti odtis tudi celotno pot od ene poteze do naslednje. Ta odtis je običajno tanjši, ker se manj pritisne s pisalom, lahko pa postane povsem enak ostalim delom poteze ter tako zlije dve potezi v eni, kar lahko bistveno spremeni izgled znamenja. Če se taka povezava pojavlja med znamenji, to vodi najprej v tvorbo ligatur, nato pa v polkurzivno in v kurzivno pisavo. Zaradi tega so za pisanje npr. {{Oklepaji|znamenja=A}} potrebne tri poteze, za pisanje {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, ki se je iz njega razvil, pa le eno. Najprej se sta se zlili leva poševna in vodoravna poteza v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, ki se je pisal z dvema potezama, nato pa sta se zlili še ti dve v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}.

Pri zlivanju potez se zmanjša število potez, usmerjenost in zaporedje zapisa delov znamenj pa se prav tako lahko spremeni. Nepopolno ali popolno zlivanje lahko tudi pike spremeni v usmerjene poteze, kot se je kljukica v {{Oklepaji|znamenja=č}} razvila iz prvotne pike v {{Oklepaji|znamenja=ċ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ꝫ}} (siglum v latinščini) razvil iz {{Oklepaji|znamenja=:}}. Zlivanje je zelo pogosto pri pisanju na papir, pri klesanju pa načeloma manj, saj je lažje vklesati dve ravni potezi kot eno ukrivljeno. Diahrono gledano je to vrsta poenostavitve, podobno kot asimilacija v glasoslovju.

==== Tipografsko pisanje ====
V '''tipográfskem pisánju''' celotno znamenje orodje na enkrat izriše. Pisec torej ne izriše oblike znamenja potezo za potezo, ampak zgolj izbere stvar, ki nariše pravilno znamenje, npr. pritisne pravilno tipko na tipkovnici. Ta izbira torej ni prav nič povezana z izgledom znamenja in kompleksnost izgleda ni povezana s tem, kako težko se znamenje zapiše. Ker znamenje v celoti naenkrat izriše orodje, je možna večja konsistenčnost v izgledu znamenj, hkrati pa postopno mejo med znamenji s podobnim izgledom zamenja ostra meja. V grafonomičnem pisanju se lahko eno znamenje nariše, da izgleda ravno nekje vmes med {{Oklepaji|znamenja=U}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}, medtem ko pri tipografskem pisanju to ni mogoče – na računalnik se lahko zapiše ali {{Unicode|0055}} ali {{Unicode|0056}}, ne more pa se zapisati U+0055,8. Lahko se le dodeli novo orodje, npr. novo tipko, ki izriše znamenje, ki je med njima po izgledu, kar pa ga spet loči ostalih dveh po tem, da se uporabi to orodje.

Tipografsko pisanje se je pojavilo kasneje, vendar vseeno dokaj hitro. Tak način zapisa je že na disku iz Fajstosa iz okoli 1750 pr. n. št., kjer naj bi bila znamenja vtisnjena z nekimi pečatom podobnimi predmeti,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rasmussen2009|Rasmusen 2009: 2]])&lt;/ref&gt; kot prvo natisnjeno knjigo pa se pojmuje &lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;金剛般若波羅蜜經&lt;/span&gt; (''jīngāng bōrě bōluómì jīng'') Wang Jiaja, prevod ''Diamantne sutre'' iz leta 868.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gunaratne2001|Gunaratne 2001: 466]])&lt;/ref&gt; Pri tisku ima vsak svinčeni ulitek izbočeno zrcalno obliko znamenja, ki se nato odtisne na podlago. Vsako znamenje je torej povezano z neko vrsto svinčenega ulitka in je zato tipografsko pisanje. V Evropi je do porasta tiskanja po Gutenbergovem tiskarskem stroju leta 1445.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gálik2014|Gálik in Gálikova Tolnaiová 2014: 462]])&lt;/ref&gt; Prva natisnjena knjiga v slovenščini je ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' Primoža Trubarja iz leta 1550.&lt;ref&gt;»Gedruckht In Sybenburgen Duch den Jernei Skuryaniz.« [Natisnil Jernei Skuryaniz na Sedmograškem.] ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550: 27]])&lt;/ref&gt;

Dandanes je najpogostejše tipografsko pisanje z uporabo tipkovnice. Tako pisanje se imenuje '''típkanje'''. Obstaja tudi poimenovanje '''tipkopís''', ki pa se uporablja le za besedila, napisana na pisalnem stroju, ne pa tudi z uporabo računalniške tipkovnice.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ2015|SSKJ 2015]])&lt;/ref&gt; Pisanje na tipkovnico in povezava z znamenji je v teh primerih precej kompleksnejša, saj tipka sama ne pusti odtisa na podlagi, ampak se pritisk mehanično ali elektronsko prenese drugam, kar povzroči prikaz znamenja.

S tipografskim tipom pisanja se lahko zapiše le tista znamenja, katera lahko orodje, ki ga pisec ima, napišejo. Če pri tisku nima tiskarna ulitka za neko znamenje ali na pisalnem stroju ni tipke za to znamenje, se to znamenje ne more zapisati po tipografskem tipu in je potrebno neko znamenje zapisati grafonomično, na roke. Taki primeri so v zapisu na elektronskih napravah redki, ker dandanes Unicode podpira zelo veliko znakov, vendar so vseeno temu namenjene kode v območjih za osebno uporabo, katerim lahko uporabnik sam dodeli katero koli znamenje.

===== Font =====
Tipografsko pisanje omogoča boljšo konsistenčnost v izgledu znamenj. Na računalniku napisan {{Oklepaji|znamenja2=r}} je lahko povsem enak drugemu {{Oklepaji|znamenja2=r}}. Kljub temu pa ne preprečuje raznolikosti v izgledu znamenj oziroma grafemov, saj se lahko na računalnik napiše {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: sans-serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} ali {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} z uporabo istih tipk. To se lahko stori z menjavo fonta. Na računalniku se mora za prikaz na zaslonu pravilno prikazati sličice, ki prikažejo človeku znane oblike. Skupek vseh teh sličic se imenuje '''fónt''' (dandanes tudi '''fônt''').&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2098|Štefan 2008]])&lt;/ref&gt; To vključuje podebelitev, kurzivnost, obliko znamenj in velikost znamenj. Pri tisku font označuje vse oblike posameznega znaka ene velikosti, ki so mišljene za skupno uporabo, namreč običajno kadar se uporabi nek font za eno znamenje, se uporabi enak font za celotno besedo oz. odstavek, tako da imajo znamenja uniformnen dizajn. Načeloma se ne piše {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: sans-serif ; &quot;&gt;'''t'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: monospace ; &quot;&gt;''k''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-family: serif ; &quot;&gt;'''o'''&lt;/span&gt;}}, čeprav obstajajo ime, npr. označevanje le enega znamenja krepko za poudarek: &lt;blockquote&gt;t'''o'''pologija, ne t'''i'''pologija&lt;/blockquote&gt;Vsaka sprememba izgleda znaka torej predstavlja spremembe fonta. V določenih primerih se izgled spremeni le manjšemu številu znakov, npr. pri prilagajanju izgleda posameznim jezikom ali v določenih stilističnih variantah, ki veljajo le za eno ali majhno število znamenj, npr. spremembo števk v renesančne oblike, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-variant-numeric: lining-nums ; &quot;&gt;0123456789&lt;/span&gt;}} v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-variant-numeric: oldstyle-nums ; &quot;&gt;0123456789&lt;/span&gt;}}. Podobno se lahko pogosto uporabnik odloči za uporabo fonta z ligaturami ali brez njih. Vsak izmed znakov ima lahko tudi drugačen izgled glede na okolje znotraj enega fonta, npr. prav pri tvorbi ligatur, kjer le v poziciji desno od {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;f&lt;/span&gt;}} znamenje {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;i&lt;/span&gt;}} izgubi piko in tvori ligaturo {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Didot ; &quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}}. 

Fonti, ki se med seboj razlikujejo le v velikosti, se skupaj imenujejo '''razlíčica pisáve'''. Sorodne različice pisave, ki se med seboj razlikujejo le v podebelitvi in kurzivnosti, redkeje še čim drugim, se skupaj imenujejo '''vŕsta pisáve'''.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na elektronskih napravah se s tem načeloma pojmuje vse, kar je v eni datoteki. ''Helvetica'' je torej vrsta pisave, ''Helvetica Bold Oblique'' je različica pisave, ''Helvetica Bold Oblique 12 tč'' pa font. Dandanes se v sicer uporablja poimenovanje ''font'' tudi kot sopomenka za različico pisave.

===== Znak in glif =====
Večina sprememb oblike znamenj ob spremembi fonta spada pod grafetično alografijo, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Times New Roman ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} sta si tudi po izgledu zelo podobna, vendar font lahko istemu znaku dodeli tudi drugačno osnovno obliko kot nek drug font, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, kar ni več grafetična alografija. Vizuale podobnosti tu ni več, saj {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Futura ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} izgleda bolj podoben {{Oklepaji|znamenja=d}} kot {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica ; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, in nekdo, ki pisave ne pozna, bo znamenji dojemal kot različni. Poleg tega pa se lahko enako osnovno obliko iz katerega koli razloga dodeli več različnim kodam, npr. {{Unicode|00D0}}, {{Unicode|0110}} in {{Unicode|0189}} ter {{Unicode|002C}} in {{Unicode|201A}}. Eno znamenje je lahko tudi kombinacija več znakov, npr. {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} je kombinacija {{Unicode|1EB9}} in {{Unicode|0301|3=◌́}}, en znak pa lahko predstavlja več znamenj, npr. {{Unicode|FB06|3=&lt;span style=&quot;font-feature-settings: &quot;dlig&quot;, &quot;liga&quot;, &quot;calt&quot;; &quot;&gt;ﬆ&lt;/span&gt;}} predstavlja staro ligaturo slovenskih grafemov {{Oklepaji|grafemi=s}} in {{Oklepaji|grafemi=t}}.

Zaradi tega se ne more trditi, da je vedno vsaka osnovna oblika asociirana le z eno tipko, enim tipom ulitka, eno kodo, in da ta ne predstavlja tudi drugih osnovnih oblik v drugem fontu. Zaradi tega se uveljavlja novo poimenovanje za vsa znamenja, ki so asociirana z isto kodo oz. istim tipom ulitka, '''znák''',&lt;ref&gt;Od znamenja ločena definicija npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]]).&lt;/ref&gt; različni grafični prikazi tega znamenja pa se imenujejo '''glífi'''.&lt;ref&gt;Po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]). V točno takem pomenu tudi v angleščini ''glyph'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025b]]).&lt;/ref&gt; {{Unicode|0251}} in {{Unicode|03B1}} sta tako različna znaka, medtem ko sta {{Unicode|0061|3=&lt;span style=&quot;font-family: Helvetica; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Unicode|0061|3=&lt;span style=&quot;font-family: Futura; &quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} različna glifa istega znaka. Vsi znaki, kateri imajo dodeljeno kodo oz. ulitek in se jih tako lahko napiše, so v '''nabôru znákov.'''

Kljub temu je dandanes veliko nekonsistenčnosti glede razlikovanja med ''znakom'' in ''znamenjem'' in se ti dve poimenovanji uporabljata kot sopomenki, tudi med lingvisti.

====== Dodajanje znamenj izven nabora znakov ======
Če pri tipografskem pisanju pisec_ka nima znaka, ki bi predstavljalo znamenje, ki ga želi zapisati, mora najti nek drug način za zapis znamenja. Pri tisku in tipkanju na pisalni stroj se tak problem lahko reši tako, da se znamenje na podlago zapiše z grafonomičnim pisanjem, tj. pisanjem na roke, ki nima tovrstne omejitve. V primeru pisanja na računalnik taka možnost ni mogoča.

Če se na računalnik nečesa ne more zapisati s tipkovnico, še ne pomeni, da ne more biti napisano. Unicode vsebuje okoli 150.000 znakov, zato le redko pride do težave, ko znamenja ne predstavlja noben znak. Za pisanje znamenj, ki se pojavljajo v drugem jeziku, npr. arabska ali grška pisava, se to najlažje naredi s spremembo razporeditve znakov na tipkovnici, tj. zamenjati slovensko tipkovnico za arabsko oz. grško. Če je potrebno vnesti nek poseben znak, se to lahko naredi ali z lepljenjem znaka iz odložišča, ki se ga prekopira na straneh, kot je [https://unicode-explorer.com/ Unicode Explorer], s pomočjo oken za vnašanje (npr. tabela znakov na Windowsu ali pregledovalnik znakov na MacOS-u) ali z direktnim vnosom kode. V HTML-u se kodo vnese v obliki &lt;code&gt;&amp;amp;#x1234;&lt;/code&gt;, v kateri 1234 predstavlja kodo, npr. &lt;code&gt;&amp;amp;#x214B;&lt;/code&gt; zapiše {{Unicode|214B}}. Na Windowsu se lahko isto doseže s pisanjem kode, pritskom tipke Alt in pritiskom tipke X, na MacOS-u pa z uporabo tipkovnice »Unicode (šestnajstiško)«, v kateri se drži tipko Option in vnese kodo.

Če znamenja res ni v Unicodu, se lahko napiše [https://www.unicode.org/pending/proposals.html predlog za dodelitev kode], lahko pa se znamenju dodeli svojo kodo na območju za osebno uporabo. Pri slednjem se je pomembno zavedati, da se mora potem tudi ustvariti tako datoteko za prikaz znakov, ki to podpira. Kdor takega fonta nima, ne bo pravilno videl znamenja. Na primer, pisava ZRCola veliki črki v metelčici, ki predstavlja {{Izgovorjava|x|h|alofoni=ne}}, dodeljuje kodo {{Unicode|E100|3=&lt;span style=&quot;font-family: ZRCola; &quot;&gt;&amp;#xE100;&lt;/span&gt;}}, ampak kdor nima naložene te pisave, ne vidi pravilne oblike. Izgled znamenja se lahko aproksimira z uporabo znaka, ki predstavlja podobno znamenje, npr. na Wikipedii ga je dolgo časa nadomeščal {{Unicode|A51F|ime=vai syllable nggee}}.&lt;ref&gt;Do 11. 6. 2024. Zadnja različica z ekvivalenti je bila objavljena [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Metelko_alphabet&amp;oldid=1228385145 10. 6. 2024].&lt;/ref&gt; Če ni druge možnosti, se lahko med besedilo tudi doda sliko znamenja, npr. [[Slika:Metelko H.svg|brezokvirja|25x25_pik]].

====== Povezava z grafemom ======
Koncept znaka ni isto kot kot koncept znamenja oz. osnovne oblike, prav tako pa tudi ni isto kot grafem. Vsak lahko poljubno določi, kaj znak predstavlja, lahko tudi kaj nepovezanega z jezikom sploh, npr. {{Unicode|23EF}} ali {{Unicode|1F01F}}. Pisna znamenja, ki niso grafemi, imajo tudi dodeljen znak, npr. {{Unicode|201E}} in {{Unicode|2013}}, v naborih znakov, ki podpirajo zapis več jezikov, pa se lahko pojavljajo znamenja, ki se v nekem jeziku sploh ne pojavljajo in tako niso grafemi v tem jeziku, čeprav so lahko v nekem drugem; v slovenščini se ne pojavljata npr. {{Unicode|A7FF}} ali {{Unicode|0B37}}. Vsak znak torej ni nujno grafem, v dobrem naboru znakov pa je vsak grafem jezika opredeljen s svojim znakom, saj bi se drugače z zamenjavo fonta razlika med grafemoma, ki se zapisujeta z istim znakom, lahko izgubila.

===== Tipkovnica =====
'''Tipkôvnica''' je priprava, ki vsebuje tipke, s katerimi se lahko vnaša znake. Dandanes se večinoma uporablja za pisanje na elektronske naprave, v preteklosti se je uporabljala tudi na pisalnih strojih. Na tipkovnici tipka po mehanizmu oz. elektrnskem signalu na podlago napiše znamenje, ki je tej tipki določeno. Računalniška tipkovnica se sicer uporablja tudi za druge stvari, ki niso povezane s pisoslovjem, ki pa tu ne bodo podrobneje obravnavane.
[[Slika:Keyboard-sections-zones-grid-ISOIEC-9995-1.jpg|sličica|366x366_pik|Tipkovnica po [[wikipedia:ISO/IEC_9995|ISO/IEC 9995]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC9995|ISO/IEC 9995]])&lt;/ref&gt;]]
Za pisanje najpomembnejši del tipkovnice je '''álfanumêrični dél''' (zeleno in modro obarvani del na sliki), v katerem se nahajajo tipke, ki se jih pritisne za zapisovanje znamenj, števke pa se lahko zapisuje tudi z '''numêričnim délom''' (rdeče obarvani del na sliki). Te tipke so indirektno povezane z nečim drugim, kar pusti odtis na podlagi, npr. na elektronski napravi tako, da se pritisk spremeni v digitalni signal. '''Razporêd típk''',&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]]) se ''razpored tipk'' pojavlja kot prevod angleškega ''keyboard layout'', za dodelitev znakov v slovenskem standardu pa se uporablja ''razporeditev znakov'', kar se ločuje tudi v tej slovnici.&lt;/ref&gt; tj. kako so na tipkovnici razporejene tipke brez ozira na to, katero znamenje zapišejo, je določena glede na uporabljen standard, npr. [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#iso ISO], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ansi ANSI], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#jis JIS], [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#ks KS] in [https://eu.ranked.gg/blogs/news/unlocking-the-mystery-of-unusual-keyboard-layouts-a-comprehensive-guide-to-ansi-iso-jis-abnt-ks-and-more?shpxid=b8371ac8-6b11-4915-9e2b-36136b0cd79a#abnt ABNT].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Rosen2022|Rosen 2022]])&lt;/ref&gt; Fizične razporeditve se razlikujejo v nekaj različnih oblikah in velikostih tipk, vendar je večina tipk razporejenih enako. Za slovenščino se večinoma uporablja različico ISO, po standardu '''ISO/IEC 9995-1:2009''',&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; iz katerega tudi izhaja slovenski standard SIST 1044:2009.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 4]])&lt;/ref&gt; V standardu ISO je vsaka tipka poimenovana z veliko črko, ki predstavlja vrstico, in dvomestnim številom, ki predstavlja stolpec, v katerem se tipka nahaja, kot je prikazano na sliki.

Vsaki izmed tipk na tipkovnici se lahko dodeli neko arbitrarno znamenje, vendar je tudi to deloma standardiziral ISO za latinične pisave. Vsaka različica postavitve se imenuje '''razporedítev znákov'''.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Načeloma se uporablja enega izmed treh različnih raporeditev znakov za latinične pisave, poimenovanih po črkah, ki jih napišejo tipke v vstici D od stolpca 01 do stolpca 06. Na slovenskih tipkovnicah se najpogosteje pojavlja razporeditev '''QWERTZ''' {{Izgovorjava|ˈkwərt͡s|kwə̀rc}} (»nemški tip«), ki ga uporablja tudi standard SIST 1044:2009.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 11]])&lt;/ref&gt; Na MacOS-u se pojavlja razporeditev '''QWERTY''' {{Izgovorjava|ˈkwərti|kwə̀rti}} (»angleški tip«), medtem ko se razporeditev '''AZERTY''' {{Izgovorjava|aˈzərti|azə̀rti}} (»francoski tip«) ne pojavlja pogosto na slovenskih tipkovnicah. Tako poimenovanje razporeditev ni povsem enoznačno, saj se tipke na desnem delu alfanumeričnega dela prilagaja posebnim znamenjem vsakega jezika in se zato razlikujejo od jezika do jezika, tudi če imata oba razpored QWERTZ. Nemška in slovenska razporeditev znakov ni enaka. Standardizacija razporeditve znakov torej pogosto poteka za vsak jezik posebej.

Razporeditev znakov za pisanje slovenščine je standardiziran po '''SIST 1044:2009'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009]])&lt;/ref&gt; V njem je točno določeno, katera tipka predstavlja kateri znak, vendar pa se malo kje ta standard upošteva in sta privzeti tipkovnici tako na Windowsu kot na MacOS-u drugačni od standarda.

====== Ravni ======
Da se lahko zapiše več znakov z enim setom tipk, se lahko vsaki tipki določi več znakov, katere predstavlja, med njimi pa se na nek način menjuje. Na tipkovnici se to stori s '''pomóžnimi típkami'''.&lt;ref&gt;Poimenovanje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]]).&lt;/ref&gt; Te se nahajajo v '''fúnkijskem obmóčju''' alfanumeričnega dela, medtem ko ostale tipke tvorijo komplementarno '''álfanumêrično obmóčje'''. S pritiskom različnih kombinacij pomožnih tipk se doseže različno '''raven''' {{Izgovorjava|ˈravən|rávən}}, ki ima različno razporeditev znakov od drugih, kar omogoča večji nabor znakov z enakim številom tipk.

Ravni so štiri in so določene tako:&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 6]])&lt;/ref&gt;

* 1. raven se doseže brez uporabe pomožnih tipk. Na njej se običajno pojavljajo male črke in števke ter najosnovnejša ločila.
* 2. raven se doseže z uporabo '''típke Shift''' {{Izgovorjava|ˈʃift|šíft}} (redko '''típka Dvíg''' oz. '''dvigálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Shift}} ali {{oklepaji|znamenja=⇧}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Dvig}}. Na njej se običajno pojavljajo velike črke in osnovnjša ločila in simboli.
* 3. raven se doseže z uporabo '''típke AltGr''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgə ˈrə|ált gə̀ rə̀}}, zapisano tudi kot Alt Gr ali Alt. gr. (redko '''típka Alt Graph''' {{Izgovorjava|ˈalt ˈgraf|ált gráf}} oz. '''désna izmenjálka'''), označene kot {{oklepaji|znamenja=Alt Gr}}, {{oklepaji|znamenja=AltGr}} oz. po SIST 1044:2009 {{oklepaji|znamenja=Alt. gr.}}. Na Windowsu ima povsem enako vlogo sočasni pritisk tipk Ctrl in Alt. Na Macu je namesto te tipke '''típka Option''' {{Izgovorjava|ˈɔpʃən|ôpšən}}, označena z {{oklepaji|znamenja=⌥}}.
* 4. raven se doseže s hkratnim pritiskom tipk Shift in AltGr oz. na Macu kombinacije tipk Shift in Option. Tako tretja kot četrta raven vsebujeta redkeje uporabljene znake, pogosto tudi združljive znake.
Tipke alfanumeričnega območja so predstavljene z znakom prve ravni, le če je to črka, je ta velika. Glede na to, da obstajajo štiri ravni, razpored znakov vsaki tipki dodeli do štiri znake, enega za vsako raven. Na primer, tipka C12 v različnih razporedih predstavlja naslednje znake na različnih ravneh:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primerjava znakov, dodeljienih tipki C12 po ravneh v različnih razporedih znakov
!Raven
!Po SIST 1044:2009
!Na Windowsu
!Na Macu
|-
|1.
|{{Unicode|0040}}
|{{Unicode|017E}}
|{{Unicode|017E}}
|-
|2.
|{{Unicode|00AB}}
|{{Unicode|017D}}
|{{Unicode|017D}}
|-
|3.
|{{Unicode|00F7}}
|{{Unicode|00A4}}
|{{Unicode|005C}}
|-
|4.
|
|
|{{Unicode|007C}}
|}
Na tipki, kadar so označene ravni, je prva raven (razen pri črkah) označena levo spodaj, druga levo zgoraj, tretja desno spodaj in četrta levo zgoraj,&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; tj. zgornja vrstica se doseže s pritiskom tipke Shift, spodnja pa brez in desni stolpec se doseže s pritiskom tipke AltGr oz. Option, levega pa brez.

'''Típka Caps Lock''' {{Izgovorjava|ˈkɛps ˈlɔk|kêps lôk}} (redko '''típka Vélike čŕke''' ali '''zaklepálka velikósti'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇪}} oz. po SIST 1044:2009 s ključavnico z vrisanim velikim A,&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SIST2009|SIST 2009: 5]])&lt;/ref&gt; omogoča pisanje velikih črk brez stalnega držanja tipke Shift. Če je vklopljena, tipke, ki predstavljajo v prvi ravni črke, pišejo drugo raven, tj. velike črke, ostale tipke pa še vedno znake v prvi ravni.

'''Típka Num Lock''' {{Izgovorjava|ˈnam ˈlɔk|nám lôk}} oz. '''Number Lock''' {{Izgovorjava|ˈnambər ˈlɔk|námbər lôk}} (redko '''zaklepálka števílčnice'''), označena z {{oklepaji|znamenja=⇭}} oz. po SIST 1044:2009 kot {{oklepaji|znamenja=Vklopi štev.}} ali s ključavnico z vrisano 1.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Če je vklopljena, se v numeričnem delu lahko zapisuje števke, drugače imajo tipke določeno drugačno vlogo.

Na MacOS-u se doseže posebno raven ob pritisku tipk Option in Caps Lock, drugačno od četrte, ki ima dodatne znake.

====== Mrtve tipke ======
Na tipkovnici obstaja tudi posebna vrsta tipk, ki se imenujejo '''mŕtve típke'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Apple2025|Apple 2025]])&lt;/ref&gt; Te tipke se lahko uporabiv kombinaciji z neko drugo tipko, da se dobi znak z razločevalnim znamenjem. Da se dobi {{oklepaji|znamenja=ä}} se najprej pritisne mrtvo tipko za preglas in nato tipko za {{oklepaji|znamenja=a}}. To je ravno obratno od zaporedja zapisa z združljivim znakom v Unicodu, ki je {{Unicode|0061}} + {{Unicode|0308|3=◌̈}}. Če se po mrtvi tipki vnese presledek, se dobi širinsko znamenje, npr. {{Unicode|00A8}}.

==== Koda ====
Ko se piše nekaj na elektronsko napravo, se mora besedilo shraniti na računalnik. V veliki večini primerov se ne shrani dejanska oblika črke v besedilu vsakič, ko je zapisana, ker bi to zavzelo več prostora na disku in otežilo spreminjanje fontov in različic pisave. Zaradi tega se vsakemu znaku določi število, pod katerim je shranjeno v napravi, in se potem v posebni datoteki vsakemu številu določi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Znak in glif|glife]] (izgled), ki se bodo prikazali na zaslonu. Zaradi tega je možno enostavno menjati fonte, saj se shranjena števila ne spremenijo med spreminjanjem fonta, le uporabljena datoteka za prikaz glifov. Ta pojav se imenuje '''kodíranje''', vsako izmed dodeljenih števil pa se imenuje '''kóda'''.

Obstajajo različni načini dodeljevanja kod različnim znamenjem. Če se piše v enem, prikazuje pa v drugem, se prikažejo napačni znaki. Določen predpis, kateremu znaku pripada katera koda, se imenuje '''sistém kodíranja'''. Najbolj pomembni sistemi so [https://www.unicode.org/charts/ Unicode], [[wikipedia:ISO/IEC_8859-2|ISO/IEC 8859-2]], [[w:ASCII|ASCII]] in [[wikipedia:YUSCII|YUSCII]]. Dodelitev kod je podana v '''kódni tabéli''' in kode so podane v šestnajstiškem sistemu, kar pomeni, da so števke {{oklepaji|grafemi=1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, A, B, C, D, E, F}} v takem vrstnem redu in šele nato 10, ki predstavlja število 16 v desetiškem (običajnem) sistemu. Zadnja števka kode je v preglednici označena z malim {{oklepaji|znamenja=x}}, kar pomeni, da se tja postavi števko, ki določa drugo koordinato celice. V naslednjem poenostavljenem primeru je »A« pod kodo 00, »G« pod 07, »U« pod 16 in »!« pod 1E.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Primer kodne tabele
!
!0
!1
!2
!3
!4
!5
!6
!7
!8
!9
!A
!B
!C
!D
!E
!F
|-
!0x
|A
|B
|C
|Č
|D
|E
|F
|G
|H
|I
|J
|K
|L
|M
|N
|O
|-
!1x
|P
|Q
|R
|S
|Š
|T
|U
|V
|W
|X
|Y
|Z
|Ž
|.
|!
|?
|}

===== ASCII =====
'''ASCII''' {{Izgovorjava|ˈaski|áski}} je ameriški sistem kodiranja, na katerem temelji veliko kasnejših standardov, vključno z mednarodnimi in Unicodom. Vsaka koda je dolga sedem bitov, kar omogoča &lt;math&gt;2^7 = 128&lt;/math&gt; različnih znakov. To zadošča za velike in male tiskane črke angleške abecede, osnovna ločila, presledek, števke in kontrolne kode, tj. kode, ki niso namenjene predstavljanju znakov, ampak za druge tehnične stvari (v spodnji tabeli označene s črkami, napisanimi poševno). ASCII se je skozi leta rahlo spreminjal; v spodnji tabeli so podani znaki, kot so bili definirani v ISO/IEC 646-US, ko je ASCII leta 1991 postal mednarodni standard.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC646|ISO/IEC 646:1991]])&lt;/ref&gt; ASCII ima še danes zelo velik vpliv, saj se ti znaki veliko pogosteje kot drugi pojavljajo pri programiranju, oblikovanju spletnih strani itd.

===== YUSCII =====
ISO/IEC 646 v resnici vsebuje več sistemov kodiranja za različne jezike. Sistem kod, ki je bil za jugoslovanske jezike, se imenuje ISO/IEC 646-YU ali '''YUSCII''' {{Izgovorjava|ˈjuski|júski}} oz. natančneje različica JUS I.B1.002,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#JUS I.B1.0021987|JUS I.B1.002 1987]])&lt;/ref&gt; ki kodira latinico za slovenščino in osrednjo južno slovanščino. Zaradi tega vključuje tudi črke {{oklepaji|grafemi=č, š, ž, ć, đ}} namesto nekaterih drugih znakov. Celotna preglednica je podana spodaj. Privzeti slovenski tipkovnici na Windowsu in MacOS-u v prvih dveh nivojih razen tipke E00 vsebujeta zgolj znake iz tega seta.

===== ISO/IEC 8859 =====
Kmalu se je pojavila potreba po tem, da bi se lahko v istem sistemu zapisalo več znakov, zaradi česar se je število bitov povečalo na osem, torej je sedaj bilo možnih &lt;math&gt;2^8 = 256&lt;/math&gt; kombinacij, torej dvakrat več, kot do sedaj. Prva polovica kod je enaka kot ASCII, druga polovica pa je prilagojena jezikom. Slovenščina je bila uvrščena pod drugi del, ISO/IEC 8859-2, skupaj z drugimi srednjeevropskimi jeziki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC 8859-2|ISO/IEC 8859-2:1999]])&lt;/ref&gt;

===== Unicode =====
Z razvojem tehnologije in predvsem popularizacijo interneta se je pojavila potreba, da se za vse jezike uporablja zgolj en standard, ki bi vključeval znake vseh jezikov. Zaradi je tega nastal '''stándard Unicode&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2005|Unicode 2005]])&lt;/ref&gt;''' {{Izgovorjava|ˈunikot|únikọt}} oz. (če se ne obravnava kot lastno ime) '''standard únikọd''', znan tudi pod imenoma '''UCS''' (iz angl. ''universal coded character set'' ‚univerzalni set kodiranih znakov‘) in '''ISO/IEC 10646'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC10646|ISO/IEC 10646:2020]])&lt;/ref&gt; Dandanes se skoraj vedno uporablja ta standard za zapisovanje na računalniku, da ni več toliko težav z zapisovanjem stvari v več jezikih. Zadnja različica Unicoda je 16.0, ki kodira okoli 154&amp;nbsp;998 znakov; približno dve tretjini teh znakov so simboli KJKV (kitajske, japonske, korejske in vietnamske pismenke).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UnicodeStatistics2025|Unicode Statistics 2025]])&lt;/ref&gt;

Ker je znakov toliko, se najprej delijo na ravni, potem pa še na bloke. Vseh ravni je 17, od tega jih je do sedaj le sedem, ki imajo v sebi dodeljene kode, ostale so še povsem proste za dodajanje novih znakov. Imena ravni so naslednja:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 2.8; v slovenščino so imena prevedena v tem delu.&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Ravni v Unicodu
!Število
!Angleško ime
!Slovensko ime
!Kratica
!Razpon kod
|-
|Raven 0
|Basic Multilingual Plane
|Osnovna večjezična raven
|BMP
|U+0000..U+FFFF
|-
|Raven 1
|Supplementary Multilingual Plane
|Dodatna večjezična raven
|SMP
|U+10000..U+1FFFF
|-
|Raven 2
|Supplementary Ideographic Plane
|Dodatna ideografska raven
|SIP
|U+20000..U+2FFFF
|-
|Raven 3
|Tertiary Ideographic Plane
|Terciarna ideografska raven
|TIP
|U+30000..U+3FFFF
|-
|Raven 14
|Supplementary Special-purpose Plane
|Dodatna raven za posebno uporabo
|SSP
|U+E0000..U+EFFFF
|-
|Raven 15
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+F0000..U+FFFFF
|-
|Raven  16
|Private Use Plane
|Raven za zasebno uporabo
|
|U+100000..U+10FFFF
|}
V posameznem bloku se pojavljajo znaki, ki se uporabljajo v isti pisavi ali imajo podobno vlogo v zapisu, npr. latinični znaki, cirilični znaki, ločila, emojiji in brajevi vzorci. Za potrebe slovenščine razen znanstvenih in drugih semiografskih notacij ter emojijev se večina znakov pojavlja v blokih:&lt;!-- Natančneje se lahko določi po obravnavi vsakega znamenja posebej. --&gt;

* Kontrole C0 in osnovna latinica (U+0000–U+007F)
* Kontrole C1 in latinica–1, dodatek (U+0080–U+00FF)
* Razširjena latinica–A (U+0100–U+017F)
* Razširjena latinica–B (U+0180–U+024F)
* Razširitve IPA (U+0250–U+02AF)
* Združljivi razločevalni znaki (U+0300–U+036F)
* Razširjena latinica, dodatek (U+1E00–U+1EFF)
* Splošna ločila (U+2000–U+206F)
* Nadpisano in podpisano (U+2070–U+209F)
* Črkam podobni simboli (U+2100–214F)
* Številske oblike (U+2150–218F)
* Brajevi vzorci (U+2800–U+28FF)

====== Lastnost znaka Unicode ======
Poleg kode so določene tudi druge značilnosti znakov, ki računalniku olajšajo razumevanje besedila in opravljanje preprostih sprememb, kot sta štetje besed ali menjava velikih in malih črk. Pri izbiri znakov, ki izgledajo podobno ali povsem enako, za zapis nečesa je pomembno, pogosto odločajo razlike v lastnostih znaka, zaradi katerih so sploh različni znaki. Lastnosti se lahko vidi v [https://www.unicode.org/Public/16.0.0/ucd/ databazi znakov Unicode].

Lastnosti med drugim določajo naslednje:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 4; zelo poenostavljeno&lt;/ref&gt;

* ime
* splošno kategorijo (razloženo v nadaljevanju)
* ali je znamenje deprecirano, tj. ali je njegova uporaba odsvetovana
* smer pisanja in ali se glif prezrcali pri pisanju v drugo smer
* številsko vrednost znaka
* pisavo in blok
* dekompozicijo na združljivi znak in osnovni znak, npr. {{Unicode|00E4}} razstavi na {{Unicode|0061}} in {{Unicode|0308|3=◌̈}}
* ali je znak združljiv
* starost, tj. kdaj je bil znak dodan v Unicode
* povezano veliko, malo in naslovno črko.

Jezikoslovno povezana je splošna kategorija. Ta poskuša predstaviti tipe znamenj preko znakov. Znake se tako dodeljuje, da znak zastopa neko pogosto znamenje, ki se pogosteje uporablja in se vsaj v nekem kontekstu ne pojmuje kot oblikovna različica znamenja nekega drugega znaka.&lt;ref&gt;Poenostavljeno. Natančneje predstavljeno na strani [https://www.unicode.org/pending/proposals.html Submitting Character Proposals].&lt;/ref&gt; Znaku se potem v splošni kategoriji določi, kaj je vloga znamenja v jeziku. V primeru, da se v nekem jeziku ena osnovna oblika uporablja v dveh izrazito drugačnih kontekstih ali se v dveh jezikih različno uporablja, se lahko za boljšo predstavitev z znaki dodeli tudi različna znaka, ki sicer vizualno izgledata zelo podobno ali celo enako (sta homoglifa), ampak imata drugačne lastnosti.

Taki pari v slovenščini so npr. vejica {{Unicode|002C}} in enojni spodnji narekovaj {{Unicode|201A}} ter velika črka v {{Unicode|0056}} in rimsko število 5 {{Unicode|2164}}. Presledki in ločila se pojavljajo v parih deljivi–nedeljivi, npr. deljivi presledek ({{Unicode|0020|ne}}) in nedeljivi presledek ({{Unicode|00A0|ne}}). Vezajev je veliko: vezaj - minus {{Unicode|002D}}, deljivi vezaj {{Unicode|2010}}, nedeljivi vezaj {{Unicode|2011}}, vezaj kot alineja {{Unicode|2043}} in deljaj (mehki vezaj) {{Unicode|00AD|ne}} so v veliki večini pisav povsem identični po izgledu, ampak se razlikujejo v lastnostih.

V veliko primerih se namesto vseh teh različic uporablja le ena, tista, ki je najhitreje dostopna na tipkovnici. To pogosto nima večjih posledic, je pa manj optimalno; uporaba vejice namesto narekovaja preprečuje, da bi se pred njo napravil avtomatski prelom vrstice. Uporaba zgolj ene izmed teh različic in uporaba depreciranih znakov nakazujeta na slabšo računalniško pismenost.

Znamenji sta različna znaka tudi, če spadata v različni pisavi, npr. latinična velika črka a {{Unicode|0041}}, cirilična velika črka a {{Unicode|0410}}, grška velika črka alfa {{Unicode|0391}} in čerokijska črka go {{Unicode|13AA}}, ali imata različno malo, veliko oz. naslovno črko, kot npr. že prej omenjena latinična velika črka ed {{Unicode|00D0}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ð}}, latinična velika črka d s črtico {{Unicode|0110}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=đ}} in latinična velika črka afriški d {{Unicode|0189}} z malo črko {{Oklepaji|znamenja=ɖ}}. Grške črke v IPI so drug znak kot grške črke, npr. latinična mala črka alfa {{Unicode|0251}} in grška mala črka alfa {{Unicode|03B1}}. Posamezni primeri lahko npr. še latinična mala črka g {{Unicode|0067}} in latinična mala črka pisani g {{Unicode|0261}}, ki se uporablja v IPI, znak za množenje {{Unicode|00D7}} in znak za vektorski produkt {{Unicode|2A2F}} ter znak za integral {{Unicode|222B}} in latinična mala črka eš {{Unicode|0283}}.

Znaka, ki imata v nekem fontu enak ali zelo podoben glif, sta '''znakôvna homoglífa'''. Če se pojavljata v istem jeziku ju je torej težko razločevati; števko {{Oklepaji|znamenja=0}} in črko {{Oklepaji|znamenja=o}} se lahko ob hitrem branju zamenja, kot tudi npr. {{Oklepaji|znamenja=1}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=I}}. Tipografi se pri takih primerih izogibajo povsem enaki obliki za vse znake in jih predvsem v matematičnih in enoširinskih pisavah poskušajo razlikovati med seboj, nekateri pa so si vseeno na las podobni. Velik problem pri znakovnih homoglifih je kibernetska varnost; https://www.apple.com in https://www.аррӏе.com izgledata pogosto povsem enako, ampak sta različna naslova URL in vodita do različnih spletnih strani, kar se lahko izkoristi za homoglifski napad.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Feroot2025|Feroot 2025]])&lt;/ref&gt;

&lt;!-- ===Napake pri prenosu sporočil===
Zaenkrat preskočeno, se lahko doda kasneje: kaj je potrebno za uspešen prenos sporočila – govor o pismenosti, zatipkanju, ''character amnesia'', uničenje podlage, tofu itd. --&gt;== Paragrafetika ==
Na kvaliteto branja vplivajo tudi drugi, nejezikovni dejavniki, ki omogočajo ali zavirajo proces prenosa podatkov preko pisnega prenosnika. Različni fizični dejavniki vplivajo na to, kako hitro in zlahka se lahko nekaj prebere. Idealne okoliščine omogočajo najlahkotnejše in najhitrejše branje ter zmanjšujejo možnost, da bralec napravi napako.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 53]])&lt;/ref&gt;

Za vizualni prenosnik na branje najbolj vplivajo barva [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|pozitivnega in negativnega prostora]] in kontrast med njima, nagubanost podlage, oddaljenost od podlage, osvetljenost podlage, na zaslonu tudi resolucija – torej to, kar je potrebno, da se nekaj vidi. Za razliko so za uspešno tipanje v taktilnem prenosniku drugačne omejitve, saj je potrebno biti omogočeno, da je podlago možno tipati in prepoznati pike. To sicer v primerjavi z vizualnim prenosnikom zelo omeji, koliko je lahko podlaga oddaljena, poleg tega pa na branje bolj vplivajo še nagubanost, upogljivost in temperatura podlage.

=== Nagubanost podlage ===
V vizualnem prenosniku je najlažje prebrati nekaj, če je napisano na ravni podlagi, težje pa če je napisan npr. na zmečkanem listu papirja ali neravnem kamnu, saj se znamenja težje prepozna zaradi dodatnih robov in senc na podlagi, ki se v takem primeru pojavijo. Nagubanost papirja naguba tudi pozitivni prostor, kar lahko percepcijsko spremeni obliko znamenj v manj značilne oblike. Kljub temu se kdaj vseeno nalašč piše na nagubano podlago, na primer na zemljevidu, kjer je relief prikazan z izbočevanjem podlage.

V taktilnem prenosniku je to še toliko bolj pomembno, saj je ravno nagubanost tisto merilo, ki ločuje pozitivni in negativni prostor. Rahla izbočenost podlage na manjšem mestu se lahko zamenja za piko in zmede bralca. Vsekakor pa nagubanost podlage ne sme presegati izbočenosti pik, saj so te potem nezaznavne; bralec bi v primeru brajevega zapisa na rebrasti žamet bolj čutil rebra kot pa brajeve pike, ki so zapisane med dvema rebroma.

=== Oddaljenost ===
V vizualnem prenosniku je podlaga lahko bistveno bolj oddaljena kot v taktilnem prenosniku. Razdalja med bralcem in podlago je lahko kakršna koli, dokler lahko bralec podlago še vidi; če je megleno, mora bralec biti bližje podlagi, da lahko razloči znamenja. Bolj kot je podlaga oddaljena, bolj morajo biti tudi znamenja na veliko zapisana, da se jih lahko še vedno prepozna. Brez očal ali leč imajo daljnovidni ljudje težave z branjem na kratki razdalji, kratkovidni ljudje pa z branjem na daljši razdalji.

V taktilnem prenosniku mora biti podlaga na dosegu rok, saj je potreben fizični dotik podlage za branje. Reklamni pano ob avtocesti ne more biti prebran v brajici med vožnjo, saj fizični dotik ni mogoč. Preko taktilnega prenosnika tako ni mogoče zaznati zapisanega na daljavo, kar je ena izmed prednosti vizualnega prenosnika, ampak je potrebno priti do podlage.

=== Barva in kontrast ===
Paragrafetično in tudi širše semiotsko je pomembna barva znamenj. Večina in vse pogosteje uporabljene pisave so enobarvne, tj. pozitivni prostor je ene barve, negativni pa druge, obstajajo pa tudi druge, slabo razširjene [https://www.omniglot.com/conscripts/colourscripts.htm pisave], ki uporabljajo več barv za razločevanje med znamenji. Emojiji so tudi večbarvni.

Najosnovnejši barvi sta neka temna barva znamenj na svetli podlagi kot npr. pri tisku na bel papir. Barva znamenj je pri tisku in prikazu na zaslonu najpogosteje &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;črna&lt;/span&gt;, pri pisanju na roke pa &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;črna&lt;/span&gt;, &lt;span style=&quot;color:blue&quot;&gt;temno modra&lt;/span&gt; (kemični svinčnik) ali &lt;span style=&quot;color:grey&quot;&gt;siva&lt;/span&gt; (svinčnik). Barva negativnega prostora je v takem primeru barva papirja, tj. &lt;span style=&quot;color:black; background-color:white;&quot;&gt;bela&lt;/span&gt; ali &lt;span style=&quot;color:black; background-color:#FFFBE6;&quot;&gt;rahlo rumenkasta&lt;/span&gt;. Na zaslonu je to značilno za svetli način. Temni način obrne svetlost in so tako znamenja &lt;span style=&quot;color:white; background-color:#262626;&quot;&gt;bela&lt;/span&gt;, negativni prostor pa je običajno &lt;span style=&quot;color:white; background-color:#262626;&quot;&gt;temno siv&lt;/span&gt;.

Od tega odstopajo hiperpovezave, ki so obarvane drugače, da se lažje prepozna, da so klikljive. Načeloma so obarvane modro. Na Wikipediji je hiperpovezava, ki vodi do ustvarjene strani in ji uporabnik še ni sledil, obarvana &lt;span style=&quot;color:#4864bf&quot;&gt;&lt;u&gt;modro&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;, če ji je že sledil, &lt;span style=&quot;color:#624d97&quot;&gt;&lt;u&gt;vijolično&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;, če pa vodi do še neustvarjene strani, je obarvana &lt;span style=&quot;color:#b74c42&quot;&gt;&lt;u&gt;rdeče&lt;/u&gt;&lt;/span&gt; oz. če ji je uporabnik že sledil, &lt;span style=&quot;color:#925f5c&quot;&gt;&lt;u&gt;bledo temno rdeče&lt;/u&gt;&lt;/span&gt;.

Druge uporabe barv so za poudarek oz. stilistično obarvanje besedila in se jih uporablja ze lepši izgled, večjo vpadljivost, zaradi osebne preference ipd. Do rabe barv se sicer SP 2001 in SP 8.0 ne opredeljujeta. Od ostalih barv je najpogostejša &lt;span style=&quot;color:red&quot;&gt;rdeča&lt;/span&gt;, ki se uporablja za poudarek pomembnejših informacij, npr. pomembnih podatkov v sicer dolgem mailu, naslove v šolskih zvezkih in korekturne popravke. Uporaba je podobna kot uporaba krepkega sloga pri tipografskem pisanju, zato je taka raba nekoliko pogostejša pri grafonomičnem pisanju, kjer lahko debelejša pisala zmanjšajo berljivost pri majhni velikosti znamenj. Uporaba &lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;sive&lt;/span&gt; barve je tudi pogosta in sicer za prikaz manj pomembnih podatkov pri tipografskem pisanju. S fluorescenčnim markerjem se na papirju napisane besede lahko prevleče za večjo opaznost. Ti so lahko najrazličnejših barv, tipično pa &lt;span style=&quot;background-color:yellow;&quot;&gt;rumene&lt;/span&gt; ali &lt;span style=&quot;background-color:orange;&quot;&gt;oranžne&lt;/span&gt;. Podoben efekt ponujajo tudi računalniški programi za pisanje dokumentov, npr. Microsoft Word.

Pri učenju tujega jezika s slovničnim spolom se pogosto uporablja barve za lažje pomnenje spola besed, najpogosteje &lt;span style=&quot;color:blue;&quot;&gt;modra&lt;/span&gt; za moški spol, &lt;span style=&quot;color:red;&quot;&gt;rdeča&lt;/span&gt; za ženski spol, &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;zelena&lt;/span&gt; za srednji spol in &lt;span style=&quot;color:purple;&quot;&gt;vijolična&lt;/span&gt; za skupni spol (npr. v švedščini), čeprav ni nujno, da so točno te barve.

V čistih vizualnih prenosnikih, npr. pisanju na papir in tipkanju na računalnik, je tako spreminjanje barv pogosto; v primerih, kot je klesanje v kamen pa ni tako pogosto, da bi se spreminjalo barvo – znamenja imajo pač tako barvo kot kamen in se znamenja prepozna zaradi senc, ki jih povzroča neravnost.

==== Kontrast ====
Izbira barv pozitivnega in negativnega prostora je poljubna, vendar nekatere kombinacije se bistveno lažje prebere kot druge. Bolj kot se barvi med seboj razlikujeta, večji je kontrast in lažje je brati zapisano. Barvno slepi ljudje tudi težje razločajo med [[wikipedia:Color_blindness#Confusion_colors|določenimi barvami]], ki so drugače različne za preostale. Nekaj pimerov:&lt;ref&gt;Kombinacije barv izvzete iz grafov v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Colblindor2009|Colblindor 2009]]).&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;&lt;span style=&quot;background-color:#ffee7d;color:navy&quot;&gt;Dobra izbira barv – velik kontrast.&lt;/span&gt;

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb9f;color:#ea3c4a&quot;&gt;Slabo za protanopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|protanopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb9a;color:#e9338b&quot;&gt;Slabo za devteranopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Red%E2%80%93green_color_blindness|devteranopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#75fb92;color:#3e8bf7&quot;&gt;Slabo za tritanopijo.&lt;/span&gt; ''Slabo za [[wikipedia:Color_blindness#Blue%E2%80%93yellow_color_blindness|tritanopijo]].''

&lt;span style=&quot;background-color:#ff0000;color:#ff0da2&quot;&gt;Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.&lt;/span&gt; ''Na splošno slaba izbira – majhen kontrast.''&lt;/blockquote&gt;Ni nujno, da je negativni ali pozitivni prostor obarvan le z eno barvo – lahko je upodobljen kot kakšen vzorec, slika ali je celo prozoren. Kljub temu večja kompleksnost v prikazovanju obeh prostorov običajno zmanjšuje berljivost zapisanega. Pri prozornih delih okolje, v katerem se bralec nahaja, vpliva na berljivost. Beli napis na fizični prosojnici je na primer zelo težko prebrati, če se prosojnico drži pred belo steno.

=== Ostali dejavniki za vizualni prenosnik ===
Od ostalih dejavnikov je najpomembnejša osvetlitev. Če podlaga ni osvetljena ali sama ne oddaja svetlobe, se ne more prebrati zapisanega. V temi se namreč ne vidi razlike med pozitivnim in negativnim prostorom. Osvetlitev je nujna za vizualni prenosnik, za taktilnega pa povsem nepotrebna. Brajico se lahko bere tudi v jami brez vira svetlobe, zaradi česar jo lahko uporabljajo tudi slepi in slabovidni. Osvetlitev lahko priskrbi podlaga (npr. zaslon), pogosteje pa je prisotna v okolici. Za branje zapisanega na odsevnih podlagah, npr. na steklu ali zaslonu, je boljša mehka svetloba, da ni neželenih motečih odsevov, za branje izbočenih in vbočenih znamenj pa je pogosto boljša trda svetloba, ki izostri sence.

Na zaslonu in tisku je pomembna tudi resolucija zaslona oz. gostota točk. Višja kot je gostota oz. resolucija, bolj podobna je oblika znamenju, ki naj bi ga predstavljala, zaradi česar je znamenje lažje prepoznati in zaznati. Nižje resolucije, še posebej če je moč videti posamezne piksle oz. pike, znižujejo hitrost branja in v zelo hudih primerih onemogočata branje besedila.

=== Ostali dejavniki za taktilni prenosnik ===
Za taktilni prenosnik je zelo pomembna tudi temperatura podlage. Ta ne sme biti prevroča, saj bi se bralec pri tem opekel, prav tako pa tudi ne premrzla. Napis »Ne dotikaj se te površine!« je tudi nesmiseln v brajici, saj je tipanje površine obvezen del branja – tako kot bi bil v vizualnem prenosniku nesmislno napisati »Ne glej sem!«. Pomembna je tudi upogljivost podlage. Bralec mora na podlago nekoliko pritisniti, da začuti brajeve pike, in branje iz zelo tankega papirja ali blaga ni samo po sebi mogoče. V takem primeru bi moral bralec položiti podlago na mizo, da bi lahko dovolj pritisnil in zaznal pike. Idealna in najpogostejša podlaga je zaradi tega trši papir.

== Mikrografetika ==
Da lahko pisava prenaša jezikovne informacije preko podlage, mora pisec na podlago napisati nekaj, tj. ustvariti pozitivni prostor. Vsaka enota, ki zaseda prostor vzdolž osi (vrstice oz. stolpca), se imenuje '''písno známenje''' ali '''gráf''' (iz stgr.  ''γρᾰ́φω'' (''grắphō'') ‚pisati‘, po analogiji s ''fon''). To je najosnovnejša enota grafetike.&lt;ref&gt;Poimenovanje graf je poslovenjeno iz angleškega ''graph'' v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]). Poimenovanje pisno znamenje izvzeto iz ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 1.&lt;/ref&gt; Eno znamenje zaseda en '''segmêntni prôstor''', tj. eno pozicijo vzdolž osi. Tudi primeri, kot je {{Oklepaji|znamenja=그}}, predstavljajo eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim vzdolž vrstice ampak vzporedno, kljub temu da se to v korejščini obravnava kot dva grafema.&lt;ref&gt;»[H]ere, graphemes, which relate to phonemes, are graphetically subsegmental and are complexly arranged in syllable blocks that are themselves graphetically segmental.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 103]])&lt;/ref&gt; V primeru, da so vsi segmentni prostori enako široki (zavzemajo enak del vzdolž vrstice), je pisava '''enákokoráčna''', drugače je '''proporcionálna'''.&lt;ref&gt;Prevod iz angleškega ''monospaced'' in ''proportional'' npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Globačnik2011|Globačnik 2011: 13]]).&lt;/ref&gt; Enake širine so pri tipografskem pisanju pogosto števke, da se lažje vidi pozicijo števke v številu pri pisanju več števil eno pod drugim. Pisave za programiranje in tisk na tipkarskem stroju so tudi pogosto enakokoračne, prve zaradi preglednosti, druge zaradi lažjega mehanizma pomikanja papirja.

Meje med posameznimi segmntnimi prostori predstavlja [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Orodje|negativni prostor]] (ozadje). Kjer sta dva pozitivna segmenta vzdolž vrstice ločena s tako praznino, se konča en znamenje in začne drugo. Na primer, {{Oklepaji|znamenja=no}} sta dve znamenji, saj se med {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} pojavlja del negativnega prostora in eno znamenje se nahaja za drugim vzdolž vrstice. Nasprotno pa je {{Oklepaji|znamenja=i}}, čeprav se med piko in črtico pojavlja negativni prostor, eno znamenje, saj se segmenta ne pojavljata eden za drugim pač pa vzporedno (v vrstici eden nad drugim). Če se vmes ne pojavlja negativni prostor, npr. med ligaturo ali v kurzivni pisavi, je to eno znamenje.&lt;ref&gt;»Thus, what readers perceive are units that are made discrete by the empty spaces between them.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]]) z dodatno podporo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 101]]).&lt;/ref&gt; V primeru daljšega pomanjkanja pozitivnega prostora, se tudi prazen prostor opredeli kot svoje znamenje, tj. presledek. Nekaj primerov posameznih znamenj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=7}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Didot;&quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}} (kot ligatura), {{Oklepaji|znamenja=سَلِمَ}} itd. Nekaj primerov več kot enega znamenja: {{Oklepaji|znamenja=“}}, {{Oklepaji|znamenja=lj}}, {{Oklepaji|znamenja=74}}, {{Oklepaji|znamenja=…}} itd. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=%}}, {{Oklepaji|znamenja=∴}}, {{Oklepaji|znamenja=⁖}} ipd. je vprašljiva in spodbuja k natančnejši definiciji. Kaj je eno znamenje in kaj drugo je povsem grafetično določeno z gledanjem oblike zapisanega, brez poseganja v povezavo z glasoslovjem. Drugačna obravnava ligature {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Didot;&quot;&gt;fi&lt;/span&gt;}} od vizualno precej podobnega {{Oklepaji|znamenja=ɦ}} grafetično tako ni utemeljena, torej obe sestavlja enako število znamenj – eno.

Če se enak postopek uporabi v brajici, se ugotovi, da bi potemtakem vsak stolpec treh oz. štirih brajevih pik predstavljal svoje znamenje. To bi bilo sicer povsem pravilna in upravičena grafetična obravnava, vendar z manjšim posegom v grafematiko se ugotovi, da grafematično ni tako pomemben vsak posamezni stolpec, pač pa po dva skupaj. Zaradi tega se načeloma kot posamezno znamenje obravnavata po dva stolpca skupaj, kar se imenuje '''brájeva célica'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt; Taka obravnava je nekoliko upravičena tudi grafetično: med tema stolpcema, ki skupaj tvorita brajevo celico, je manjša razdalja, kot med brajevima celicama.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 8]])&lt;/ref&gt;

Znamenje je konkretna realizacija neke '''osnóvne oblíke''',&lt;ref&gt;Dobesedni prevod iz nemškega ''Grundform'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]]).&lt;/ref&gt; ki dopušča določeno mero variacije v izgledu. Vsaka oseba ne napiše znamenja povsem enako kot nekdo drug in tudi pisave imajo rahlo različne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:sans-serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}}. Vsaka taka različica izgleda oblike se imenuje '''známenjski rázred''' in vsi spadajo pod eno osnovno obliko, pojav pa '''grafétična alografíja'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 108–109]]). Prevod ''znamenjski razred'' je iz angleškega ''graph class'' (prav tam).&lt;/ref&gt; Tako združevanje je zgolj po izgledu in ne po funkciji v jeziku. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:sans-serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:serif;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} sta grafetična alografa, ker izgledata podobno; {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Futura;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} kljub enaki funkciji v jeziku nista grafetična alografa, saj je precej velika razlika v izgledu obeh znamenj, ampak sta grafematična alografa. Tako združevanje se sicer pojavlja tudi v fonetiki; manjša odstopanja v višini formantov se povsem upravičeno šteje kot en glas v splošni obravnavi alofonov.

V večini primerov je povsem pričakovano združevati take majhne razlike pod eno osnovno obliko, če pa je potrebno, se tak natančnejši zapis zapiše znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje#Dvojni pokončni oklepaj – ‖a‖|dvojnih navpičnih oklepajev]]. To je odvisno tudi od jezika in pisave, npr. v slovenščini bi se na roke napisano znamenje, ki je najbolj podobno {{Oklepaji|znamenja=ć}} ali {{Oklepaji|znamenja=c̄}}, pogosto štelo pod isto osnovno obliko kot {{Oklepaji|znamenja=č}}, v nekaterih drugih jezikih, npr. hrvaščini, pa ne. Zaradi tega tako združevanje ni povsem grafetično,&lt;ref&gt;V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2022|Meletis in Dürscheid 2022: 64]]) je pojmovana kot emična (tj. grafematična enota).&lt;/ref&gt; čeprav se še posebej v fonetiki pogosto tako združuje alofone v širokih (manj natančnih) alofonskih transkripcijah, npr. v slovenščini {{Izgovorjava|k|k|alofoni=ja}} in {{Izgovorjava|kʰ|kʼ|alofoni=ja}}.

Še ena pomembna razlika med osnovno obliko in znamenjem je v tem, da v primeru ponavljanja znamenj, npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=p}} se to šteje kot dve različni znamenji, vendar kot eno osnovno obliko, ki je realizirana dvakrat.

=== Segment ===
Osnovno obliko določa izgled, tj. razporeditev pozitivnega in negativnega prostora. Oba prostora se znotraj oblike delita na '''segmênte''', ki so posamezni deli enega prostora, ki so med seboj ločeni z drugim prostorom. En segment predstavlja ena nepretrgana oblika pozitivnega ali negativnega prostora, tj. se lahko pride znotraj njega iz ene točke do katere koli druge, ne da bi se moralo prečkati mejo med pozitivnim in negativnim prostorom. To, kar je zunaj vseh pozitivnih segmentov (ozadje), se prav tako šteje kot en segment. Po taki obravnavi ima {{Oklepaji|znamenja=u}} en pozitivni in en negativni prostor, saj je oblika sestavljena iz enega kosa, ki nima luknje znotraj sebe in tako ne deli ozadja na več delov. Znamenje {{Oklepaji|znamenja=ů}} ima dva pozitivna in dva negativna segmenta. Prvi pozitivni segment je {{Oklepaji|znamenja=u}}, drugi pa krožec {{Oklepaji|znamenja=˚}}, ki z {{Oklepaji|znamenja=u}} ni povezan oz. se ga ne dotika, torej sta to ločena segmenta. Prvi negativni segment predstavlja vsa okolica okoli {{Oklepaji|znamenja=ů}}, drugega pa prazni prostor znotraj {{Oklepaji|znamenja=˚}}.

Osnovne oblike se lahko razdeli glede na število segmentov. Znamenje mora imeti vsaj en negativni segment, saj mora biti pozitivni prostor ločen od drugih znamenj, drugače to ne bi bila samostojna oblika. Večina oblik ima vsaj en pozitivni segment, vendar ta ni obvezen. Znamenja, ki nimajo pozitivnih segmentov (jih predstavlja le ozadje), se imenujejo '''preslédek''' {{Izgovorjava|pɾɛˈsledək|preslédək}}.

Glede na število pozitivnih segmentov:

* Brez pozitivnih segmentov: {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja= }}, {{Oklepaji|znamenja= }} – presledki
* 1 pozitivni segment: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}} itd.
* 2 pozitivna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=ě}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ}}, {{Oklepaji|znamenja=á}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}} itd.
* 3 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}}, {{Oklepaji|znamenja=ä}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}} itd.
* 4 pozitivni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=ọ̃́}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* …

Glede na število negativnih segmentov:

* 1 negativni segment: {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x0020;}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=C}}, {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=E}}, {{Oklepaji|znamenja=F}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=H}}, {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=M}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=S}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}}, {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=W}}, {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=Z}}, {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, {{Oklepaji|znamenja=!}}, {{Oklepaji|znamenja=€}}, {{Oklepaji|znamenja='}}, {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}, {{Oklepaji|znamenja==}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=*}}, {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=;}}, {{Oklepaji|znamenja=.}}, {{Oklepaji|znamenja=:}}, {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, {{Oklepaji|znamenja=ù}}, {{Oklepaji|znamenja=⠠}}, {{Oklepaji|znamenja=⠊}}, {{Oklepaji|znamenja=⠚}}, {{Oklepaji|znamenja=⠞}} itd.
* 2 negativna segmenta: {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, {{Oklepaji|znamenja=P}}, {{Oklepaji|znamenja=Q}}, {{Oklepaji|znamenja=R}}, {{Oklepaji|znamenja=#}}, {{Oklepaji|znamenja=@}}, {{Oklepaji|znamenja=ẹ́}} itd.
* 3 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=B}}, {{Oklepaji|znamenja=&amp;}}, {{Oklepaji|znamenja=æ}}, {{Oklepaji|znamenja=ø}}, {{Oklepaji|znamenja=œ}} itd.
* 4 negativni segmenti: {{Oklepaji|znamenja=∯}} itd.
* …

Načeloma ni omejitve, največ koliko segmentov lahko ima znamenje, vendar veliko število segmentov zmanjšuje berljivost, še posebej pri majhnih fontih. V slovenščini se izven matematične notacije uporabljajo znamenja do okoli štirih pozitivnih in treh negativnih segmentov, vendar je tudi to že redko in se ne pojavlja hkrati. Brajica ima vedno le en negativni segment ter do šest (šesttočkovna brajica – ⠿) oz. osem (osemtočkovna brajica – ⣿) pozitivnih segmentov, saj vsaka brajeva pika predstavlja en segment. Število segmentov v reprezentaciji v vizualnem prenosniku je odvisno od [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Prikaz brajice v vizualnem prenosniku|načina prikaza]].
[[Slika:Toynbee tile at 24th and 6th Ave in New York City September 2012.jpg|sličica|315x315_pik|Toynbee ploščica v New Yorku ima zapolnjene negativne segmente znotraj pozitivnih segmentov, npr. v O, B, D in A.]]
Določene stilistične pisave lahko izpuščajo negativni segmenti (luknje) znotraj pozitivnih segmentov, tako da je namesto luknje v {{Oklepaji|znamenja=A}} ta zapolnjena. V takem pimeru ima vsako znamenje le en negativni segment. Tak primer je prikazan na sliki. V latinici tako pisanje načeloma ne povzroča dvoumnosti. Primer bi lahko bil npr. {{Oklepaji|znamenja=ů}} in {{Oklepaji|znamenja=u̇}}, pa še tu je razlika vseeno opazna zaradi različnih velikosti razločevalnih znamenj.
[[Slika:Font with no holes.png|sredina|sličica|596x596_pik|Primer, kjer ima vsako znamenje le en negativni segment.]]

=== Poteza ===
Pozitivne segmente je smiselno deliti še dalje na manjše dele, kar je tudi ključno za definiranje glave in kode, najpomembnejšega grafetičnega koncepta. Grafonomično pisanje omogoča lahko razdelitev segmentov dalje na [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grafonomično pisanje|grafonomične poteze]]. Vsaka poteza je neprekinjena in lahko torej predstavlja le en segment, če se pa več potez stika, pa skupaj tvorijo en segment.

Težava je, da je za neko splošno definicijo poteze, neke grafetične poteze, potrebno razširiti to tudi na tipografsko pisanje, ki nima nekega produkcijskega ekvivalenta grafonomični potezi. Do sedaj ni bilo podane nobene natančnejše definicije, kako posplošiti definicijo na obe vrsti pisanja. Na prvi pogled se zdi zelo lahko določiti, kaj točno je poteza. Načeloma je to del odseka brez ostrih kotov, ki je približno stalno enake širine. V resnici je zelo težko natančno definirati grafetično potezo, npr. koliko potez ima {{Oklepaji|znamenja=o}}? Ali gre ena okrog in okrog ali sta nekako dve, ker oblika preveč zavija? Kje natanko je meja med potezama v {{Oklepaji|znamenja=r}}? Ali je spodnji del v celoti del ravne linije ali je tudi del vijuge? Ali je {{Oklepaji|znamenja=L}} iz dveh potez ali ene?

Pogosto se definira potezo po principu, ki stereotipizira glavo znamenja, tj. jo naredi kar se da dolgo, navpično in ravno. Zaradi tega se spodnji del {{Oklepaji|znamenja=r}} običajno ne prišteva kljukici in je {{Oklepaji|znamenja=o}} sestavljen iz več potez. Nadvse zanimiva je tudi najbolj pogosta delitev {{Oklepaji|znamenja=l}} na poteze, saj se zaradi boljšega ujemanja z grafematičnimi pravili deli na dve potezi in je glava le spodnji del celotnega znamenja.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–282]]); tega ne prevprašuje niti ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]])&lt;/ref&gt; Ravno zaradi tega ''prilagajanja pravilom'' je ključno, da se najde zadovoljivo definicijo poteze, saj na tem sloni zelo velik del grafetike in grafematike.

==== Elementarni deli ====
Soroden koncept v grafetiki, ki poskuša premostiti to razliko med načinoma pisanja, so '''elementárni déli'''.&lt;ref&gt;Prevod iz nemškega ''Elementarform'' oz. angleškega ''elementary form'' ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]]).&lt;/ref&gt; Načeloma se obravnava, da obstajajo trije tipi elementarnih delov: ravna linija, krivulja in pika.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 40]])&lt;/ref&gt; Taka razdelitev se sicer zdi smiselna, vendar ni bila nikjer natančno definirana. Predvsem je tu problematična pika. Segmenti, kot je {{Oklepaji|znamenja=.}}, običajno niso povsem okrogli, ampak vseeno malo ovalni ali pravokotni, običajno po višini, redkeje (npr. v krepkem Arialu) pa po širini. Kaj torej preprečuje, da bi se te obravnavalo kot zelo kratke črtice? Še en očiten primer pomanjkljivosti take razlage je predpostavka, da je vsaka osnovna oblika sestavljena iz potez oz. potezam podobnim delov in so v nasprotnih primerih ti trije elmentarni deli povsem neučinkoviti za delitev segmentov. Črko A z zapolnjenim notranjim negativnim segmentom (luknjo), kot je pikazano na Toynbee ploščici, je nemogoče smiselno razdeliti v celoti na elementarne dele, saj se zgornji del trikotne oblike ne more smiselno uvrstiti pod nobeno izmed teh treh kategorij. Prav tako ni znana obravnava serifov; oglati serifi so definitivno podobni samostojnim elementarnim delom.

Kljub pomanjkljivostim je tu podanih nekaj primerov vsakega elementarnega dela:

* Pike: {{Oklepaji|znamenja=.}}, celoten zgornji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=?}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;,&lt;/span&gt;}} itd.
* Ravne črte: {{Oklepaji|znamenja=l}}, celoten spodnji segment v {{Oklepaji|znamenja=i}}, oba dela v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=/}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.
* Krivulje: {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=O}}, zgornji del v {{Oklepaji|znamenja=2}}, spodnji del v {{Oklepaji|znamenja=J}} itd.

V latinici se pike večinoma pojavljajo kot samostojni segmenti, izjeme so bolj ali manj le vejice in narekovaji v določenih različicah pisave, predvsem serifnih. Deli drugih dveh tipov se pogosto vežejo z deli istega tipa, npr. {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=N}} oz. {{Oklepaji|znamenja=8}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, kot tudi drugega, npr. {{Oklepaji|znamenja=U}}, {{Oklepaji|znamenja=G}}, {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=f}}.

==== Dodatne lastnosti elementarnih delov ====
Za nedvoumno določitev osnovne oblike preko lastnosti, ki jih ima, ni dovolj zgolj poznavanje njenih segmentov in delov, ampak tudi, kakšne so značilnosti posameznega dela, in kako se povezujejo med seboj. Znamenja {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=X}} in {{Oklepaji|znamenja=T}} so vsa sestavljena iz enega negativnega in enega pozitivnega segmenta, ki je sestavljen iz dveh ravnih črt, a so kljub temu drugačna.

Ravne črte potekajo v neki določeni smeri, vzporedno z neko navidezno premico. Izbira je povsem neodvisna od smeri [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osi]]. Črta je lahko vzporedna z osjo, npr. v {{Oklepaji|znamenja=-}} ali {{Oklepaji|znamenja=_}}, lahko je nanjo pravokotna, npr. v {{Oklepaji|znamenja={{!}}}} ali {{Oklepaji|znamenja=!}}, lahko pa pod nekim drugim kotom, npr. v {{Oklepaji|znamenja=/}} in {{Oklepaji|znamenja=V}}. V drugem primeru je črta '''pokônčna''', v tretjem primeru pa '''pošévna'''.&lt;ref&gt;Prevodi poimenovanj za tipe glav v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 280–281]]).&lt;/ref&gt; Poševna poteza je '''rastóča''', če se viša vzdolž osi, npr. {{Oklepaji|znamenja=/}}, drugače je '''padajóča''', npr. {{Oklepaji|znamenja=\}}. Dodatno se ravne črte razlikujejo tudi po dolžini; razlika med {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=—}} je zgolj v dolžini črte, tako kot med {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;l&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=ı}}.

Glavna značilnost krivulj je, da zavijajo. Razlikujejo pa se lahko v tem, kam zavijajo, za kolikšen kot, in kako hitro. Krivulja, ki nadaljuje ravno črto ali drugo krivuljo, jo lahko nadaljuje v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri urinega kazalca. V prvem primeru nadaljuje črto tako kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʃ}}, v drugem pa kot v {{Oklepaji|znamenja=ƨ}} in {{Oklepaji|znamenja=ʅ}}. Če ne nadaljuje drugega dela, potem je potrebno določiti začetno smer poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;c&lt;/span&gt;}} poteza najprej potuje navzgor in nato začne zavijati v obratni smeri urinega kazalca oz. najprej potuje navzdol in začne zavijati v smeri urinega kazalca – obe razlagi sta grafetično pravilni.

Kot, ki ga krivulja opiše, je lahko tudi različen. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;r&lt;/span&gt;}} krivulja opiše le pravi kot, tj. se spremeni iz poteze, pravokotne na os, v potezo, vzporedno z osjo. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;n&lt;/span&gt;}} krivulja opiše &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt;, saj je najprej pravokotna na os, nato z njo vzporedna in nato spet pravokotna. V {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;d&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;p&lt;/span&gt;}} krivulja opiše več kot &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt;, saj sta tako konec kot začetek poševna. V primerih, kot je {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;c&lt;/span&gt;}}, opiše krivulja &lt;math&gt;360^\circ&lt;/math&gt; oz. je konec enako usmerjen kot začetek. V takih primerih se lahko krivulja sklene in uklešči en negativni segment, kot je to v {{Oklepaji|znamenja=o}}. Razlaga, da je v {{Oklepaji|znamenja=o}} en elementarni del, je sicer iz takega vidika smotrna, vendar se običajno obravnava, da ima tako glavo kot kodo,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 282]])&lt;/ref&gt; torej bi moral biti vsaj iz dveh elementarnih delov, ki so načeloma nedeljivi.

[[w:Ukrivljenost|Ukrivljenost]], tj. kako hitro krivulja spreminja smer, se lahko tudi razlikuje. Če je ukrivljenost &lt;math&gt;0\ \text{m}^{-1}&lt;/math&gt;, potem je to ravna črta. Večja, kot je vrednost, bolj je ukrivljena krivulja. Krivulja v {{Oklepaji|znamenja=C}} ima manjšo ukrivljenosti kot kivulja v {{Oklepaji|znamenja=c}}, saj porabi več prostora, da napravi zavoj za enak kot. Natančnejša obravnava v resnici zahteva, da se ukrivljenost obravnava kot funkcijo v odvisnosti od točke vzdolž krivulje, saj se ukrivljenost spreminja med samo krivuljo. Dokler je taka funkcija zvezna, tj. vzdolž krivulje ne pride do ostrih točk, kjer ukrivljenost ni določljiva, oz. krivulja ne doseže ukrivljenosti &lt;math&gt;0\ \text{m}^{-1}&lt;/math&gt;, je to ena krivulja, drugače pa preide ali v ravno črto ali v drugo krivuljo.

Pike so preprostejše in se jim lahko določa le velikost, npr. {{Oklepaji|znamenja=·}} je manjša od {{Oklepaji|znamenja=⦁}}.

==== Stiki elementarnih delov ====
Elementarni deli se lahko povežejo na različne načine, da tvorijo skupni segment, kar spreminja obliko znamenja.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 41]])&lt;/ref&gt; Pri tem je potrebno določiti, kje se dela stikata in kako se dela stikata. Dela se lahko stikata tako, da se stikata na koncu obeh delov kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}}, lahko se en konec enega stika sredine drugega dela, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, lahko pa se stikata drug drugega na sredini, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=+}}. Glede na način stika je ta lahko oster, pri čemer se dela sekata, lahko pa je postopen, pri čemer se dotikata. V prvem primeru pri stiku oba dela nista vzporedna, tj. v {{Oklepaji|znamenja=L}} je en del vodoraven, en pa navpičen. V drugem primeru sta pri stiku oba dela vzporedna, tj. v  {{Oklepaji|znamenja=J}} sta ravna črta in krivulja ob stiku vzporedni, saj sta obe navpični. Dotikanje je možno le, če je vsaj eden izmed delov krivulja, saj bi se ob stiku ravni črti ali prekrivali ali bi bila ena podaljšek druge, kar pa se obavnava le kot eno daljšo ravno črto. Tako je možnih šest različnih vrst stikov, s posebnim stikom s piko:

* Sekanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=V}}, {{Oklepaji|znamenja=N}}, {{Oklepaji|znamenja=L}}, {{Oklepaji|znamenja=D}}, {{Oklepaji|znamenja=Y}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot oster kot.
* Sekanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=T}}, {{Oklepaji|znamenja=K}}, z vodoravno črto v {{Oklepaji|znamenja=A}}, {{Oklepaji|znamenja=H}} itd. – stik izgleda, kot da en del izhaja ali štrli iz drugega.
* Sekanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=X}}, {{Oklepaji|znamenja=+}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;Q&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=×}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Futura;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot križec.
* Dotikanje na koncih, npr. v {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=J}}, {{Oklepaji|znamenja=U}}, s krivuljo v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot začetek zavijanja brez ostrih kotov.
* Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;r&lt;/span&gt;}}, z levo ravno črto v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;n&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;b&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;ф&lt;/span&gt;}} itd. – stik izgleda kot razcep na avtocesti, ko se en del razcepi na več.
* Dotikanje na sredini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Noto Sans Math;&quot;&gt;𝒳&lt;/span&gt;}} v nekaterih pisavah, drugače redek – stik izgleda kot približanje in nato oddaljitev delov drug od drugega.
* Posebne vrste je stik s piko, npr. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;,&lt;/span&gt;}}, ki ne more biti opredeljen niti kot sekanje niti kot dotikanje, saj pika nima neke usmerjenosti, kateri bi lahko drug del bil vzporeden. Načeloma se drugim delom dodajajo le na koncu. 

Na isti točki se lahko stika tudi več delov, kot je to zelo očitno v {{Oklepaji|znamenja=Y}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}}, vendar tudi na sredini {{Oklepaji|znamenja=m}} (dve krivulji in ravna črta). Če je eden izmed delov krivulja, se lahko tudi večkrat dotikata kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=ø}}. V slovenščini sicer ni pomembno, kje točno na sredini poteze pride do stika, npr. v IPI pa se razlikuje med {{Oklepaji|znamenja=˦}}, {{Oklepaji|znamenja=˧}} in {{Oklepaji|znamenja=˨}}, čeprav bi se lahko vse tri stike opredelilo kot sekanje na koncu enega in na sredini drugega.

==== Definicija poteze ====
S pomočjo ugotovljenega glede elementarnih delov bi se lahko poskusilo zasnovati definicijo grafetične poteze, ki temelji na definiciji elementarnih delov, upošteva neko splošno prepričanje o tem, kaj je poteza, in se čim bolj ujema z dosedanjo razdelitvijo na glavo in kodo,&lt;ref&gt;Kot v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011]]).&lt;/ref&gt; kjer bi glava bila obravnavana kot ena poteza, koda pa kot vse ostalo v znamenju – tj. kot ena ali več potez oz. segmentov. Grafetična poteza je tako vmesna stopnja med elementarnimi deli in segmenti. Vsako potezo sestavlja več elementarnih delov, več potez skupaj pa sestavlja en segment. Določiti je torej potrebno, kateri stiki povezujejo dele v potezo, kateri pa ne.

Načeloma se v eni potezi ne nahajajo ostre točke. Sekanje v vsakem primeru ustvari ostre točke v obliki segmenta, zaradi česar ti stiki ne povezujejo delov v potezo. Za to je tudi veliko podpore v dosedanji delitvi, {{Oklepaji|znamenja=v}} ima za glavo levo poševno črto, za kodo pa desno, {{Oklepaji|znamenja=k}} ima za glavo navpično črto, poševni pa sta koda, {{Oklepaji|znamenja=z}} ima za glavo poševno črto, za kodo pa ostali dve, {{Oklepaji|znamenja=x}} ima za glavo naraščajočo črto, padajoča črta pa je koda. V vseh teh primerih je stik sekanje.

Glede dotikanja bi se lahko enako posplošilo, da se pri stiku ne pojavljajo ostre točke. Tako je edini tip stika, ki bi dele povezoval v poteze, dotikanje na koncih. Glava v {{Oklepaji|znamenja=f}} se obravnava kot {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, torej skupek ravne črte in krivulje, ki se dotikata na koncih. Podobno je pri {{Oklepaji|znamenja=j}} celoten spodnji segment {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} del glave. To podpira tudi delitev v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;t&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;a&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=e}}. Temu pa nasprotuje razdelitev {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}}, ki se obravnavajo, kot da imajo kodo in niso sestavljeni zgolj iz glave. Taka delitev na glavo in kodo pri slednjih dveh se ne ujema niti z delitvijo na elementarne dele, saj ni razloga, da bi se segmenta delilo na več delov, saj je {{Oklepaji|znamenja=l}} povsem upravičeno le ena ravna črta, tako kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=d}}, za {{Oklepaji|znamenja=o}} pa tudi ni razloga, da bi se ga obravnavalo drugače kot eno sklenjeno krivuljo. Od teh treh izjem je le {{Oklepaji|znamenja=s}} v resnici sestavljen iz več delov, pa še tu je edina taka izjema, kar pa tudi ni povsem upravičeno, saj je edina razlika v obravnavi zgolj to, ali ima {{Oklepaji|znamenja=s}} kodo ali ne, in glede na to, da sta po taki obravnavi tudi {{Oklepaji|znamenja=l}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} ostala brez kode, ni smiselno vztrajati pri tem, da jo {{Oklepaji|znamenja=s}} ima. Vse tri se tako povsem upravičeno obravnava kot sestavljene iz zgolj ene poteze, čeprav to napravi nekoliko več izjem v grafotaktiki.

Dotikanje na koncu enega in na sredini drugega dela je upravičeno izključeno iz povezovanja delov v poteze, npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je obravnavano, da je le leva ravna črta glava, ostalo pa koda, v {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta glava, ostalo pa koda itd. Za dotikanje na sredini in stik s piko v dosedanji obravnavi ni bilo takih primerov, torej se opore ne more iskati v delitvi na glavo in kodo. Glede na to, da dotikanje na sredini ustvari ostre točke, ga je smotrno tako tudi obravnavati, torej tak stik ne povezuje delov v potezo. Pri stiku s piko je spremenljivo, ali povzroča stik ostre točke in zaenkrat ni znanega nekega dobrega razloga, da bi se obravalo, kot da združuje dela v eno potezo, ali obratno.

'''Grafétična potéza''' je potemtakem definirana kot vsi elementarni deli, ki so med seboj povezani z dotikanjem na koncih. Glede na to, da so že elementarni deli zaenkrat nepopolno in nenatančno definirani, tudi ta definicija ni popolna. Geometrijsko točno določene meje tudi niso še določene. Taka definicija se dobro prekriva tudi s Primusinimi linijami, le da ona tudi obravnava {{Oklepaji|znamenja=o}} kot dve liniji.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2006|Primus 2006: 10]])&lt;/ref&gt; Nekaj primerov:

* {{Oklepaji|znamenja=b}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz ravne črte in ene iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=c}} je sestavljen iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=h}} je sestavljen iz dveh potez, ene iz daljše ravne črte in ene iz krajše ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=9}} je setavljena iz ene poteze iz krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=j}} je sestavljen iz dveh segmentov; zgornji je sestavljen iz ene poteze iz pike, spodnji segment pa iz ene poteze iz ravne črte in krivulje.
* {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;*&lt;/span&gt;}} je sestavljen iz petih potez, vsaka iz ene ravne črte.

=== Delitev segmentnega prostora ===
Kljub vsem do sedaj obravnavanim značilnostim se vseeno pojavljajo primeri, ki bi bili opisani enako, čeprav se dojemajo kot različne osnovne oblike, npr. {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}}, {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} ter {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}}. Zaradi tega je potrebno določiti tudi pozicijo po višini. '''Višína''' je razsežnost osi, ki je pravokotna na os, tj. {{Oklepaji|znamenja=¯}} je višje od {{Oklepaji|znamenja=–}}, ki je višje od {{Oklepaji|znamenja=_}}, medtem ko sta {{Oklepaji|znamenja=–}} in {{Oklepaji|znamenja=–}} na enaki višini, čeprav se eden pojavlja levo od drugega. V primeru {{Oklepaji|znamenja=,}} in {{Oklepaji|znamenja=’}} je celoten segment v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=b}} je le ravna črta v drugem primeru višje, v primeru {{Oklepaji|znamenja=i}} in {{Oklepaji|znamenja=!}} pa je razmerje med segmentoma različno, saj je v prvem primeru pika nad črto, v drugem primeru pa pod črto. Segmentni prostor je tako smiselno deliti na manjše dele. V vseh pisavah se tak prostor deli glede na skupne višine znamenj, nekatere kompleksnejše pisave, kot sta hangul in simboli KJKV, pa zahtevajo še dodatno delitev, ki ni odvisna od skupnih višin.

==== Glede na skupne višine znamenj ====
[[Slika:Typography Line Terms.svg|sličica|566x566_pik|Prikaz navideznih črt v latinici.&lt;br&gt;
ascender height = zgornja črta&lt;br&gt;
cap height = črta verzalke&lt;br&gt;
median = srednja črta&lt;br&gt;
baseline = osnovnica&lt;br&gt;
descender height = spodnja črta&lt;br&gt;
x-height = srednji črkovni prostor]]
Ko se gleda vrstico zapisanega besedila, se lahko opazi, da večina znamenj ''sedi'' na neki navidezni črti, pod katero se večina ne spušča, v drugih pisavah redkeje lahko tudi ''visijo'' z neke navidezne črte, nad katero se večina ne dviga (npr. v [[w:Kijevski_misal|Kijevskem misalu]]). Ta črta se imenuje '''osnôvnica''',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]), geslo osnovnica&lt;/ref&gt; '''osnôvna čŕta''' ali '''črkôvna čŕta'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]); poimenovanja črt in prostorov tudi izvzeti od tu.&lt;/ref&gt; Latinična znamenja, ki se vseeno spuščajo tudi pod to črto, se spuščajo do nižje navidezne črte, ki se imenuje '''spódnja čŕta''', npr. {{Oklepaji|znamenja=p}} in {{Oklepaji|znamenja=g}}. Prostor med osnovnico in spodnjo črto se imenuje '''spódnji črkôvni prôstor'''. Navidezna črta, pod katero se veliko malih črk konča, se imenuje '''srédnja čŕta'''. Prostor med osnovnico in srednjo črto se imenuje '''srédnji črkôvni prôstor'''. Obstaja tudi '''zgórnja čŕta''', do katere se raztezajo ascenderji, kot v {{Oklepaji|znamenja=b}} ali {{Oklepaji|znamenja=l}}; prostor med srednjo in zgornjo črto se imenuje '''zgórnji črkôvni prôstor'''. Obstaja še ena črta, ki se imenuje '''čŕta verzálke''', do katere segajo velike črke. Ta je zelo blizu zgornje črte, vendar običajno nižja zaradi razločevanja med velikim I in malim L v veliko enodebelnih pisavah. To je zelo očitno, kadar sta skupaj, npr. v {{Oklepaji|znamenja=Ilirska Bistrica}}. Nekatere pisave tega ne razločujejo, npr. Arial ali Helvetica, kjer je višina enaka: {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Arial;&quot;&gt;Ilirska Bistrica&lt;/span&gt;}} oz. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;Ilirska Bistrica&lt;/span&gt;}}. Razlikovanje med zgornjo črto in črto verzalke kot izogib enaki obliki velikega I in malega L je opcijsko, tako kot je opcijsko razlikovanje med tonemi v govorjeni slovenščini. Razlikovanje je sicer lahko tudi drugačne narave, npr. z dodajanjem serifov velikemu I ali kljukice malemu L. Črta verzalke ima torej zelo majhen pomen za razlikovanje alografov, bistveno manjši od ostalih črt.

Znamenja običajno ne segajo nižje od spodnje črte ali višje od zgornje. Izjema so znamenja z razločevalnimi znamenji, npr. v slovenščini pogosti {{Oklepaji|znamenja=Č}}, {{Oklepaji|znamenja=Š}} in {{Oklepaji|znamenja=Ž}}, pa tudi {{Oklepaji|znamenja=Ć}} imajo razločevalna znamenja, ki segajo nad zgornjo črto; za seganje pod spodnjo črto je primer iz IPE {{Oklepaji|znamenja=p̪}}. Višina segmentnega prostora je običajno obravnavana kot razdalja med spodnjo in zgornjo črto, vendar se zaradi takih primerov mora kdaj razširiti navzgor ali navzdol. Glede na to, da se lahko doda poljubno veliko razločevalnih znamenj je lahko tudi segmentni prostor različno velik; ob uporabi {{Oklepaji|znamenja=á̬̤̰̹̺̄̀̆̇}} ali česa podobnega se višina osi zelo razširi.

Znamenja pogosto segajo le v tiste črkovne prostore, kamor sega tudi glava znamenja, vendar je to pravilo zelo velikokrat kršeno. Skoraj vedno ne drži, če ima znamenje več segmentov, saj se ti pogosto nahajajo v drugih prostorih kot glava, npr. v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=č}} se glava nahaja le v srednjem črkovnem prostoru, zgornja segmenta pa v zgornjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=ọ}} pa je spodnji segment v spodnjem črkovnem prostoru, čeprav je glava le v srednjem. Lahko se zgodi, da tudi ena poteza znotraj istega segmenta kot glava sega v drug pas, v zgornjega npr. v {{Oklepaji|znamenja=ƈ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ʛ}}, pogosteje pa v spodnjega, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ɀ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ę}}.

==== Kompleksnejša sestava ====
[[Slika:Nuye2.gif|sličica|Primeri delitve segmentnega prostora v hangulu.]]
V pisavah, kot sta hangul in ideogrami KJKV, ni tako pomembno, do katere višine segajo znamenja, temveč kakšna je notranja razporeditev. V znamenju {{Oklepaji|znamenja=한}} je vidno, da je en skupek segmentov levo zgoraj, en segment desno zgoraj in en segment spodaj. Podobno je s simboli KJKV, npr. {{Oklepaji|znamenja=晃}} je setavljen iz dveh delov, zgornjega radikala 日 in spodnjega fonetičnega dela 光.

==== Delitev brajeve celice ====
Brajeva celica ima v sebi največ šest (šesttočkovna brajica) ali osem (osemtočkovna brajica) pik. Te se lahko pojavljajo le na posebej določenih mestih. Glede na pozicijo vzdolž osi se lahko pojavljajo v levem ali desnem stolpcu, tj. {{Oklepaji|znamenja=⡇}} ali {{Oklepaji|znamenja=⢸}}, glede na višino pa v treh (šesttočkova brajica) oz. štirih (osemtočkovna brajica) vrsticah, tj. {{Oklepaji|znamenja=⠉}}, {{Oklepaji|znamenja=⠒}}, {{Oklepaji|znamenja=⠤}} ali {{Oklepaji|znamenja=⣀}}, od teh se zadnja pojavlja le v osemtočkovni brajici. Taka omejitev omogoča v šesttočkovni brajici točno šest različnih mest, kjer se lahko pika nahaja, v osemtočkovni pa točno osem.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 5]])&lt;/ref&gt; Realizacija oz. pomanjkanje le-te je na vsakem mestu kontrastivna in lahko spremeni alograf oz. grafem.

=== Delitev na glavo in kodo ===
Pri opazovanju znamenj, kot so {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=j}} ali {{Oklepaji|znamenja=f}} se lahko vidi, da se vsaj v latinici čez celotno višino ali večino višine znamenja razteza ena poteza, ki se tudi razteza po celotni višini srednjega črkovnega prostora. V  {{Oklepaji|znamenja=b}} je to ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=l}}, v {{Oklepaji|znamenja=j}} ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}}, v {{Oklepaji|znamenja=f}} pa ista poteza kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}}. Ta poteza znamenja se imenuje '''gláva''' ali '''hásta''' (iz lat. ''hasta'' ‚kol, palica‘), ostale poteze v znamenju pa skupaj tvorijo '''kódo''' (iz vulg. lat. ''coda'' ‚rep‘).&lt;ref&gt;Originalno v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Brekle1995|Brekle 1995: 5]]), z razširitvijo v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 121]]).&lt;/ref&gt; Ta delitev se uporablja načeloma le pri osnovnih alografih črk (malih črkah), saj je tam pomemben koncept višine in razvrstitev po višinski lestvici, kar predstavlja podoben koncept kot sonornost v glasoslovju.

==== Glava ====
Načeloma ima vsaka mala črka glavo, tj. potezo v znamenju, ki se po najkrajši poti razteza čez celoten srednji črkovni prostor in se lahko razteza tudi v druge prostore, npr. {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 279]])&lt;/ref&gt; Edina pogostejša izjema v slovenščini je {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Times New Roman;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, kjer se nobena poteza ne razteza čez celoten srednji črkovni prostor, zaradi česar se v višinski lestvici uporablja drugi alograf, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}. Druge redkejše male črke, ki se redko uporabljajo v slovenščini in še to le zaradi tega, ker se pri prevzemanju lastnih imen zapis ohranja, so med drugim ež {{Oklepaji|znamenja=ʒ}} v abecedi Mednarodne romske unije, joh {{Oklepaji|znamenja=ȝ}} iz škotščine, {{Oklepaji|znamenja=ǃ}} ({{Unicode|01C3|ne}} in ne klicaj) in {{Oklepaji|znamenja=‼}}, ki se pojavljata pri besedah, prevzetih iz kojsanskih jezikov, okina ({{Oklepaji|znamenja=‘}}) v havajščini, saltiljo ({{Oklepaji|znamenja=ꞌ}}) v nekaterih mehiških jezikih ter v nekaterih transkripcijah, predvsem ajin in alef iz različih pisav in jezikov ter mehki in trdi znak iz jezikov, pisanih v cirilici.

Najkrajša razdalja v tem primeru pomeni, da poteza ne vijuga in je čim bolj pravokotna na osnovnico. Če je možno, je glava pokončna in ni zavita, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}} je glava ravna leva poteza, ne zavita desna. Temu sledi zavita poteza, ki je glava le v primeru, da ni možno najti pokončne glave, ki ni zavita, npr. v {{Oklepaji|znamenja=e}}. V primeru, da znamenje ne more imeti pokončne glave, je glava poševna poteza, npr. v {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=s}}. V primeru, da sta dve potezi enako, a obratno poševni, npr. leva in desna v {{Oklepaji|znamenja=v}}, se običajno določi padajoča. To je bolj zaželeno, ker v ležečem slogu postaneta potezi različni in je leva običajno pod manjšim kotom glede na pravokotnico osnovnice kot desna, npr. v {{Oklepaji|znamenja=''v''}}.

===== Dolga glava =====
'''Dôlga gláva''' se razteza čez več kot en črkovni pas. Najdaljša glava lahko zaseda vse tri črkovne prostore, vendar je to redko. Taka primera sta npr. eš {{Oklepaji|znamenja=ʃ}} in v grščini in IPI beta {{Oklepaji|znamenja=β}}. Tudi kadar zaseda dva črkovna prostora je v latinici poševna le v {{Oklepaji|znamenja=y}} in redkem latiničnem {{Oklepaji|znamenja=ꭓ}}. Veliko pogosteje je pokončna in zaseda dva črkovna pasova:

* Srednji in zgornji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Srednji in spodnji črkovni pas: {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Glede na zavitost glave se znamenja z dolgo kodo delijo tako:

* Ravna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=q}} itd.
* Zavita zgoraj: {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=ß}} itd.
* Zavita spodaj: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.

Problematična je klasifikacija {{Oklepaji|znamenja=l}}. Do sedaj se je obravnaval kot sestavljen tako iz glave kot iz kode, kar je povzročilo, da je glava kratka kot v {{Oklepaji|znamenja=ı}}. Čeprav je to grafematično bolj smiselno, nima veliko grafetične podlage. Tako razdelitev se zagovarja predvsem zaradi tega, ker mora vsako znamenje imeti tudi kodo in ker taka oblika glave obstaja tudi v {{Oklepaji|znamenja=i}} ali {{Oklepaji|znamenja=n}},&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 281]])&lt;/ref&gt; vendar grafetično ni razloga, da bi se eno ravno črto delilo na dva dela; potemtakem bi se tudi {{Oklepaji|znamenja=f}} ali {{Oklepaji|znamenja=t}} obravnavalo, kot da imata kratko glavo in kodo, v slovenščini tudi druge z dolgo glavo, saj se lahko koda pojavlja v več kot le enem črkovnem prostoru, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}. Prav tako je pod tako obravnavo le {{Oklepaji|znamenja=l}} tak, ki ima pokončno ravno črto za kodo. Grafetično je torej bolj smiselno obravnavati znamenje kot da je brez kode in z dolgo glavo.

===== Kratka glava =====
'''Krátka gláva''' je omejena le na srednji črkovni pas. V teh primerih je v več znamenjih tudi poševna, tj. nimajo pokončne poteze, ki bi se raztezala čez celoten srednji črkovni prostor. Črke s poševno glavo, ki so pogostejše v slovenščini, so {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}} {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}} in nekoliko redkejši {{Oklepaji|znamenja=x}} in {{Oklepaji|znamenja=w}}, od teh je le v {{Oklepaji|znamenja=s}} glava zavita, v drugih pa ne.

Ostale črke imajo pokončno kratko glavo, ki je ali zavita ali ne:

* Kratka pokončna ravna glava: {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}
* Kratka pokončna zavita glava: {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}

Tu sta problematična {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=č}}, saj se {{Oklepaji|znamenja=c}} obravnava, kot da nima glave kljub potezi, ki zadošča njeni definiciji. To se na primeru angleščine zagovarja s povezanostjo grafemov {{Oklepaji|znamenja=c}} in {{Oklepaji|znamenja=k}}, njuno omejenostjo, v katerih pozicijah si sploh lahko kontrastrata, in tem, da se oba nanašata na fonem {{Izgovorjava|k|alofoni=ne}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fuhrhop2011|Fuhrhop, Buchmann in Berg 2011: 283–285]])&lt;/ref&gt; Grafetično ni na znamenju ničesar, kar bi nakazovalo na to izjemo in tudi v slovenščini sta oba grafema manj povezana in se ne nanašata ta isti fonem. Zaradi tega je to znamenje grafetično bolj primerno obravnavati, kot da ima kratko zavito glavo. Obravnava {{Oklepaji|znamenja=c}} kot znamenja z dolgo glavo je z vidika grafetike tako nesmiselno kot fonetična obravnava fonema {{Izgovorjava|ɾ|r|alofoni=ne}} ob nezapisanem polglasniku kot samoglasnika.

==== Koda ====
Ostale poteze poleg glave sestavljajo kodo znamenja. Ta je običajno sestavljena iz ene dodatne poteze, kdaj pa je znamenje sestavljeno tudi iz več kot dveh potez, zaradi česar ima koda potem dve ({{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}), tri ({{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}), štiri ({{Oklepaji|znamenja=ž}}), redko tudi več potez (npr. {{Oklepaji|znamenja=ǚ}} v pinjinu). Do sedaj je bilo predpostavljeno, da ni nobena črka brez kode.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; Najočitnejši protiprimer je že brezpični i {{Oklepaji|znamenja=ı}}, ki se ga ne more razdeliti na dva dela, edina poteza pa je logično tako kot v {{Oklepaji|znamenja=i}} glava. Pri taki definiciji [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Definicija poteze|poteze]] in posledično glave, kot je prikazana tu, so taki primeri tudi {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, dolgi s v bohoričici {{Oklepaji|znamenja=ſ}}, ostri s {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Arial;&quot;&gt;ß&lt;/span&gt;}}, o {{Oklepaji|znamenja=ɔ}} (npr. pri prevzemanju iz evejščine ali dagbanijščine), latinična jota {{Oklepaji|znamenja=ɩ}} (npr. pri prevzemanju iz mosijščine), zobni tlesk {{Oklepaji|znamenja=ǀ}} (pri prevzemanju iz kojsanskih jezikov), kapitelčni i {{Oklepaji|znamenja=ɪ}} (npr. pri prevzemanju iz bondoukoujske kulangščine), če se serifi ne obravnavajo kot svoje poteze, in prezrcaljeni r s trnkom {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, ki se pojavlja v transkripciji mijaščine.

Koda je lahko v celoti levo ali desno od glave, lahko pa glavo seka oz. se nahaja nad ali pod njo:

* Levo: {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} itd.
* Desno: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}, {{Oklepaji|znamenja=e}} itd.
* Skozi: {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=x}} itd.
* Nad: {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=č}} itd.
* Pod: {{Oklepaji|znamenja=ọ}} itd.
* Ostalo: {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}

Pri {{Oklepaji|znamenja=z}} se zgornja poteza nahaja levo, spodnja pa desno od glave. Pri {{Oklepaji|znamenja=ž}} se poleg tega nahajata še dve potezi nad glavo.

V vsakem znamenju se koda tudi načeloma pojavlja le v enem črkovnem pasu,&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; npr. v {{Oklepaji|znamenja=m}} se koda pojavlja le v srednjem črkovnem pasu, v {{Oklepaji|znamenja=j}} pa v zgornjem črkovnem pasu. V slovenščini obstajajo izjeme, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ž}}, v katerem sta dve potezi kode v srednjem črkovnem pasu, dve v kljukici pa v zgornjem črkovnem pasu. Obstaja še veliko drugih izjem, npr. {{Oklepaji|znamenja=ü}}, {{Oklepaji|znamenja=ą}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}} itd. Veliko takih primerov je z razločevalnimi znamenji, ki se tudi upoštevajo, saj spadajo pod isto osnovno obliko kot ostali del znamenja, npr. {{Oklepaji|znamenja=é}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ́}} itd.

Glavo sestavlja le ena poteza in je zato omejena na en segment. Koda nima take omejitve, saj je lahko sestavljena iz več potez, ki se pojavljajo v več segmentih. Tudi če je zgolj ena poteza, lahko tvori svoj segment, ločen od segmenta glave, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=j}}. Koda je lahko tako intrasegmentna oz. znotrajsegmentna, kjer skupaj z glavo tvori en segment in se tako glave dotika, lahko je intersegmentna oz. medsegmentna, kjer tvori svoj segment (redkeje več), ločen od glave, lahko pa je intrasegmentno–intersegmentna oz. znotrajsegmentno–medsegmentna, kjer nekatere poteze kode tvorijo isti segment kot glava, druge pa tvorijo svoje segmente. Medsegmentne kode so običajno le nad ali pod glavo, saj bi drugače bile običajno obravnavane kot dve znamenji ({{Oklepaji|znamenja=ŀ}} sta dve znamenji), razen v redkih primerih, ko vmes ni presledka po celi višini, npr. v {{Oklepaji|znamenja=ꜿ}}, kjer je pika levo od glave. Nekaj primerov:

* Znotrajsegmentna oz. intrasegmentna: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=p}},  {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;g&lt;/span&gt;}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}, {{Oklepaji|znamenja=w}} itd.
* Medsegmentna oz. intersegmentna: {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=ĺ}}, {{Oklepaji|znamenja=ọ̑}} itd.
* Znotrajsegmentno–medsegmentna: {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=ǧ}}, {{Oklepaji|znamenja=ê}}, {{Oklepaji|znamenja=ɨ}} itd.

==== Odprtost ====
Glede na to, da se znotrajsegmentna koda običajno pojavlja le v enem črkovnem pasu, se lahko opazuje, ali se koda dotika dolge glave v zgornjem ali spodnjem črkovnem pasu, katera obsega glava. V {{Oklepaji|znamenja=b}} je koda v srednjem črkovnem pasu, glava pa se razteza tudi v zgornji črkovni pas, torej prihaja do stika na dnu glave. V {{Oklepaji|znamenja=p}} je koda prav tako v srednjem črkovnem pasu, vendar se glava razteza v spodnji črkovni pas, torej prihaja do stika na vrhu glave. Glede na to, da je znotrajsegmentna koda običajno v srednjem črkovnem pasu, je razporeditev več ali manj enaka kot to, ali se dolga glava razteza v zgornji ali v spodnji črkovni pas. Če se koda stika glave na vrhu glave, je znamenje '''odpŕto navzdôl''', če se stika na dnu glave, pa je '''odpŕto navzgôr'''. Če se koda dotika glave v obeh pasovih (npr. v {{Oklepaji|znamenja=đ}}), je taka koda '''zapŕta'''.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Adaptirano po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Primus2004|Primus 2004: 254]]).&lt;/ref&gt;

Podobno se lahko razdeli tudi pri kratkih glavah, le da se tu gleda znotraj srednjega črkovnega prostora. Če se koda dotika v zgornji polovici pasu, kot npr. v {{Oklepaji|znamenja=n}}, je znamenje odprto navzdol, če se dotika v spodnji polovici pasu, pa je odprto navzgor. Taka distinkcija, ko se znamenje sredi poteze dotika glave, vsaj v slovenščini ni kontrastivna, ampak je odvisna od kode. Ne obstaja znamenje, kjer bi se koda {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;font-family:Helvetica;&quot;&gt;ɿ&lt;/span&gt;}} kot v {{Oklepaji|znamenja=n}} dotikala glave v spodnji polovici prostora, zato ni potrebno deliti srednjega črkovnega pasu na dva manjša dela. Kadar se dotika glave konec kode, je, če koda od stika poteka navzgor kot v {{Oklepaji|znamenja=n}}, povezana proti vrhu glave in je tako znamenje odprto navzdol, če koda od stika poteka navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=u}}, je povezana proti dnu glave in je tako znamenje odprto navzgor. Primeri, ko se koda dotika glave na več mestih kot v {{Oklepaji|znamenja=a}}, je dotik tako na sredi glave kot kode ali prihaja do sekanja na sredini glave kot v {{Oklepaji|znamenja=e}} ali {{Oklepaji|znamenja=x}}, je tako znamenje zaprto. Primeri stika na koncih glave, npr. {{Oklepaji|znamenja=v}} ali {{Oklepaji|znamenja=z}} so trivialnejši. Ker je stik na dnu glave v {{Oklepaji|znamenja=v}}, je odprt navzgor, v {{Oklepaji|znamenja=z}} pa se koda stika na obeh koncih glave in je tako znamenje zaprto.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Če glava nima znotrajsegmentne kode, se lahko opazuje zavitost glave. Če je zavita zgoraj kot v {{Oklepaji|znamenja=ſ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɿ}}, se ukrivlja navzdol, torej je odprta navzdol, če je zavita spodaj kot v {{Oklepaji|znamenja=ȷ}} ali {{Oklepaji|znamenja=ɩ}}, se ukrivlja navzgor, torej je odprta navzgor. Če se ukrivlja navzgor in navzdol kot v {{Oklepaji|znamenja=s}} ali se ne ukrivlja kot v {{Oklepaji|znamenja=i}}, je zaprta.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Nekaj primerov:

* Odprta navzgor: {{Oklepaji|znamenja=b}}, {{Oklepaji|znamenja=d}}, {{Oklepaji|znamenja=k}}, {{Oklepaji|znamenja=h}}, {{Oklepaji|znamenja=j}}, {{Oklepaji|znamenja=v}}, {{Oklepaji|znamenja=u}}, {{Oklepaji|znamenja=w}}
* Odprta navzdol: {{Oklepaji|znamenja=p}}, {{Oklepaji|znamenja=g}}, {{Oklepaji|znamenja=t}}, {{Oklepaji|znamenja=f}}, {{Oklepaji|znamenja=m}}, {{Oklepaji|znamenja=n}}, {{Oklepaji|znamenja=r}}, {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=y}}
* Zaprta: {{Oklepaji|znamenja=l}}, {{Oklepaji|znamenja=z}}, {{Oklepaji|znamenja=ž}}, {{Oklepaji|znamenja=s}}, {{Oklepaji|znamenja=š}}, {{Oklepaji|znamenja=i}}, {{Oklepaji|znamenja=a}}, {{Oklepaji|znamenja=e}}, {{Oklepaji|znamenja=o}}, {{Oklepaji|znamenja=c}}, {{Oklepaji|znamenja=č}}, {{Oklepaji|znamenja=đ}}, {{Oklepaji|znamenja=x}}&lt;!-- Doda se lahko razširitev na druga znamenja. --&gt;

=== Različne pisave ===
Za razliko od glasoslovja se v pisoslovju pogosto razloča med različnimi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pisava|pisavami]]. Glede na značilnosti oblike znamenj,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974a|Herrick 1974a: 538]])&lt;/ref&gt; kot so delitev segmentnega prostora, ali imajo znamenja glavo ter število segmentov in potez, se združuje zapise s podobnimi lastnostmi pod eno pisavo, npr. latinico, simbole KJKV, grško pisavo, arabsko pisavo itd., ki so ločeni od zapisov z drugačnimi lastnostmi, ki spadajo pod drugo pisavo. Tako razločevanje ni vezano na to, kako se izgovarja kako znamenje ali kakšno vlogo ima v jeziku (to je črkopis),&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2017|Weiss 2017]])&lt;/ref&gt; pač pa zgolj po grafetičnih značilnostih. Zaradi tega lahko več jezikov uporablja eno pisavo, kar se tudi pogosto zgodi.
[[Slika:Venn diagram gr la ru.svg|sličica|Vennov diagram osnovnih velikih črk latinice, cirilice in grške pisave. Znamenja na sredini obstajajo v vseh treh prisavah.]]
Podobne ločitve sicer obstajajo tudi v glasoslovju, npr. delitev na jezike s kliki (npr. zulujščina) in tiste brez njih (npr. slovenščina) je ekvivalentna razlikovanju med pisavami. V resnici ne ena ne druga delitev ni povsem grafetična, ampak že posega v grafematiko. Latinica, cirilica in grška pisava imajo zelo podobne značilnosti in si celo delijo nekatera znamenja, ampak so vseeno obravnavane kot svojevrstne. Po obliki so latinični A, grška alfa Α in cirilični А enaki in jih predstavlja isto znamenje, tj. {{Oklepaji|znamenja=A}}. Ostala znamenja v vseh treh pisavah tudi grafetično ne izstopajo od drugih latiničnih znamenj in jih nekdo, ki ne pozna nobene izmed pisav, ne bi prepoznal kot pripadajoče drugi pisavi.

Posamezni zapis mora torej imeti tudi dovolj veliko prekrivnost znamenj z ostalimi zapisi v neki pisavi, da se uvršča pod isto pisavo. Ni natančno določeno kolikšen mora biti, in je tudi odvisno, s kakšnimi zapisi se primerja. Nekaj zapisano s sodobnim slovenskim črkopisom v primerjavi z nečim, zapisanim s sodobnim hrvaškim črkopisom, ima veliko prekrivnost, z nečim, ki je zapisano s sodobnim angleškim črkopisom že manj, v primerjavi z zapisom [[wikipedia:Taa_language|taščine]] pa še veliko manj.

==== Latinica ====
Slovenščina se je že od časa Brižinskih spomenikov (972–1039) zapisovala v latinici. '''Latínica''' oz. '''latínična pisáva''' (kot poenostavitev Hericckovega sistema tudi '''rímska pisáva'''&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]])&lt;/ref&gt;) se je uporabljala za zapis vseh rokopisov, zapisanih v slovenščini, ter za pisanje bohoričice, dajnčice in današnje slovenice (prilagojene gajice). Opredelitev metelčice je nekoliko težja, saj so črke za zapis {{Izgovorjava|t͡ʃ, ʃ, ʃt͡ʃ, ʒ, z, e|č, š, šč, ž, z, e|alofoni=ne}} podobne cirilskim {{Oklepaji|znamenja=ч}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}}, {{Oklepaji|znamenja=щ}}, {{Oklepaji|znamenja=ж}}, {{Oklepaji|znamenja=з}} in {{Oklepaji|znamenja=є}}, medtem ko so črke za zapis {{Izgovorjava|b, d, f, ɡ, x, i, j, k, l, m, n, p, ɾ, s, t, u, ʋ|b, d, f, g, h, i, j, k, l, m, n, p, r, s, t, u, v|alofoni=ne}} podobne latiničnim, ki so v uporabi tudi v slovenici; mala {{Oklepaji|znamenja=k}} in {{Oklepaji|znamenja=t}} imata latinični obliki in ne ciriličnih {{Oklepaji|znamenja=к}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} za veliki črki {{Oklepaji|znamenja=K}} in {{Oklepaji|znamenja=T}}, ki sta pisavama skupni.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Metelko1825|Metelko 1825: ⅬⅠⅤ]])&lt;/ref&gt; Zaradi prevlade črk, podobnim latinici, je smiselno znamenja metelčice prav tako obravnavati kot latinico.

Latinica se je razvila iz [[w:Hieroglif|egipčanskih hieroglifov]], ki je nastala v četrtem stoletju pr. n. št. Najstarejši znani zapisi so zapisi na kostnih tablicah, posodah in pečatnih odtisih, ki so nastali med 3200 in 3400 pr. n. št., najdeni v grobnici U-j na pokopališču Umm el-Quaab blizu [[w:Abidos,_Egipt|Abidosa]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mattessich2002|Mattessich 2002]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mitchell1999|Mitchell 1999]])&lt;/ref&gt; Okoli 1900–1800 pr. n. št. se je iz egipčanskih hieroglifov razvila [[wikipedia:Proto-Sinaitic_script|protosinajska pisava]], od katere obstajata dva zapisa v [[wikipedia:Wadi_el-Hol_inscriptions|Wadi el-Holu]] blizu [[wikipedia:Luxor|Luxorja]] v današnjem Egiptu in mlajši zapisi v [[wikipedia:Serabit_el-Khadim_proto-Sinaitic_inscriptions|Serabit el-Khadimu]] na [[w:Sinajski_polotok|Sinajskem polotoku]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#LeBlanc2017|LeBlanc 2017: 21]])&lt;/ref&gt; Iz nje se je razvila [[w:Feničanska_abeceda|feničanska pisava]] (zgodnji zapisi se imenujejo tudi [[wikipedia:Proto-Canaanite_alphabet|protokanaanska pisava]]), od katere je prvi daljši zapis na [[wikipedia:Ahiram_sarcophagus|Ahiramskem sarkofagu]] iz zgodnjega desetega stoletja pr. n. št.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Albright1947|Albright 1947: 155]])&lt;/ref&gt; Njihovo pisavo so prevzeli in svojemu jeziku prilagodili Grki v [[w:Grška_abeceda|grško pisavo]] (ki je takrat bila drugačna kot današnja), od katere je prvi zapis iz okoli 770 pr. n. št. v grobnici blizu Osteria dell' Osa blizu latinskega mesta [[wikipedia:Gabii|Gabii]], uporabljali pa naj bi jo že vsaj od devetega stoletja pr. n. št., saj je že takrat izkazovala precej variantnosti.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]])&lt;/ref&gt; Evbojska različica, ki so jo prinesli kolonisti na Apeninski polotok, so tamkajšnji prebivalci, predvsem Etruščani, prevzeli in adaptirali v stare italske pisave.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Horrocks2010|Horrocks 2010: xiii]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Banti1973|Banti 1973: 193]])&lt;/ref&gt; Latinica se je razvila ali direktno iz evbojske pisave ali preko starih italskih pisav, s prvim zapisom v latinskem jeziku v 7. stol. pr. n. št.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Penney2011|Penney 2011: 220]])&lt;/ref&gt;

Po Herricku latinica ne predstavlja ene pisave, ampak predstavlja rod pisav, ki ga imenuje '''romanoídne pisáve''', ki skupaj s ciriloidnimi in helenoidnimi pisavami sestavlja '''helénsko''' '''družíno pisáv'''. Rod se deli na štiri pisave: novorimsko, starorimsko, frakturno in gelsko.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 14]]); izvirno ''Neoroman'', ''Paleooman'', ''Fraktur'', ''Gaelic'' &lt;/ref&gt; Zapisa sodobne slovenščine sicer ne navaja, vendar bi se uvrstil pod '''nôvorímske pisáve''', tako kot npr. za zapis sodobnega hrvaškega, češkega, angleškega, španskega, švedskega in turškega jezika. Pod starorimske pisave uvršča pisavo za zapis latinice, ki nima malih črk, pod frakturno uvršča [[wikipedia:Fraktur|frakturno nemško pisavo]] (oz. bi se to lahko razširilo na celotno [[w:Gotica|gotico]]), pod gelsko pisavo pa uvršča [[wikipedia:Gaelic_type|gelsko irsko pisavo]]. &lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Latinica je res širok pojem in zajema tudi pisave, ki nimajo vseh že omenjenih značilnosti. Starorimska pisava nima malih črk, zaradi česar koncept glave in kode ne vpliva enako na grafotaktične omejitve. Delitev segmentnega prostora je tudi enostanejša, vendar je večina značilnosti starorimske pisave uporabna tudi za analizo velikih črk. Slovenščina se z novorimsko pisavo zapisuje že od 16. stoletja; ''Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach'' je še zapisan v gotici (natančneje v [[wikipedia:Schwabacher|schwabacherju]]),&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Trubar1550|Trubar 1550]])&lt;/ref&gt; naslednje knjige pa slovenščino zapisujejo z novorimsko pisavo.

Prva izmed romanoidnih pisav je bila starorimska in je to tista, ki se je prvič zapisala v 7 stol. pr. n. št. Črke z ascenderji in descenderji se pojavijo v tretjem stoletju našega štetja z '''pôlunciálno pisávo''', ki se je razvila iz '''unciálne pisáve''' (iz lat. ''uncia'' ‚unča, inč‘), ki se je razvila in '''rustikálne pisáve''' (iz lat. ''rusticus'' ‚preprost, kmečki‘), ta pa iz '''trajánske pisáve''' (iz lat. Traianus ‚[https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=134&amp;View=1&amp;Query=Trajan Trajan]‘).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 9–18]])&lt;/ref&gt; Po razpadu Zahodnorimskega cesarstva se je uporabljalo več različnih pisav, iz katerih se je že v osmem stoletju razvila '''karolínška minúskula''', predvsem iz merovinške in germanske minuskule, s prvim zapisom iz leta 770.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Marcos2024|Marcos 2024: 45–46]])&lt;/ref&gt; Brižinski spomeniki so zapisani v karolinški minuskuli,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Grdina2004|Grdina 2004]]), § 111&lt;/ref&gt; kot so tudi Heiligenkreuški števniki. Karolinška minuskula se je nato razvila v '''prótogótico''' (iz stgr. ''πρωτο''- (''prōto''-) ‚prvi‘ + nem. gotisch ‚gotski‘ + -ica), v kateri je zapisan pozdrav Ulricha Lichtensteinskega. herrick nobene izmed teh pisav oz. različic pisave ne obavnava in ni jasno, ali bi jih obravnaval kot samosvoje pisave ali kot različico kake druge pisave. Kasnejši rokopisi so vsi zapisani v gotici, Rateški rokopis v različici [[wikipedia:Blackletter#Textura|textura quadrata]], Videmski rokopis, Starogorski rokopis in Černjejski rokopis v [[wikipedia:Blackletter#Cursiva|kurzivni gotici]], Stiški rokopis in Škofjeloški rokopis pa v različici [[wikipedia:Bastarda|gothica bastarda]].

Novorimska pisava je nastala deloma po zgledu humanistične pisave, ki se je zgledovala po karolinški minuskuli, deloma po takratni gotici in je nekatere značilnosti prevzela od ene, nekatere pa od druge. Oblikovala se je v Italiji v 15. stoletju, vzporedno z uvajanjem tiska na tistem področju. Prvi novorimski font naj bi oblikoval Johann of Speyer leta 1469 v Benetkah, kateremu sledi Nicolas Jensen leta 1470.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nesbitt1957|Nesbitt 1957: 70]])&lt;/ref&gt; Kurzivna tiskana pisava in pisane črke podobno temeljijo na gotici in humanistični pisavi, za kar gl. poglavje o grafematični alogafiji. Takratna pisava je še vedno povsem zlahka berljiva za razliko od npr. gotice, ki je tako drugačna, da povzroča težave ljudem, ki se le tu in tam z njo srečajo.

==== Brajica ====
Latinica je glavni način zapisa, ki poteka preko vizualnega prenosnika. Kadar taka komunikacija ni mogoča, tj. ko je bralec slepa ali slabovidna oseba, pa se uporablja '''brájico''' oz. '''Braillovo pisávo''' {{Izgovorjava|ˈbɾejlɔʋɔ|bréjlovo}}, ki se zapisuje v taktilnem prenosniku. Herrick brajice ne omenja. Še vedno se zapisuje slovenščina, ki ima enake glasoslovne, oblikoslovne iz skladenjske značilnosti (za razliko od slovenskega znakovnega jezika, ki je svoj jezik, in se na vseh ravneh razlikuje od slovenščine), le da z drugačno pisavo. Od slovenščine, pisane v latinici se torej razlikuje le v pisoslovni analizi. Večina oseb, ki ni slepih ali slabovidnih in nimajo rednega stika s takimi osebami, pisave ne zna brati.

Za razliko od latinice je bajica precej mlajša. Ustvaril jo je Louis Braille in jo predstavil leta 1829 v delu ''Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829]])&lt;/ref&gt; Brajica je nastala kot poenostavitev sistema, ki ga je ustvaril Charles Barbier de La Serre za namene komunikacije v temi,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Barbier1815|Barbier 1815]])&lt;/ref&gt; ki je kot inspiracijo vzel komunikacijo z baklami, ki so jo uporabljali stari Grki s pomočjo [[wikipedia:Polybius_square|Polibijevega kvadrata]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bertman2016|Bertman 2016]])&lt;/ref&gt; Prva različica brajice je vsebovala tudi črtice, tj. dve piki, ki sta med seboj povezani,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Braille1829|Braille 1829: 14–16]])&lt;/ref&gt; vendar se niso ohranile v moderni brajici. Prva brajična knjiga v slovenskem jeziku v COBISS-u je zbirka pesmi Simona Jenka iz leta 1896.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#COBISS2025|COBISS 2025]])&lt;/ref&gt;
==== Druge pisave za zapis slovenščine ====
V teoriji lahko vsak nadobudnež ustvari novo pisavo ali prilagodi obstoječo pisavo za zapis slovenščine, tako kot lahko vsak ustvari novo tvorjenko. V praksi je velika večina takih primerov omejena le na ožjo skupino ljudi, ki poznajo in aktivno uporabljajo tako pisavo za komunikacijo med seboj, ostali govorci pa pisave ne poznajo in je ne znajo brati. Ustvarjanje novih pisav je pogosto tudi za prikaz običajnega besedila kot bolj tujega in posebnega, hkrati pa omogoča, da navdušenci ugotovijo pomen besedila, npr. v fantazijskih (npr. uporaba run v ''[[w:Hobit_(roman)|Hobitu]]'') ali futurističnih (npr. za angleščino v igri ''[[wikipedia:Stray_(video_game)|Stray]]'' – za pisavo gl. [https://halfglassgaming.com/2022/07/i-completely-decoded-strays-code-language-heres-a-guide-to-deciphering-it/ Half-Glass Gaming]) delih.

Slovaropisec Dominik Penn (1785–1855) je med črkarsko pravdo pisal slovenski slovar v grški pisavi, po Herricku v '''nôvogŕški pisávi''', ki spada v rod '''helenoídnih pisáv''', tj. z isto pisavo, kot se danes piše grščina. Čkopis, ki ga je uporabljal, se imenuje '''gŕščica'''. Čeprav njegov slovar ni nikoli bil izdan in ostaja le v rokopisu,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020: 85]])&lt;/ref&gt; je to vseeno edini večji poskus zapisa slovenščine z neko drugo pisavo, ki ni latinica ali brajica. Za razširjen opis slovarja, opremljenega s slikami gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hriberšek2020|Hriberšek 2020]]).

Poleg tega pa obstaja vsaj en zapis slovenščine v [[w:Glagolica|glagolici]],&lt;ref name=&quot;:1222&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985:185–186]])&lt;/ref&gt; po Herricku edina pisava v svoji družini.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Herrick1974b|Herrick 1974b: 15]])&lt;/ref&gt; Zapis je grafit na tretjem zidu prezbiterija cerkve v [[w:Dolenja_vas,_Divača|Dolenji vasi pri Senožečah]] in vsebuje naslednji zapis:&lt;blockquote&gt;ⰁⰑⰃ ⰌⰅ ⰏⰅⰐⰅ ⰒⰑⰍⰎⰋⰜⰀⰎ (''bog je mene poklical'')

ⰔⰋⰐ ⰁⰑⰆⰌⰋ ⰔⰂⰅⰕⰖⰂⰀⰎ (''sin božji svetuval'')

ⰄⰂⰘ (Ⱄ)ⰂⰅⰕⰋ ⰒⰑⰔⰂⰅⰕⰋⰎ (''dvh (s)veti posvetil'')&lt;ref name=&quot;:1322&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982: 127–128]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Besedilo je zapisano v kurzivni oglati glagolici z ligaturami ⰁⰑ, ⰒⰑ in ⰖⰂ.&lt;ref name=&quot;:1322&quot; /&gt; Drugi grafiti na slovenskem tudi izkazujejo slovenizme, vendar je osnova vseeno čakavščina.&lt;ref name=&quot;:1222&quot; /&gt; Za več zapisov glagolice na slovenskem gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fučić1982|Fučić 1982]]), o razširjenosti glagolice na Slovenskem pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1977|Zor 1977]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zor1985|Zor 1985]]).

==== Mešanje pisav ====
Pisec lahko v istem zapisu uporablja tudi več pisav. Pri pisanju slovenščine je to sicer zelo redko glede na prevlado latinice. Pojavljajo se zapisi z mešanjem brajice v črnem tisku pri prikazu in razlagi brajice, npr. v tej slovnici in v standardu slovenske brajice, izven jezikoslovnega področja pa načeloma ne. V takih primerih se kdaj pojavlja, da je isto besedilo zapisano v obeh pisavah, tako brajici kot latinici, npr. na pakiranjih zdravil in na opisih eksponatov v muzejih oz. kjer koli je zaželeno, če ne celo nujno, da je tako slepa kot povprečna oseba, ki ne pozna brajice, sposobna prebrati zapisano.

Mešanje je veliko pogosteje s semasiografsko pisavo, npr. vključevanje matematične notacije ali emojijev v zapis:&lt;blockquote&gt;Če je &lt;math&gt;\varepsilon &lt; 1&lt;/math&gt;, je ta neenačba izpolnjena samo za tiste ''sode'' indekse &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, za katere velja &lt;math&gt;n &gt; {1 \over \varepsilon} - 1&lt;/math&gt;, medtem ko obstajajo poljubno veliki lihi indeksi, za katere neenačba ni izpolnjena.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Tomšič|last2=Orel|last3=Mamor Kosta|first1=Gabrijel|first2=Bojan|first3=Neža|title=Matematika I|publication-place=Ljubljana|year=2004|url=https://ucilnica.fri.uni-lj.si/pluginfile.php/5303/mod_page/content/137/mat1_2.pdf|page=36}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Po 20-ih letih pakiram za smučanje. Pojma več nimam, kaj vzet 👀🤷‍♂️😂 Prijateljice so me sicer krasno opremile.&lt;ref&gt;Lendero, Saša. {{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/sasa_lendero/reel/DGkq6X1sQ0w/|accessdate=3. 3. 2025|Surname1=Lendero, Saša|Year=2025|title=Instagram}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Povsem običajno je tudi, da se uporabi pisavo drugega jezika, kadar se želi zapisati besedo iz drugega jezika, čeprav se pogosto poleg zapisa ali samo zapiše v transkripciji oz. transliteraciji iz druge pisave. To je še posebej pogosto, ko želi pisec prikazati etimologijo, razvoj ali poimenovanje v drugem jeziku ter v učbenikih za tuje jezike:&lt;blockquote&gt;Izraz anime (アニメ) je okrajšava daljše besede animēshon (アニメーション), ki so jo Japonci prevzeli iz angleščine (animation).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=SloChan|year=2010|url=https://sloanime.si/pdf/slochan11final.pdf|page=4|volume=3/11}}&lt;/ref&gt;

Ne poznamo prevoja antičnih balkanskih jezikov. Toporov 1977: 66–67 vzporeja trak. ''mest''- s trak. ''mast''- kar se dobi v osebnih imenih: Mεσταρω, Mασταρος itd.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Klemenčič|first1=Simona|title=Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies|publication-place=Ljubljana|year=2007|url=https://kuscholarworks.ku.edu/server/api/core/bitstreams/2ef35566-3f36-466d-bd5a-5b90c3be42b0/content|page=137|pages=133–150|chapter=K metodologiji dialektologije jezikovnih družin: sklepanje o obstoju narečnega areala}}&lt;/ref&gt;

[P]ri zaimku такъжде se nesklonjivi členek nespremenjen dodaja osnovni sklonski obliki, npr. &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такожде&lt;/span&gt; n., &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такогожде&lt;/span&gt;, &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такомѹжде&lt;/span&gt;, &lt;span lang=&quot;cu&quot;&gt;такожде&lt;/span&gt; … [...]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last1=Babič|first1=Vanda|title=Učbenik stare cerkvene slovanščine|publication-place=Ljubljana|year=2022|page=122|publisher=Založba Univerze|isbn=978-961-7128-70-3|cobiss=117288707}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Taka menjava pisav se lahko povsem običajno pojavlja znotraj iste vrstice, vendar se v slovenščini ne more zgoditi znotraj besede, čeprav se v nekaterih drugih jezikih lahko, npr. mandarinsko &lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;[[wiktionary:卡拉OK#Mandarin|卡拉ＯＫ]]&lt;/span&gt; (''kǎlā'ōukèi'') ‚karaoke‘. Primer zapisovanja praslovanščine z {{Oklepaji|grafemi=ъ}} in {{Oklepaji|grafemi=ь}} jezikoslovno ni smiselno obravnavati kot mešanje pisav, kljub temu da ta znaka v Unicodu spadata pod cirilico, ostali uporabljeni pa pod latinico. Skupaj z ostalimi grafemi, tako kot vsi grafemi v metelčici, sta del enega črkopisa in ne dveh, kot so ostali primeri, našteti v tem podpoglavju.

==== Prečrkovanje (transliteracija) ====
'''Prečrkovánje''' ali '''transliterácija''' (iz lat. ''trāns'' ‚čez‘ + lat. ''littera'' ‚črka‘ + lat. -''ātiō'') je proces, pri čemer se zapis pretvori iz ene pisave v drugo.&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]])&lt;/ref&gt; Vsakemu znamenju v izvirni pisavi se dodeli eno ali več znamenj v drugi pisavi. Izbira, katero znamenje se dodeli kateremu, je sicer povsem poljubno, vendar načeloma se injektivno (tj. se ne določi istega znamenja več znamenjim v izvirni pisavi) določi znamenje s podobno vlogo oz. glasovno vrednostjo in po možnosti upošteva že uveljavljen set pravil za transliteracijo. Zaradi tega ima določen vpliv tudi črkopis, na katerem prečrkovanje temelji. Kadar se prečrkuje v latinico, se tako prečrkovanje imenuje '''romanizácija''' (iz lat. ''rōmānus'' ‚rimljanski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'') ali '''latinizácija''' (iz lat. ''latīnus'' ‚latinski‘ + lat. -''izāre'' + lat. -''tiō'').&lt;ref&gt;Nobena izmed besed v SSKJ nima podane take definicije ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SSKJ|SSKJ 2015]]).&lt;/ref&gt;

Prečkovanje je zelo podobno transkripciji, in obe poimenovanji se pogosto uporabljata kot sopomenki.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; Kadar se razloča med obema, ima prečrkovanje izrazito grafetično vlogo, transkripcija pa izrazito grafematično. Vloga prečrkovanja v ožjem pomenu je torej prikazati zapis v drugi pisavi tako, da se lahko še vedno lahko ugotovi izvirno zaporedje znamenj, ki imajo neko svojo jezikovno vlogo,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025d|Unicode 2025d]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007: 4]])&lt;/ref&gt; tj. da se določiti zaporedje grafemov, ločil, presledkov in simbolov, ne pa nujno tudi alografov; čim natančnejši prikaz izgovora pa je sekundaren. Prečrkovanje se zaradi tega najpogosteje uporablja, kadar se izvirno pisavo težko ali sploh ne more zapisati v nekem trenutku ali se lahko uporablja le ASCII znake. Ker toharska pisava nima še uradno dodeljenega bloka, se zato uporablja prečrkovanje v latinico.

Pogosto se prečrkovanje uporablja tudi zaradi lažjega razumevanja zapisanega, če poudarek ni na pisavi. Če se pisavo prečrkuje, lahko bralec prebere zapisano, tudi če ne pozna izvirne pisave, hkrati pa še vedno omogoča, da kdor želi vedeti originalni zapis, ga lahko nedvoumno ugotovi iz takega zapisa. Za nekoga, ki pozna le latinično pisavo, je veliko lažje razbrati zapis {{Oklepaji|znamenja=barafu}} in ga tudi lažje prepiše kot pa zapis {{Oklepaji|znamenja=ބަރަފު}} v [[wikipedia:Thaana|tanici]].&lt;ref&gt;Primer in prečrkovanje po ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Maniku2020|Maniku 2020]]).&lt;/ref&gt; ''[https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar Slovenski etimološki slovar]'' zapisuje vse vzporednice v drugih jezikih (npr. stari cerkveni slovanščini, ruščini, bolgarščini, grščini, sanksrtu itd. – slednji se še posebej pogosto v primerjalnem jezikoslovju zapisuje v latinici) prečrkovane v latinico,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SES|SES 2016]])&lt;/ref&gt; saj je tako lažje opaziti podobnosti in razlike med vzporednicami. Besede se kljub prečrkovanju brez poznavanja jezika še vedno ne more razumeti, če je pisava [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Jezikovna odvisnost|glotografska]], saj prečrkovanje za razliko od prevoda ne spreminja jezika zapisa.

Da se lahko iz prečrkovanja pridobi izvirni zapis, je potebno tako določiti, s katerim znamenjem se zamenja neko znamenje, da pečrkovani zapis ni dvoumen. Če bi na primer grški omikron {{Oklepaji|znamenja=ο}} in omego {{Oklepaji|znamenja=ω}} oba prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=o}}, ne bi mogli zgolj iz zapisa ''protos'' ugotoviti, ali je zapis v grški pisavi ''προτος'', ''προτως'', ''πρωτος'' ali ''πρωτως''. Podobno če bi v cirilici {{Oklepaji|znamenja=щ}} prečrkovali v {{Oklepaji|znamenja=št}}, {{Oklepaji|znamenja=ш}} v {{Oklepaji|znamenja=š}} in {{Oklepaji|znamenja=т}} v {{Oklepaji|znamenja=t}}, potem brez poznavanja jezika in njegovih pravil zapisa ne bi vedeli, ali zapis ''puštam'' predstavlja zapis ''пуштам'' (kot npr. v osrednji južni slovanščini in makedonščini) ali ''пущам'' (kot npr. v bolgarščini). V takih primerih se dvoumnosti lahko izogne s poznavanjem jezika zapisa, njegovega seta znamenj in njegovimi grafotaktičnimi omejitvami. Ker se v bolgarščini zaporedje {{Oklepaji|znamenja=шт}} ne pojavlja, je zato prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=щ}} nedvoumno. V makedonščini in osrednji južni slovanščini se znamenje {{Oklepaji|znamenja=щ}} ne uporablja, zato je prečrkovanje {{Oklepaji|znamenja=št}} v {{Oklepaji|znamenja=шт}} tudi v tem primeru nedvoumno. Poseben problem predstavlja romanizacija logografskih pisav (npr. kitajske pismenke) zaradi zelo velikega ševila znamenj. Mandarinski pinjin na primer ni prečrkovanje, ampak transkripcija, saj se npr. tako {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;是&lt;/span&gt;}} kot {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;zh&quot;&gt;市&lt;/span&gt;}} prečrkujeta v ''shì'' in je tako razlika med njima v prečrkovanem zapisu izgubljena.

Ločenost prečrkovanja od izgovorjave in črkopisa omogoča, da se z enakim prečrkovanjem prečrkuje isto pisavo, ne glede na jezik zapisa. Z istim sistemom za prečrkovanje, ki obsega vsa cirilična znamenja, bi se lahko prečrkovalo tako bolgarščino kot ruščino, srbščino, kirgizijščino, adigejščino in celo zapise, katerih jezik je neznan. Tako prečrkovanje je seveda možno le, če se pravila ne opirajo na posebnosti posameznega jezika kot v drugem primeru prejšnjega odstavka. Kljub temu se pogosto en način pečrkovanja uporablja le za en jezik, npr. prečkovanje v latinico iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1180#s-07-29-01-01 ruščine] in iz [https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/1074#s-08-04-01-01 bolgarščine] je v ''SP 8.0'' drugačno, čeprav se oba jezika zapisujeta s cirilico.

Za prečkovanja oz. transkripcijo geografskih imen iz drugih jezikov v slovenščino gl. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UN2007|UN 2007]]), za splošno prečrkovanje oz. transkripcijo v slovenščino pa ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), poglavje O prevzemanju iz posameznih jezikov. Po SP 8.0 imajo za slovenščino posebno prečrkovanje oz. transkripcijo slovanski jeziki, ki se pišejo s cirilico, in grška pisava za tako novo grščino kot staro grščino. V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001]]) je več transkripcij, prilagojenih za slovenščino, vendar se te redko uporabljajo.

===== Prečrkovanje med slovenskimi pisavami =====
Algoritem, skupaj s številnimi izjemami, kako prečrkovati iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz brajice v latinico|brajice v latinico]] in iz [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Iz latinice v brajico|latinice v brajico]], je podan v prejšnjih poglavjih. Pri prečrkovanju iz drugih pisav se načeloma najprej prečrkuje v latinico in nato iz latinice v brajico.

Za prečkovanje iz grške pisave v latinico v slovenščini se ne more uporabiti ene izmed pogostejših romanizacij grške pisave, saj se pri njih {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;ell&quot;&gt;ς&lt;/span&gt;}} in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span lang=&quot;ell&quot;&gt;σ&lt;/span&gt;}} prečrkujeta obe enako (načeloma v {{Oklepaji|znamenja=s}}), ker sta v grščini alografa istega grafema, kar pa ne velja za grščico, kjer sta to ločena grafema in mora razliko odražati tudi prečrkovanje.

Prečrkovanje za slovenski zapis v glagolici je podano ob zapisu in je enako kot v viru.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;!--====Digrafija==== (preskočeno)
===Grafetična sprememba=== (preskočeno)
===Tipografske značilnosti=== (preskočeno)
npr. velikost, debelina, tipografski deli znamenja--&gt;

== Mezografetika ==
[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|sličica|195x195_pik|Grb Občine Kostanjevica na Krki ima v krivi sklenjeni osi v zunanjosti grba zapisano ''Občina Kostanjevica na Krki''.]]
Čeprav eno znamenje že predstavlja zapis, pa se načeloma zapiše več znamenj znotraj enega zapisa, ki so zaradi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Osnost|osnosti]] pisave, nanizani vzdolž neke navidezne črte, npr. v latinici so najpogosteje nanizana znamenja v vrsticah. Znamenja so torej nizana zaporedno in, če ima zapis le eno vrstico, enodimenzionalno; vrstice so nato nizane pravokotno na os, kar naredi zapis dvodimenzionalen (gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Makrografetika|makrografetiko]]). Ta navidezna črta, po kateri se nizajo znamenja, se imenuje '''ós'''. Osnovnica ter zgornja, srednja in spodnja črta vse potekajo v isto smer in so v veliki večini primerov vzporedne. Višina je na os na neki točki vedno pravokotna. Načeloma je os daljica, tj. ravna črta z začetkom in koncem, kdaj pa je tudi krivulja, ki zavija po prostoru in je lahko tudi sklenjena. Zavita os je manj običajna in se načeloma ne uporablja v jedrnem besedilu uradnega dokumenta. Pogostejša je na zamljevidih, da se prilagaja obliki poimenovane značilnosti, ali kot del grbov, pečatov, kovancev, logotipov in drugih del, kjer je krajše besedilo umeščeno v neko ilustracijo.

Segmentni prostor oz. več izmed njih se razprostira po celotni višini in dolžini vrstice. Vrstica oz. stolpec je tako le zaporedje segmentnih prostorov, ki si sledijo eden za drugim. Ti prostori skupaj tvorijo večji prostor, ki se imenuje '''lineárni prôstor''', ki je prostor, ki ga zavzema celotna vrstica ali grafetični niz.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Meletis2020|Meletis 2020: 39]])&lt;/ref&gt;

=== Vrstice in stolpci ===
[[Slika:Book of Jeremiah in Mongolian Script, 1840.jpg|sličica|Mongolska pisava se piše v stolpcih.]]
Najmanj zaznamovani način oblike osi je ravna daljica, ki pa je v različnih pisavah orientirana ali vodoravno, tj. vzporedno z navidezno črto, ki poteka skozi bralčeve oči, ali navpično, tj. pravokotno na to navidezno črto. V prvem primeru je os '''vrstíca''', v drugem primeru pa '''stôlpec'''. Če pri branju zaslon ni zasukan za 90° ali 270°, potem je to besedilo zapisano v vodoravni osi, kar je tudi najosnovnejša os za latinico. V nekaterih drugih pisavah, npr. [[wikipedia:Mongolian_script|mongolski]], [[wikipedia:Khitan_small_script|mali kitanski]], [[wikipedia:Khitan_large_script|veliki kitanski]], [[wikipedia:Hanunoo_script|hanunojski]] in do nedavnega tudi simbolih KJKV in hangulu, je najosnovnejša os navpična in se besedilo piše v stolpcih. Tudi latinica se lahko piše v posebnih pimerih v stolpcih, z obratom znamenj za 90°, tj. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;, ali pa brez obrata, tj. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-rl; vertical-align: text-top&quot;&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;A&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;O&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;. Prvi način se uporablja predvsem v tabelah in raznih shemah, ko je prostorsko idealneje pisati navpično. Drugi način je redkejši in se pojavlja  praktično vedno le v velikih črkah, predvsem na večjih napisih, npr. za motel, casino ipd.

Kot je že v zgornjih primerih razvidno, je mešanje obeh osi znotraj odstavka zelo nerodno in napravi velike razmake med vrsticami z veliko neuporabljenega prostora. Zaradi tega se le redko meša pisanje v različnih oseh znotraj odstavka. Kadar se zapiše kako citatno besedo znotraj odstavka, pisanega v vrsticah, v drugi pisavi, ki se piše v stolpcih, je lahko poravnava z drugim besedilom ali zgoraj, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;, na sredini, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;, ali spodaj, &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom&quot;&gt;torej tako&lt;/span&gt;. Zaradi te problematike se v znanstvenih delih ali tudi na splošno os spremeni v vodoravno, še posebej, če se besedo zapiše znotraj odstavka, zapisanega z vrsticami.&lt;blockquote&gt;1. Hanunóo:&amp;Tab;ᜧᜥ ᜫᜮᜳᜫᜲᜫᜮᜳᜫᜲᜲ ᜣᜲᜦ ᜫᜨᜳᜤ ᜣᜳᜦᜲ&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Peter T.|last1=Daniels|ref=Daniels1996|year=1996|title=The World's Writing Systems|url=https://archive.org/details/rosettaproject_hnn_ortho-1/page/n1/mode/2up?view=theater|publisher=Oxford University Press|last2=Bright|first2=William|chapter=An arresting case: The Hanunóo of Mindoro, Philippines|page=2|place=New York}} (Prim. s prejšnjim odstavkom v viru, ko je celotno besedilo pisano navpično.)&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Zheng Shaozong was able to confirm Li Dingkui’s proposal that 𘰭​​𘭪​𘰍means ‘tomb’ (actually ‘on the tomb’ - 𘰍 is a locative suffix) and that 𘭃​𘱚​𘱸 means ‘recorded’.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Daniel|last1=Kane|ref=Kane2009|year=2009|title=The Kitan Language and Script|url=https://books.google.si/books?id=BnsZjpIa-cYC&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Koninklijke Brill NV|page=13|place=Leiden}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Pri tem se razen pri kitanskih pisavah tudi znamenja obrne za 90° v smeri urinega kazalca, tj. ᴝ → u. Simboli KJKV, kana in hangul se dandanes pogosteje pišejo vodoravno brez obračanja, tako da se v teh primerih vedno zapisujejo vodoravno. Edina pisava, ki se v takem primeru še regularno piše navpično, je mongolska pisava, ki se piše ali poravnano po sredini, npr. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: middle&quot;&gt;ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Бобровников1849|Бобровников 1849]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Puini1878|Puini 1878]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Soulié1903|Soulié 1903]])&lt;/ref&gt; ali poravnano spodaj, npr. &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-bottom&quot;&gt;ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠪᠢᠴᠢᠭ&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Schmidt1831|Schmidt 1831]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Шмидт1832|Шмидт 1832]])&lt;/ref&gt; vendar se tudi ta brez dodatne podpore za oblikovanje kot npr. HTML na zaslonu izpiše vodoravno in zasukano.

=== Smer pisanja ===
Razen v primerih, ko je os sklenjena (npr. krožnica), ima dve krajišči, tj. dve točki, na katerih se os začne oz. konča. Izbira, katera izmed teh točk predstavlja začetek, torej mesto začetka pisanja, in katera konec osi, je povsem poljubna in se lahko isto stvar zapiše tako iz enega kot iz drugega konca. Kljub temu se v večini pisav dandanes piše le iz ene strani proti drugi, nikoli oz. zelo redko obratno. Izbira, kateri izmed obeh krajišč predstavlja začetek in kateri konec osi, se imenuje '''smér pisánja'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bešter2011|Bešter Turk 2011: 123]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Novak2022|Novak in drugi 2022: 35]])&lt;/ref&gt;

Ko se zapisuje v vrsticah, se lahko izbere kot začetno točko levo krajišče osi in piše po osi '''od léve proti désni'''. V veliki večini primerov se novolatinska pisava piše v tej smeri. Prvi starolatinski zapis na [[w:Fibula_Praenestina|Fibuli Praenestini]] in še en zgodnji napis na vazi sta pisana od desne proti levi, znan pa je tudi [[wikipedia:Lapis_Niger#The_inscription|napis na Rimskem forumu]], ki je pisan bustofedonsko.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Shores1965|Shores 1965: 595]])&lt;/ref&gt; Slovenščina se je torej že od začetka pisala od leve proti desni, zapisi v grški pisavi in glagolici pa se prav tako pišejo v isti smeri. Ena izjema temu so pisani odgovori na uganke, ki se, zato da se jih ne bi prebralo pomotoma skupaj z uganko, pišejo ravno v obratni smeri '''od désne proti lévi''' brez zrcaljenja, torej okat, kdaj pa celo obrnjeni na glavo, torej oʞɐʇ.  Na mestih, kjer je potebno brati zapis prezrcaljen v ogledalu, npr. na prednjih delih interventnih vozil, se tudi piše od desne proti levi, vendar z zcaljenjem znamenj, da se potem pezrcali v zapis od leve proti desni. Tak zapis se imenuje '''zrcálno pisánje''' in se lahko pojavlja tudi pri mlajših otrocih ali ljudmi z disleksijo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#KruhIpavec2013|Kruh Ipavec 2013: 74]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Simčič2013|Simčič 2013: 68]])&lt;/ref&gt; V naslednjem primeru je zadnja beseda zapisana od desne proti levi brz zrcaljenja, besede se torej ne prebere kot {{Izgovorjava|dalˈmop|dalmóp}} ali kaj podobnega, temveč z desne, torej {{Izgovorjava|pɔˈmlat|pomlát}}.&lt;blockquote&gt;27. Stalila sneg v potoke žuboreče, posula s cvetjem travnike je speče. '''(DALMOP)'''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Mira|last1=Voglar|ref=Mira1975|year=1975|title=Uganke|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Uganke_(Mira_Voglar)|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
Nekatere druge pisave se običajno pišejo od leve proti desni, v Unicodu se tako kot pivzeto pišejo adlam, arabska, aramejska, avestanska, kiprijska silabična, garajska, hatranska, hebrejska, stara madžarska, karoštijska, lidijska, mandejska, maničejska, mende kikakui, meroitski hieroglifi in kurzivna pisava, stara sevenoarabska, nabatejska, nkojska, stara turška, palmirska, pahlavijski (inskripcijska in psalterska), feničanska, inskripcijska partska, samaritanska, stara južnoarabska, sirska in tanska pisava.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UCD2025|UCD 2025]])&lt;/ref&gt; Na primer, beseda {{Oklepaji|znamenja=אַדיע}} (''adye'') je napisana v hebrejski pisavi, ki se piše od desne proti levi. Zapiše in prebere se torej najprej {{Oklepaji|znamenja=אַ}}, nato {{Oklepaji|znamenja=ד}}, nato {{Oklepaji|znamenja=י}} in nato {{Oklepaji|znamenja=ע}}; enako transkripcije in transliteracije v latinico obrnejo smer, v tem primeru {{Oklepaji|znamenja=a}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=אַ}}, {{Oklepaji|znamenja=d}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=ד}}, {{Oklepaji|znamenja=y}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=י}} in {{Oklepaji|znamenja=e}} predstavlja {{Oklepaji|znamenja=ע}}.

Pisave, ki se pišejo v stolpcih, se navadno pišejo '''od zgôraj navzdôl''', le hanunojska se piše '''od spôdaj navzgôr'''. Kadar se v latinici piše v stolpcih brez obačanja znamenj, se piše od zgoraj navzdol, torej &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-rl; vertical-align: text-top&quot;&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;T&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;A&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;K&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;writing-mode: horizontal-tb;&quot;&gt;O&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;oz. kot na sliki. Kadar se obrne zmenja za 90°, pa se piše ali od spodaj navzgor (pri čemer se znamenja obrne v obratni smeri urinega kazalca), torej &lt;span style=&quot;writing-mode: sideways-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;, ali pa od zgoraj navzdol, torej &lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;TAKO&lt;/span&gt;. Načeloma se piše tako, da so znamenja nad osnovnico glede na središče predstavljenega, npr. jedro tabele, diagrama ipd., vendar so pogoste izjeme.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! rowspan=&quot;3&quot; |&lt;span style=&quot;writing-mode: sideways-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;Na tej strani se piše od spodaj navzgor&lt;/span&gt;
! colspan=&quot;2&quot; |Primeri pisanja v stolpcih (kliknite na sliko za povečavo)
! rowspan=&quot;3&quot; |&lt;span style=&quot;writing-mode: vertical-lr; vertical-align: text-top&quot;&gt;Na tej strani se piše od zgoraj navzdol&lt;/span&gt;
|-
|[[Slika:Geologic_time_scale.jpg|alt=Geologic_time_scale|sredina|250x250_pik]]
|[[Slika:Proxies_of_global_geodynamic,_oceanographic_and_biogenic_events.png|alt=Proxies_of_global_geodynamic,_oceanographic_and_biogenic_events|sredina|250x250_pik]]
|-
|V primeru je besedilo v stolpcih na levi strani diagrama in se piše od spodaj navzgor.
|V primeru je besedilo v stolpcih na desni strani diagrama in se piše od zgoraj navzdol.
|} &lt;!-----sideways-lr vsaj na mojem Macu ne deluje----&gt;
Za razliko od menjave osi menjava smeri pisanja ne povzroča toliko nevšečnosti pri kombiniranju obeh smeri znotraj odstavka in ne povzroča velikih razmakov med vsticami. Zaradi tega se z izjemo nekaterih zgodovinskih pisav pri mešanju pisav z različnimi smermi smeri ne poenoti. Tudi če se znotraj latiničnega odstavka napiše nekaj v arabščini, npr. سلام, je še vedno arabski zapis pisan od desne proti levi in ne obratno. Algoritem za pravilen prikaz znamenj glede na smer pisanja v Unicodu je predstavljen v [https://unicode.org/reports/tr9/ UAX #9: Unicode Bidirectional Algorithm]. Algoritem poskrbi za pravilno smer zapisa in prezrcali glife določenih znamenj, kot so oklepaji in znamenja za neenakosti. Vseeno se lahko zgodi, da algoritem glifov znakov, ki so lahko nizani v obeh smereh, ne prikaže nanizane v pravi smeri, kot uporabnik želi; v tem primeru se lahko določeno smer prisili z postavljanjem {{Unicode|202A|ne|ime=left-to-right override}} za pisanje od leve poti desni oz. {{Unicode|202B|ne|ime=right-to-left override}} za pisanje od desni proti levi pred želenimi znaki in {{Unicode|202C|ne|ime=pop directional formatting}} za želenimi znaki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UAX#92025|UAX #9 2025]])&lt;/ref&gt; Za pisanje latinice od desne proti levi se lahko zgolj naniza znake v nasprotnem zaporedju, torej namesto t, a, k, o se vnese o, k, a, t, vendar to ni berljivo za elektronske naprave in se tega v primerih, ko bi to bilo potrebno, izogiba.
[[Slika:Postmark itajuba 2019-10-15.jpg|sličica|Napis na poštnem žigu ni vzdolž ene sklenjene osi, ampak je tako zgornji kot spodnji napis pisan od leve proti desni.]]
Pri zavitih in sklenjenih oseh je smer pisanja še vedno od leve proti desni, če se tako obrne podlago, da je na točki gledanja krivulja vodoravna, tj. v besedi ''tri'' se kivulja v {{Oklepaji|znamenja=r}} nikoli ne ukrivlja proti {{Oklepaji|znamenja=t}} (torej nikoli ne kot ''irt''), niti se znamenja ne prezrcalijo, da bi npr. {{Oklepaji|znamenja=e}} postal {{Oklepaji|znamenja=ɘ}}. Načeloma je smer vzdolž krivulje v tisti smeri, ki manj obrne znamenja glede na vodoravnico, tj. da znamenja niso pisana povsem ali skoraj na glavo obrnjena oz. da so še vedno znamenja nizana bolj od leve proti desni kot od desne proti levi.

Kadar je os sklenjena, se začetno in hkrati končno točko določi poljubno vzdolž osi. Pri sklenjeni osi mora biti del besedila obrnjen na glavo, kar je vidno na grbu občine [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|Kostanjevica na Krki]]. Da se temu izogne, se lahko os razdeli na dva dela in na vsakem delu tako piše, da znamenja še vedno potekajo od leve proti desni. V takih primerih se zapisa ne more več obravnavati kot ena sklenjena os, saj bi bili smeri pisanja vzdolž take osi v obeh delih ravno nasprotni.

==== Bustrofedon ====
[[Slika:Heráklion 20180613 185048.jpg|levo|sličica|297x297_pik|Primer bustrofedona z zrcaljenjem znamenj. Znamenja so v vsaki drugi vrstici prezcaljena.]]
'''Bustrófedon''' (iz stgr. ''βουστροφηδόν'' (''boustrophēdón''), iz ''βοῦς'' (''boûs'') ‚vol‘ + ''στροφή'' (''strophḗ'') ‚obrat‘ + -''δόν'' (''-dón'')) je način pisanja, ko se smer pisanja iz vrstice v vstico izmenjuje, tj. ko se konča vrstico se iz bližnjega konca naslednje vrstice piše naprej, torej ravno v obratno stran kot prej. Pri tem lahko pride do zrcaljenja znamenj. Tako se je zapisovala tudi starogrška pisava.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Threatte1980|Threatte 1980: 54–55]])&lt;/ref&gt; Poseben tip bustrofedona je '''obrátni bustrófedon''',&lt;ref&gt;Tukajšnji prevod iz angl. ''inverse boustrophedon''.&lt;/ref&gt; kjer se znamenja ne prezcalijo, temveč obrnejo za 180°, besedilo pa se bere z izmeničnim obračanjem tablice. V takem bustrofedonu je pisana pisava [[wikipedia:Rongorongo|rongorongo]].&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Fischer1997|Fischer 1997: 349, 531]])&lt;/ref&gt;

==== Ambigram ====
[[Slika:Ambigram of the word ambigram - rotation animation.gif|sličica|Ambigram besede ''ambigram''.]]
Včasih se načrtno tako zapiše besedo, da oblika besede spominja na znamenja, če se jo pogleda iz različnih smeri ali prezrcali. Tak zapis se imenuje '''ambigrám''' (iz lat. ''ambo'' ‚oba‘ + stgr. ''γράμμα'' (''grámma'') ‚zapis‘).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hofstadter1987|Hofstadter 1987: 17–18]])&lt;/ref&gt; najbolj tipičen je tak, da se lahko prebere isto besedilo, če se podlago obrne za 180° kot v GIF-u na desni. V takem primeru mora imeti. Manj tipični ambigrami lahko tudi predstavljajo drugačen zapis po obratu ali prezrcaljenju, obrat pa je lahko tudi za 90°. Nekatere preprostejše besede, npr. SOS, po in od ter un ‚on (narečno)‘ se preslikajo brez posebnega spreminjanja oblike znamenj, pri ostalih pa je potrebno spreminjati obliko zato, da se lahko napravi ambigram, kar lahko zmanjša berljivost zapisa. Več o Ambigramih in podtipih je predstavljeno v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Hofstadter1987|Hofstadter 1987]]) in ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Polster|Polster]]), ustvarjalnik ambigramov pa je dostopen npr. na [https://www.ambigramania.com/ ambigramania.com].

==== Povezava s slušnim prenosnikom ====
Smer pisanja ne pomeni nujno, da se v takem vrstnem redu tudi pretvarja v druge prenosnike. Čeprav je zaporedje in zaporedje glasov večinoma v enakem vrstnem redu, obstajajo izjeme. V slovenščini se take izjeme pojavljajo le pri logografih; taka izjema je zapisovanje in izgovorjava desetic in enic. Ko se zapisuje s številom, se najprej napiše število desetic in nato število enic, tj. v {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;2&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;3&lt;/span&gt;}} je dvojka levo od trojke, v govoru pa se najprej izgovori število enic in nato desetic, tj. &lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;tri&lt;/span&gt;in&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dvajset&lt;/span&gt;, torej ravno obratno. V slovenskih diasporah v ZDA in Argentini se znake za valute piše pred številom, tj. {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;$&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;8&lt;/span&gt;}} v ZDA in {{Oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;$&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;8&lt;/span&gt;}} v Argentini, izgovori pa se še vedno ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;osem&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dolarjev&lt;/span&gt;'' oz. ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;osem&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;pesov&lt;/span&gt;'', kar tudi predstavlja različno zaporedje pisanja in govorjenja.

V matematični notaciji je tega več; &lt;math&gt;\log_{a}x&lt;/math&gt; se prebere kot ''logaritem &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; z osnovo &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;'', kjer je tudi obrnjen vrstni red. To se pojavlja tudi pri mednarodnih standardih, npr. datum se po ISO 8601 zapiše z letom, nato mesecem in nato dnem, kar je tudi ravno obratno kot se običajno datum pove, npr. &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;2011&lt;/span&gt;-&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;10&lt;/span&gt;-&lt;span style=&quot;color:green; &quot;&gt;2&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:brown; &quot;&gt;1&lt;/span&gt;,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO8601|ISO 8601:2019]])&lt;/ref&gt; prebere pa se ''&lt;span style=&quot;color:brown; &quot;&gt;ena&lt;/span&gt;in&lt;span style=&quot;color:green; &quot;&gt;dvajseti&lt;/span&gt;'' (21) ''&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;deseti&lt;/span&gt;'' (10) ''&lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;dva tisoč enajst&lt;/span&gt;'' (2011).

=== Prostor med znamenji ===
Eno znamenje je od drugih ločeno s praznim prostorom, ki si tako obvezno ne delita skupnega [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Segment|segmenta]]. Ta prostor med znamenji se lahko razlikuje in, če je dovolj širok, se obravnava kot svoje znamenje s svojim [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|segmentnim prostorom]], ki nima nobenega pozitivnega segmenta – presledek. Kadar je ta prostor majhen, je razdeljen med obe znamenji kot del praznega prostora znamenj in nima svojega segmentnega prostora. V ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]]) je ta prostor imenovan '''preslédek ob čŕki''', vendar se ne pojavlja zgolj ob črkah, temveč ob vseh znamenjih, zato bi bilo bolj primerno ime '''preslédek ob známenju'''. Natančne meje, kje prazni prostor preide iz enega v drugo znamenje, če ne gledamo datotek računalniških pisav ali stike ulitkov pri tisku, ni mogoče določiti in lahko v resnici poteka kjer koli med znamenjima, včasih zaradi prirezovanja tudi ne more biti povsem navpična. V primeru {{Oklepaji|znamenja=ne bo}} je prostor med {{Oklepaji|znamenja=e}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} bistveno širši kot med ostalimi pari znamenj, zato ga je smiselno obravnavati kot presledek, v primeru {{Oklepaji|znamenja=nebo}} pa ni bistvene razlike med tem in ostalimi prostori med znamenji, zato v tem primeru ni presledek. Kdaj je ta prostor dovolj velik za obravnavo kot presledek ni natančno določeno; ko se piše [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tipografsko pisanje|tipografsko]] se lahko to določi tako, da se preveri, ali je prostoru dodeljen znak, npr. navadnemu presledku je v Unicodu dodeljen {{Unicode|0020|ime=space}}, pri tisku pa se lahko preveri, ali se ulitki stikajo ali ne, in če se ne, odtisnjeni postor predstavlja presledek. Če se piše grafonomično, lahko velikost presledkov bistveno niha in ni nečesa, po čemer bi se lahko nedvoumno ločilo presledke od ostalih prostorov, zaradi tega se jih določa predvsem glede na kontekst.

Prostorom med znamenji se lahko spreminja širino. Čeprav so manjši od presledkov, so lahko vseeno večji ali manjši in se njihovo velikost lahko regulira v urejevalnikih besedila in HTML-u. Ta proces se imenuje '''óptično izenačevánje'''.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Štefan2008|Štefan 2008]])&lt;/ref&gt; &lt;span style=&quot;letter-spacing: -1px;&quot;&gt;Manjše prostore&lt;/span&gt; se uporablja predvsem v večjih fontih za naslove, običajno skupaj s krepkim slogom, pri čemer se lahko zgodi, da se drugače ločeni segmenti začnejo stikati. Veliko pogosteje se je vsaj v preteklosti uporabljalo&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; širše prostore&lt;/span&gt; za poudarjanje zapisanega, podobno kot krepki in ležeči slog danes. Tak zapis se imenuje '''razpŕti slóg'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 46&lt;/ref&gt; in se v slovenščini uporablja za pisanje pomembnejših informacij ali za uvajanje novih strokovnih izrazov, vendar je uporaba tega čedalje redkejša in predvsem v znantvenih delih ali formalnih poročilih, redkeje drugje. Slog je bil veliko pogostejši v 20. stoletju, saj se na pisalne stroje ni moglo pisati krepko ali ležeče, razprti slog pa se je doseglo z vstaljanjem presledkov. Razprti slog se je uporabljalo tudi za pisanje naslovov. Kadar se drugače ne more optično izenačevati besedila, se razprti slog tudi na elektronskih napravah lahko tako doseže, po možnosti naj bodo presledki nedeljivi, da ne pride do prelomov znotraj besed brez vstavljanja deljajev, npr. {{Oklepaji|znamenja=t a k o}}.&lt;ref&gt;Tako je podan npr. primer v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 46 z uporablo navadnih (deljivih) presledkov.&lt;/ref&gt; Taka rešitev otežuje računalniško branje in iskanje po dokumentih ter omeji razmak zgolj na določene možne širine, ki so večkratniki širine presledka. Razprti slog zajema tudi en presledek pred prvim znamenjem, ki ni presledek, in se pojavlja tudi med zadnjim znamenjem tako pisane besede in sledečim stičnim ločilom, npr. v prvem sledečem primeru je zapisano{{oklepaji|znamenja=&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;&amp;nbsp;morfemov&lt;/span&gt;,}} in ne {{oklepaji|znamenja=&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;morfemo&lt;/span&gt;v,}}, tj. med {{oklepaji|znamenja=V}} in {{oklepaji|znamenja=,}} je tudi večji presledek.

&lt;blockquote&gt;6.&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; obvezen&lt;/span&gt; naglas se drži nekaterih&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; morfemov&lt;/span&gt;, najsi so oblikospreminjevalni (t. i. končnice), oblikotvorni ali pa besedotvorni (t. i. priponska obrazila):&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Toporišič2000|Toporišič 2000: 68]])&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
§ 138. &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;Interstatno dedovanje po civilnem pravu&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Viktor|last1=Korošec|ref=Korošec1960|year=1960|title=Očrt rimskega prava : dedno pravo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1V1TSOU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3d%22dedovanje+po+civilnem+pravu%22%40OR%40fts%3d%22dedovanje+po+civilnem+pravu%22%27%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|publisher=Pravna fakulteta|location=Ljubljana|pp=8|cobiss=39979}}&lt;/ref&gt; (naslov)&lt;br&gt;
Naslednjega dne so Službene Novine objavile&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; uredbo o odločanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu&lt;/span&gt; (Sl. Nov. 33/Ⅺ/58, popravek Sl. Nov. 34; Sl. I. 103). &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Stojan|last1=Bajič|ref=Bajič1937|year=1937|title=Uredba o minimalnih mezdah, kolektivnih poogodbah, poravnavanju in razsodništvu|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VOJFCQU8/562f6b96-64da-4e82-8ef9-4a9023e577cc/PDF|publisher=Univerzitetna tiskarna in litografija d. d.|location=Ljubljana|pp=1}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
L. 1901 je bila sklenjena in podpisana pogodba, po kateri je prešla&lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt; novomeška tiskarna&lt;/span&gt; s hišo vred od prejšnjega lastnika J. &lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt;Krajca&lt;/span&gt; v last &lt;span style=&quot;letter-spacing: 3px;&quot;&gt;K.T.D.&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|ref=KTD1937|year=1937|title=50 letnica katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani|uhttp://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8K1RUZNN/6b7d46b3-56a7-425a-9510-684645e5be6e/PDF|publisher=Katoliško tiskovno društvo|location=Ljubljana|pp=11–12}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

==== Prirezovanje (kerning) ====
[[Slika:Kerning example AVATARES using font Arial.svg|sličica|Zapis brez prirezovanja (zgoraj) in s prirezovanjem (spodaj).]]
Zaradi najrazličnejših oblik znamenj se pojavlja, da bi moral biti ta prostor med znamenji v resnici različno velik med različnimi pari, da izpade pisava uravnotežena. Na primer, med {{Oklepaji|znamenja=A}}, kateremu sledi {{Oklepaji|znamenja=V}} bi izgledal presledek veliko prevelik, če bi se napisalo {{Oklepaji|znamenja=A}}, nato pustilo enak prostor kot med npr. {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} ter nato šele napisalo {{Oklepaji|znamenja=V}}, ker imata oba poševni potezi. Povedano drugače, med najbolj desnim delom pozitivnega segmenta v {{Oklepaji|znamenja=A}} in najbolj levim delom {{Oklepaji|znamenja=V}} vzdolž osi je manjša kot med {{Oklepaji|znamenja=n}} in {{Oklepaji|znamenja=o}} oz. je lahko levi del {{Oklepaji|znamenja=V}} celo bolj levo od desnega dela {{Oklepaji|znamenja=A}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#McWhinnie2013|McWhinnie 2013]])&lt;/ref&gt; Zaradi tega se pojavljajo '''prirezoválni pári''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; pri katerih se prostor med glifoma zmanjša ali poveča oz. ''prireže'', da je pisava bolj uravnotežena. Ta pojav se imenuje '''prirezovánje''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; '''spodsekávanje'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gams2013|Gams in Kaluža 2013]])&lt;/ref&gt; ali '''kèrning''' (iz angl. ''kerning'', iz franc. ''carne'' ‚kot‘ + angl. ''-ing''). Pari z očitnim zmanjšanjem prostora so npr. {{Oklepaji|znamenja=AV}}, {{Oklepaji|znamenja=LT}}, {{Oklepaji|znamenja=Ta}} in {{Oklepaji|znamenja=FA}}. Del, ki sega čez začetek naslednjega ali prejšnjega znamenja se imenuje '''kèrn'''.&lt;ref&gt;iz angl. ''kern'', npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MW2025|MW 2025]])&lt;/ref&gt; V določenih primerih je kern lahko zelo velik, npr. pri {{Oklepaji|znamenja=L}} in {{Oklepaji|znamenja=A}} v logotipu [[w:Pivovarna_Laško|Pivovarne Laško]], predvsem v renesančnih in baročnih serifnih pisavah pa tudi pri {{Oklepaji|znamenja=Q}} in {{Oklepaji|znamenja=u}}. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Brez prirezovanja
!S prirezovanjem
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;VAV&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;VAV&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;LT&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;LT&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;Ta&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;Ta&lt;/span&gt;
|-
|&lt;span style=&quot;font-kerning: none; font-size: 700%;&quot;&gt;ATA&lt;/span&gt;
|&lt;span style=&quot;font-kerning: normal; font-size: 700%;&quot;&gt;ATA&lt;/span&gt;
|}

==== Brajica in ostale enakokoračne različice pisave ====
[[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|Proporcionalne različice pisave]] lahko določijo poljubno širino vsakega glifa, ki se od konteksta lahko tudi spreminja, zaradi česar se tudi lahko prirezuje. To pa ne velja za [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mikrografetika|enakokoračne različice]], pri katerih je vsak glif enake širine, kar onemogoča možnost prirezovanja. Prostor med dvema {{Oklepaji|znamenja=i}} tako mora biti večji kot med dvema {{Oklepaji|znamenja=w}}, da je segmentni prostor obeh znamenj enak. Brajica je tudi enakokoračna pisava, zato se tudi pri njej ne more pojubno spreminjati širin. Presledek med stolpcema znotraj brajeve celice (stolpcema s pikami v {{Brajica|koda=123456|znamenja=⠿}}) mora biti točno 2,5 mm v velikosti Marburg Medium in 2,7 mm v velikosti Marburg Large, presledek med prvima stolpcema dveh brajevih celic (stolpcema s pikami v {{Brajica|koda=123 123|znamenja=⠇⠇}}) pa mora biti 6,0 mm v velikosti Marburg Medium in 6,6 mm v velikosti Marburg Large.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Gregorc2016|Gregorc in drugi 2016: 8]])&lt;/ref&gt;

=== Presledek ===
Veliko pisav, vključno z latinico, grško pisavo in glagolico, imajo poleg rednih presledkov med znamenji tudi daljše presledke vzdolž osi, ki ne vsebujejo nobenega pozitivnega segmenta. Tak presledek se v tipografiji imenuje '''preslédek med besédama''',&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; vendar pisoslovno gledano to poimenovanje ni najboljše. Taki presledki ločujejo grafetične nize in ne nujno besede. V jezikoslovju izven pisoslovja se običajno presledek med besedama imenuje zgolj '''preslédek''', saj se prostor med znamenji redko obravnava; tako poimenovanje se uporablja tudi v tej slovnici.&lt;blockquote&gt;Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede (torej so levo- ali desnostična);&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 30]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V kodnih tabelah imajo presledki običajno dodeljen svoj znak, ki se imenuje '''prázni znák'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025b|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1; slovenski prevod npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025|Pomoč za LibreOffice 2025]])&lt;/ref&gt; V Unicodu je več takih znakov: navadni presledek predstavlja znak {{Unicode|0020|ime=space}}, nedeljivega pa {{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}; ostali v slovenščini redkeje uporabljeni beli znaki se pojavljajo v razponu {{Unicode|0200|ne}}..{{Unicode|020A|ne}}.

Značilnost presledkov je, da nimajo niti enega pozitivnega odseka, torej so zgolj podlaga z enim odsekom negativnega prostora. Zaradi pomanjkanja pozitivnega prostora so presledki edini tip znamenj, ki se jih lahko loči od ostalih zgolj po videzu in torej znotraj grafetike. Če ima znamenje pozitivni odsek, potem to ni presledek, če ga nima, pa je. Ločevanje med drugimi tipi znamenj znotraj grafetike ni mogoče, saj npr. {{Oklepaji|znamenja=I}}, {{Oklepaji|znamenja=1}}, {{Oklepaji|znamenja=(}} in {{Oklepaji|znamenja=⊺}} izgledajo med seboj precej podobno kljub različnim vlogam v slovenščini, medtem ko so pari {{Oklepaji|znamenja=I}} in {{Oklepaji|znamenja=q}}, {{Oklepaji|znamenja=1}} in {{Oklepaji|znamenja=9}}, {{Oklepaji|znamenja=(}} in {{Oklepaji|znamenja=.}} ter {{Oklepaji|znamenja=⊺}} in {{Oklepaji|znamenja=%}} po izgledu veliko bolj raznoliki, vendar spadata oba v  paru pod isti tip znamenja v slovenščini.

Presledki imajo posebno značilnost, ki je noben drug tip znamenj nima, tj. da se jih ne more prepoznati brez konteksta.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Bredel2008|Bredel 2008: 23]])&lt;/ref&gt; Če nekdo trdi, da je napisal zgolj presledek, tega bralec ne more ugotoviti, saj izgleda, kot da na podlago ni nič napisano. To je drugače od drugih znamenj, saj če nekdo napiše npr. {{Oklepaji|znamenja=a}} z drugo barvo, kot je podlaga, in znamenje ne zbledi ali kaj podobnega, lahko bralec prepozna, da je znamenje napisano, tudi če je napisano zgolj to znamenje. Presledek sam tako ne more predstavljati ne grafetičnega niza, ne [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mezografetika|osi]] in ne odstavka. Prav tako se ne more nedvoumno določiti presledka na začetku ali koncu osi, saj se lahko obravnava tudi kot vrstico, ki je nekoliko zamaknjena ali se predhodno konča. Zaporedje dveh ali več presledkov je prav tako dvoumno, saj bi se jih grafetično lahko povsem enakovredno obravnavalo kot en večji presledek. Seveda je možno pogledati zaporedje znakov ali sklepati, kje je koliko presledkov, vendar zgolj z gledanjem napisanega se ne more nedvoumno določiti presledka v takih primerih. Presledek je tako možno določiti zgolj med dvema znamenjema, ki nista presledka drugega tipa in se v takih primerih vedno obravnava kot zgolj en presledek.

Vloga presledka v besedilu ni toliko jezikoslovna kot praktična. Presledki besedilo delijo na manjše dele in ponujajo vizualne oporne točke, da se bralec lažje orientira po besedilu. Da so lahko dovolj hitro prepoznavni za izpolnjevanje take funcije, morajo biti okoli 1,5-krat tolikšni kot presledki ob znamenjih.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 27]])&lt;/ref&gt; Hkrati pa (razen v [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Navadni presledek|zračnem zapisu]]) podobno kot ločila tudi orientirajo bralca, kje v besedilu se pri branju na glas pojavljajo različne prozodične značilnosti, kot so premori in intonacijski poteki. V fonografskih pisavah tudi lajšajo ugotavljanje morfemskih šivov in mej leksemov, čeprav te korelacije niso povsem trivialne (zaradi tega tudi grafematična beseda ni isto kot morfološka beseda). Zaradi tega so presledki v slovenščini veliko potrebnejši kot npr. v morfografsko pisani kitajščini.

Presledki poleg tega niso rekodabilni (se jih ne izgovarja)&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; in se ne morejo pojavljati eden zraven drugega, ker se potem obravnavajo kot en večji presledek. Zaradi vseh teh značilnosti so presledki najbolj poseben tip znamenj in se jih tudi v številnih pogledih obravnava drugače kot ostala znamenja. Grafetične nize in stičnost se npr. definira glede na presledke.

Kljub temu presledki lahko spreminjajo pomen zapisanemu in se jih običajno ne more vstavljati poljubno, tudi če taka oblika nima ustaljenega pomena. V nekaterih primerih pa je lahko uveljavljena tako oblika s presledkom ali brez, kar je lahko posledica različnih obravnav grafematične besede (npr. {{Fran|kdorkoli}} in ''kdor koli'' ter {{Fran|C-vitamin}} in ''C vitamin''), sprememba stičnosti ločil (kot npr. z dvopičjem pri ločevanju podnaslovov in tropičjem) ali na splošno kot prosta ali stilistična variacija (npr. po SP 8.0 ''5&amp;nbsp;%'' in nestandardno ''5%''). Nekaj primerov, ko prisotnost presledka spremeni pomen:

* {{Fran|biti|ne bo}} proti {{Fran|nebo}}: ''Danes ne bo deževalo.'' proti ''Danes je nebo jasno.'',
* {{Fran|kaj|za kaj}} proti {{Fran|zakaj}}: ''Za kaj se zavzemate?'' proti ''Zakaj se zavzemate za nižje plače?'',
* {{Fran|tri|tri je}} proti {{Fran|trije}}: ''Tri je večje od minus trinajst.'' proti ''Trije tekmovalci so že zapustili dvorano.'' ,
* {{Fran|rana|v rani}} proti {{Fran|vrani}}: ''Poskrbite, da v rani ni tujkov.'' proti ''Črni vrani so se začeli zbirati okoli smetnjaka.'',
* {{Fran|on|ko ga}} proti {{Fran|koga}}: ''Ko ga ni doma, je v službi.'' proti ''Koga danes ni v službi?'',
* {{Fran|gos|gos pa}} proti {{Fran|gospa}}: ''Gos pa hitro odraca proti mlaki.'' proti ''Gospa se boji gosi.''

==== Navadni presledek ====
{{Infopolje znamenje|ime=navadni presledek (skupno), presledek ASCII (deljiv), nedeljivi presledek, neprelomni presledek, trdi presledek (nedeljiv)|ASCII=20 (deljiv)|YUSCII=20 (deljiv)|8859-2=20 (deljiv)|Unicode={{Unicode|0020|ne|ime=space}} (deljiv), {{Unicode|00A0|ne|ime=no‑break space}} (nedeljiv)|izgled=Prazni prostor, ki zavzema med šestino in tretjino celca postora.|grafotaktika=Lahko se pojavlja le med dvema znamenjema, ki nista pesledka.|homoglifi={{Unicode|00A0|ne}}, {{Unicode|2000|ne}}, {{Unicode|2002|ne}}, {{Unicode|2004|ne}}, {{Unicode|2005|ne}}, {{Unicode|2007|ne}}, {{Unicode|202F|ne}}, {{Unicode|205F|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;nbsp;|HTML=&amp;͏͏#37; &amp;͏#x20; (deljiv) &amp;͏͏#160; &amp;͏#xA0; &amp;͏͏nbsp; (nedeljiv)|MacOS=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv),&lt;br&gt;
&lt;code&gt;⌥ Option&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;⇧ Shift&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (nedeljiv)|Windows=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv),&lt;br&gt;
&lt;code&gt;Ctrl&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;⇧ Shift&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt;,&lt;br&gt;
&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;0160&lt;/code&gt; (nedeljiv)|SIST=&lt;code&gt;Preslednica&lt;/code&gt; (deljiv)}}
Dandanes daleč najpogosteje uporabljen presledek in v resnici edini, ki se uporablja v grafonomičnem pisanju, se danes zaradi pogostosti imenuje kar '''navádni preslédek'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]]), poimenovanje je v viru očitno vezano na širino presledka.&lt;/ref&gt; Prazni znak, ki ga zastopa, če se za njim lahko vstavi prelom, je {{Unicode|0020|ne|ime=space}} (okrajšano SP), ki se imenuje tudi '''preslédek ASCII''' {{Izgovorjava|ˈaːski|áski}}&lt;ref&gt;npr. v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Microsoft2025|Microsoft 2025]])&lt;/ref&gt;, če se ne more, pa {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} (okrajšano NBSP) ali '''nedeljívi preslédek''', manj strokovno tudi '''tŕdi preslédek''',&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]])&lt;/ref&gt; v informatiki tudi '''neprelómni preslédek'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025|Pomoč za LibreOffice 2025]])&lt;/ref&gt; Grafetično, po izgledu, je navadni presledek tako presledek ASCII kot nedeljivi presledek, saj razlika med njima ni v širini, temveč v njunem vplivu na prelome vrstic, torej razporeditvi makrografetičnega prostora.

Presledek izgleda kot prazni (beli) prostor, ki zavzema od okoli šestine do tretjine celca tipografske pisave oz. je širine ožje črke, npr. {{Oklepaji|znamenja=r}}. V tekstih, kjer se še uporablja različne širine presledkov, so navadni presledki navadno širši, v besedilih z zgolj eno širino presledkov pa je najbrž zaradi varčevanja s prostorom presledek ožji. Presledki računalniških različic pisav imajo načeloma širino ene četrtine celca, npr. v Times New Romanu in ZRColi, Caslonu Pro, Linux Libertinu, Avenirju Next, American Typewriterju in Snell Roundhandu. Predvsem enodebelne pisave kot so Helvetica, Arial, Noto Sans in Futura imajo presledke nekoliko večje, previ dve okoli 27&amp;nbsp;%, Noto Sans okoli 26&amp;nbsp;% in Futura okoli 31&amp;nbsp;%, Didot in Comic Sans imata tudi dokaj velike presledke, prvi 28&amp;nbsp;% in drugi 30&amp;nbsp;% celca. Precej ozke presledke ima Bodoni, in sicer 19&amp;nbsp;% celca. Širina presledkov večine besedil dandanes je torej do ene tretjine celca. Glifi obeh znakov lahko ob obojestranski poravnavi zmanjšata ali povečata svojo širino, na koncu vrstice pa nimata širine, ne glede na to, kolikokrat sta zapisana.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UAX#142025|UAX #14 2025]])&lt;/ref&gt; Če je potrebno, se lahko namesto tih dveh znakov uporabi {{Unicode|2004|ne|ime=three-per-em space}}, {{Unicode|2005|ne|ime=four-per-em space}} ali {{Unicode|2006|ne|ime=six-per-em space}}, tj. presledek tretjine, četrtine oz. šestine celca, ki ne speminjajo svoje širine.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

V grafonomično zapisanem besedilu in pri obojestranski poravnavi lahko širina presledka zelo niha znotraj istega besedila, medtem ko je pri enokoračnih pisavah in brajici vedno iste širine, enake kot ostala znamenja. Še posebej, če so stolpci zelo ozki, lahko zaradi potreb obojestranske poravnave to zelo poveča širino presledka do mere, ko ne izgleda lepo in zmanjšuje berljivost. Tak zelo raztegnjen presledek se imenuje '''lúža''', ali če je res zelo širok, '''jézero'''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#McWhinnie2013|McWhinnie 2013]]), prevod iz ang. ''puddle'' in ''lake''. Gl. vir za primer.&lt;/ref&gt;

Presledek je bil prisoten v feničanski pisavi, v grški, ki je za razliko od feničanske zapisovala tudi samoglasnike, pa se je potreba po presledkih zmanjšala in je bil zelo redko prisoten.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 9]])&lt;/ref&gt; Zgodnejši zapisi v grški pisavi in latinici so namesto presldkov vsebovali interpunkte, tj. {{Oklepaji|znamenja=·}}, piko na sredi med osnovnico in višino verzalke. V latinici so se uporabljali do drugega stoletja našega štetja, potem pa so bili izpuščeni in po kratkem obdobju uporabe hedere, listu podobnega znamenja {{Oklepaji|znamenja=❦}}, ni obstajalo nobeno znamenje, ki bi imelo enako vlogo kot danes presledki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 10, 26]])&lt;/ref&gt; Vse besede, ločila in ostala znamenja so se torej pisala stično. Taka pisava se imenuje '''''scriptura continua''''' {{Izgovorjava|skripˈtura kɔnˈtinua|skriptúra kontínua}}.&lt;ref&gt;gl. npr. ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997]])&lt;/ref&gt;

V srednjem veku se je začela pojavljati potreba po razdeljevanju besedila na manjše dele. Pojavila so se razna ločila za ločevanje besed, poleg tega pa so se začeli pojavljati tudi pogostejši presledki, Saenger to pogojuje s tem, da se je takrat pojavila potreba po tihem branju. Od poznega sedmega stoletja pa do 11. stoletja po večini Evrope so bili presledki zapisani ne glede na meje besed in še vedno redkeje kot dandanes, tak način zapisa se imenuje '''zráčni zapís'''.&lt;ref&gt;tu prevedeno iz angl. ''aerated script'' v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 32]])&lt;/ref&gt; Presledek se v takih besedilih ne nanaša na nikakršno oblikoslovno ali fonetično enoto (npr. pavze med govorom), ampak zgolj deli besedilo na manjše dele, da je lažje tiho brati in slediti zapisanemu. Od dvanajstega stoletja se pojavlja '''kanónična sepáracija''', pri kateri se presledki nanašajo na neko morfemsko ali fonetično ločnico, vendar so pogosto še vedno po dve današnji besedi zapisani kot ena grafematična beseda. Čez čas se je vstavljalo čedalje več presledkov, najkasneje so se začeli pojavljati med kratkimi, predvsem klitičnimi besedami in neko drugo besedo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 44]]), ''kanonična separacija'' je tukajšnji prevod iz angl. ''canonical separation''&lt;/ref&gt;

Področje južne Nemčije je bilo v tem aspektu zelo inovativno, s prvim besedilom s presledki že okoli 780–790. Od sredine devetega stoletja je za to območje že značilni veliko krajši nizi znamenj brez presledka kot v Franciji in Italiji in že načeloma niso bili več daljši od 15 znamenj. Pisanje bolj ali manj vsako (današnjo grafematično) besedo posebej je postalo pogosto šele okoli pisanja Brižinskih spmenikov, v Freisingu okoli 992–1005.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Saenger1997|Saenger 1997: 102–106]])&lt;/ref&gt; Tako so vsa v slovenščini zapisana besedila že od Brižinskih spomenikov naprej pisana z doslednimi presledki med grafematičnimi besedami.

Kadar je potebno presledek ASCII označiti s znakom, ki ni beli znak (npr. za iskanje podvojenih ali narobe uporabljenih presledkov), se običajno uporabi po ISO 9995-7 {{Unicode|2423|ime=open box}}&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO9995-7|ISO 9995-7:2009]])&lt;/ref&gt; ali po ISO/IEC 646 {{Unicode|2420|ime=symbol for space}},&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC646|ISO/IEC 646:1991]])&lt;/ref&gt; po ECMA-17 oz. ISO 2047 {{Unicode|25B3|ime=white up-pointing triangle}}&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ECMA-171968|ECMA-17 1968]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO2047|ISO 2047:1975]])&lt;/ref&gt; ter po [[wikipedia:BCD_(character_encoding)|BCDIC]], [[wikipedia:EBCDIC|EBCDIC]] in [[wikipedia:ASCII#1963|ASCII-1963]] {{Unicode|2422|ime=blank symbol}}&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Mackenzie1980|Mackenzie 1980: 41, 47, 52, 102, 117, 119, 130, 132, 141, 148]])&lt;/ref&gt; pa sta danes manj pogosta. Nedeljivi presledek se po ISO 9995-7 označi z {{Unicode|237D|ime=shouldered open box}}.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Ob vklopu oznak oblikovanja v Microsoft Officeu se za presledek ASCII uporablja {{Unicode|00B7|ime=middle dot}}, za nedeljivi presledek pa {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}. Če se v grafonomičnem pisanju mora eksplicitno poudariti, da je nekje presledek, se ga običajno označi s podčrtajem {{Oklepaji|znamenja=_}}, ki je na robovih lahko tudi zavihnjen navzgor, tj. {{Oklepaji|znamenja=&amp;#x2423;}}. Če se torej želi eksplicitno označiti, da se {{Oklepaji|znamenja=5 %}} piše s presledkom, bi se to zapisalo kot {{Oklepaji|znamenja=5_%}} ali kot {{Oklepaji|znamenja=5&amp;#x2423;%}}.

===== Pojavljanje =====
Navadni presledek se v slovenščini pojavlja za ločevanje različnih znamenj in višjih grafematičnih enot:

* za ločevanje grafematičnih besed, vključno s števili in simboli,
* za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed, vključno s števili in simboli,
* za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od drugih ločil in izpostavnih znamenj,
* za ločevanje po tri pozicije naenkrat v številu, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Presledek velikosti števke|presledek velikosti števke]],
* za pisanje v razprtem slogu, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Prostor med znamenji|prostor med znamenji]],
* za lažjo povezavo s pisnim prenosnikom v fonetičnih, fonoloških in morfofonoloških transkripcijah, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Transkripcija|transkripcija]],
* za zamikanje vrstice in besed, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Vodoravni tabulator|vodoravni tabulator]] in [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Poravnava vrstic|poravnava vrstic]],
* v obdobju reformacije tudi za ločevanje klitičnih ločil razen pik od besede na katero se pripenjajo, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]],
* {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} se uporablja tudi kot osnova za združljive znake, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Diakritično znamenje|diakritično znamenje]].
Splošno pravilo za prve tri točke je, da se presledek pojavlja med vsako grafematično besedo in vsakim ločilom, ki ni del grafematične besede, oz. izpostavnim znamenjem, razen če bi se pojavil pred enklitičnim znamenjem ali za proklitičnim znamenjem; v takem primeru se presledek ne realizira. Gl. podpoglavja za natančnejša pravila in primere. Glede tega, kdaj se uporabi {{Unicode|0020|ne|ime=space}} in kdaj {{Unicode|00A0|ne|ime=no-break space}} gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Pojavljanje prelomov|pojavljanje prelomov]].

====== Za ločevanje grafematičnih besed ======
Glede vstavljanja navadnega presledka med rekodabilna znamenja (črkovna znamenja, števke, simbole) je povsem vezano na gafematično besedo. Če sta znamenji del iste grafematične besede, potem med njima ni presledka, razen v primeru ločevanja pozicij v številu s presledkom. Za pisanje razprtega sloga, tudi če se uporabi presledek ASCII ali nedeljivi presledek za ločevanje znamenj, se ti grafetično ne obravnavajo kot presledek med besedama, temveč kot povečani presledek med znamenjema. Dvojnice tipa {{Fran|nahitro}} in ''na hitro'', ''5 %'' in nestandardno ''5%'' ter pravopisna pravila o pisanju skupaj ali narazen se primarno navezujejo na to, kaj se obravnava kot ena grafematična beseda in kaj kot več. Kdor piše ''na hitro'' s presledkom, zapisano obravnava kot dve grafematični besedi, kdor piše ''nahitro'' brez presledka, pa zapisano obravnava kot eno grafematično besedo. Več o tem v poglavju [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Grafematična beseda|grafematična beseda]].

Za posebnosti glede presledkov med simboli v matematični notaciji gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Srednji matematični presledek|srednji matematični presledek]].

====== Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed ======
Različna ločila in izpostavna znamenja imajo različne odnose z grafematičnimi besedami. Nekatera ločila se pišejo nestično z grafematičnimi besedami, druga pa stično. To je odvisno od njihove [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Klitičnost ločil|klitičnosti]], ki pa se lahko v različnih vlogah ločila spreminja; spreminjajo se torej tudi pravila pojavljanja presledka. Klitična ločila, kot so vejica, pika, klicaj, oklepaji in narekovaji, so stični z besedo, na katero se pripenjajo.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Nunberg1990|Nunberg 1990: 58]])&lt;/ref&gt; Vejica {{Oklepaji|znamenja=,}}, ki je v slovenščini enklitična, je tudi levostična in od grafematične besede, pisane levo od nje, ni ločena s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako,}} in ne morebiti {{Oklepaji|znamenja=tako ,}}. Uklepaj {{Oklepaji|znamenja=(}}, ki je proklitičen, je tudi levostičen in od grafematične besede, pisane desno od njega, ni ločen s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=(tako}} in ne morebiti {{Oklepaji|znamenja=( tako}}. Presledek se piše med enklitičnim znamenjem in sledečo besedo, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako, seveda}}, in med proklitičnim znamenjem in prejšnjo besedo, npr. {{Oklepaji|znamenja=tako (seveda)}}. Ob funkcijah se sledeči oklepaji namesto argumenta tipa {{Oklepaji|znamenja=print()}} načeloma (odvisno od programskega jezika) pišejo stično s funkcijo (gl. primer pod naslednjim podnaslovom), kot se tudi znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Sestavljena izpostavna znamenja|sestavljenih izpostavnih znamenj]], kot je {{Oklepaji|znamenja=člen 10(1)(d)}}. Glede presledkov ob klitičnih znamenjih v 16. stol. gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]]. Nekaj primerov, kjer so proklitična znamenja označena rdeče, enklitična pa modro:

&lt;blockquote&gt;Kot navaja Agencija za okolje RS &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;Arso&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt;, se sezonske napovedi od vsakdanjih kratkoročnih in srednjeročnih razlikujejo v tem&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; da podajajo predvsem pričakovana odstopanja vrednosti &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;npr&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt; temperature ali količine padavin&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt; od podnebnih značilnosti v primerjalnem obdobju 1993–2016&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksno-poletje-nas-caka.html|title=Kakšno poletje nas čaka?|accessdate=7. 5. 2025|work=24 ur}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Js sm se enkrat ze sel nekaj podobnega preko prevozi.org, ko sem se nekam dlje vozil &lt;span style=&quot;color:red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt;1h&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;),&lt;/span&gt; pa sem prisel do zakljucka&lt;span style=&quot;color:blue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; da je moj mir v avtu vec vreden&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; kot bencin&lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;.&lt;/span&gt; :)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kg9cth/nova_platforma_za_redne_dnevne_prevoze_tandem/|title=Nova platforma za redne dnevne prevoze – Tandem (update še tu 😅 )|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/Unholy1337}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

⸲Skléneni &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(&lt;/span&gt; ti ga darújemo &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;)&lt;/span&gt; s’ vſo ópzhino tvojih isvólenih &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; in njih ſpomín obhajózh &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;;&lt;/span&gt; ſoſebno zhaſtíte vſelej divíze Marije &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; mátere naſhiga Bogá in Goſpóda Jesuſa Kriſtuſa &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;,&lt;/span&gt; pa tudi tvojih ſvétih apóſtelnov in márternikov &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;:&lt;/span&gt;  Petra in Pavla […]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Jurij|last1=Gollmayr|year=1817|title=Şveta maşha, ino kerşhansko premişhlovanje is Şvetiga pişma sa vşaki dan meşza, tudi druge lepe molitve|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKALXG5K|location=Ljubljana|page=32|editor-last=Ravnikar|editor-first=Matevž|cobiss=82868480}}&lt;/ref&gt; (gl. tudi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tanki presledek|tanki presledek]])&lt;/blockquote&gt;Neklitična ločila, tj. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Polnila|polnila]], se, če so del grafematične besede, pišejo stično z njo, npr. opuščaj ali vezaj v primerih {{Oklepaji|znamenja=Po jezeru, bliz’ Triglava}} ali {{Oklepaji|znamenja=le-ta}}. Če niso del grafematične besede, se pišejo ločeno, npr. pomišljaj v primeru {{Oklepaji|znamenja=mladost – norost}}. Glede stičnega pomišljaja tipa ''8.00–10.00'' in ''prekop Ren–Donava'' in poševnice tipa ''in/ali'' in ''km/h'' gl. tudi [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Težji primeri določanja rekodabilnosti|težji primeri določanja rekodabilnosti]]. Nekaj primerov, kjer so neklitična ločila znotraj besede označena rdeče, tista, ki niso del besede, pa modro:

&lt;blockquote&gt;Roglič se vrača na svojo četrto Dirko po Italiji z jasnim ciljem &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;–&lt;/span&gt; drugič osvojiti Giro. S tem bi 35&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;-&lt;/span&gt;letni Slovenec združil rožnato majico z rdečo majico šampiona Dirke po Španiji in se s skupno že šestim osvojenim ''grand tourom'' podal na julijsko Dirko po Franciji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/dvoboj-roglic-ayuso-in-ekipni-obracun-bikov-in-emiratov-za-roznato-majico/744802|title=Dvoboj Roglič – Ayuso in ekipni obračun bikov in emiratov za rožnato majico|accessdate=7. 5. 2025|work=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Skratka &lt;span style=&quot;color: DodgerBlue; &quot;&gt;-&lt;/span&gt; šlo je za moj komfort VS njun komfort.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kfeatq/klicanje_policije_za_brezveze/|title=Klicanje policije za brezveze|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/sulcslo}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

To je sa &lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;-&lt;/span&gt; nj nar vezh&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; veſelje ,

K&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; prihod Jesuſov&lt;span style=&quot;color: red; &quot;&gt;’&lt;/span&gt; vuzhí.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Luka|last1=Dolinar|year=1829|title=Pe⸲sme v’ nedele zeliga leta|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1MSP5PO|location=Ljubljana|page=7|cobiss=6611971}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Delna izjema temu je tropičje, ki se nestandardno zapisuje stično z besedo na levo (oz. na desno, če označuje izpust začetnega dela) ali pogovorno celo obojestransko stično (po SP 2001 pa nestično).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 46]]), § 399&lt;/ref&gt; Primeri, ko se piše brez presledka:&lt;blockquote&gt;To je res ironija... sem ravno o tem razmisljal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1kbkse6/same_vibe_delafci/|title=Same vibe? Delafci?|accessdate=7. 5. 2025|work=Reddit|author=u/car_t_man90}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Še malo počakajmo, pa se BDP skrčil za 3 in potem za katastrofalnih 10-15% , kjer je točka nevrnitve...potem sledi kolaps in državljanska vojna...&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ameriski-bdp-se-je-skrcil-za-03-odstotka.html|title=Ameriški BDP se je skrčil za 0,3 odstotka|accessdate=7. 5. 2025|work=24 ur|author=tornadotex}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

Pogosto se mu zdi, da najpomembnejše zadeve naših življenj niso vedno nad oblaki ali za daljnimi gorami, ampak preprosto pred lastnim nosom...&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://radio-odeon.com/blog/pred-nosom-143/|title=Pred nosom... (143)|accessdate=7. 5. 2025|work=Radio Odeon|last=Lozar|first=Robert}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V pogovornem jeziku na elektronskih napravah številni presledek med ločili in grafematičnimi besedami zapisujejo nedosledno, saj ima za razliko od presledka med besedami manjšo pomensko in praktično vlogo. V predzadnjem primeru je tudi pred drugo vejico presledek.

====== Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od drugih ločil in izpostavnih znamenj ======
Presledek se v določenih primerih uporablja tudi za ločevanje dveh zaporednih ločil oz. izpostavnih znamenj, vendar le v določenih, pogosto redkejših kombinacijah. Tudi v teh primerih je presledek odvisen od klitičnosti ločila, ki se kot rečeno lahko spreminja glede na vlogo, torej se isto znamenje lahko kdaj zapiše z, kdaj pa brez presledka. Če je ločilo del grafematične besede, se presledek pojavlja pod enakimi pogoji, kot če bi se grafematična bseda začela oz. končala z rekodabilnim znamenjem; beseda, ki se konča oz. začne z ločilom, torej nima drugačnih pravil ločevanja od ločil ali drugih besed kot beseda, ki se začne s črkovnim znamenjem, števko ali simbolom. Torej, če se zapiše {{Oklepaji|znamenja=Blizu?}} brez presledka, potem se zapiše tudi {{Oklepaji|znamenja=Bliz’?}} brez presledka in če se {{Oklepaji|znamenja=beseda a / beseda b}} zapiše s presledkom, potem se tudi {{Oklepaji|znamenja=predpona a- / beseda b}} zapiše s presledkom. SP 2001 prav tako ne veleva nikakršnih izjem stičnosti v takih primerih. V takih primerih torej gl. pravila [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed|za ločevanje ločil in izpostavnih znamenj od grafematičnih besed]]. Kadar sta dve znamenji znotraj iste grafetične besede, se pišeta stično, npr. {{Oklepaji|znamenja=Končnica -o/-e}}, če sta v različnih beseda pa se pojavlja presledek, npr. {{Oklepaji|znamenja=t’le bliz’ ’maš parking}}.

Pred enklitičnimi ločili in izpostavnimi znamenji (npr. vejicami, klicaji in zaklepaji) se v nobenem primeru ne pojavlja presledek. Ne glede na to, katero ločilo je pred enklitičnim ločilom, je z njim levostično. Dve enklitični ločili se pišeta brez vmesnega presledka, npr. {{Oklepaji|znamenja=Kaj?!}} ali {{Oklepaji|znamenja=Nujno!!!}}, kot se tudi s polnili izven besede, npr. v {{Oklepaji|znamenja=[…]}} je oglati zaklepaj stičen s tropičjem. Za enklitičnimi ločili se pojavlja presledek, ne glede na ločilo, razen če je to ločilo enklitično zaradi pravila leve stičnosti. Znotraj [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Sestavljena izpostavna znamenja|sestavljenih izpostavnih znamenj]], kot je {{Oklepaji|znamenja=člen 10(1)(d)}}, se proklitično in enklitično ločilo pišeta skupaj.

Kombinacija proklitičnega in enklitičnega znamenja je zelo redka. V SP 2001 se v § 21–23, 228, 438, 450, 1218–1219 in 1236–1238 pojavlja za izpostavni prikaz dvodelnih ločil, tj. oklepajev in narekovajev, pri čemer je med njima presledek, ki nadomešča teoretično grafematično besedo, ki bi se pojavljala med ločiloma. V § 450 je celo med dva zaklepaja vstavljen presledek. Pri izpostavno uporabljenih ostalih klitičnih ločilih znotraj oklepajev tipa {{Oklepaji|znamenja=podpičje (;)}} pa se pišejo stično.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 6–7, 30, 43, 49–50, 223, 226]]), § 21-23, 228, 371, 438, 450, 1218–1219, 1236–1238&lt;/ref&gt; V SP 1962 in S 1879 je med oklepaji pisan presledek, med narekovaji pa ne,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1962|SP 1962: 88–89]]), § 93–94; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#S1879|S 1879: 6]])&lt;/ref&gt; v SP 1950, SP 1935, SP 1920, SP 1899 in SS 1854 pa se tudi narekovaja pišeta narazen.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1950|SP 1950: 52]]), § 75; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1935|SP 1935: XXIV]]), § 49; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1935|SP 1920: 29]]), § 56; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SP 1899: 117, 119]]), § 765, 773, 774, ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SS 1854: 9]]), § 8&lt;/ref&gt; V SS 1916 in SS 1894 se pišeta oklepaja in narekovaja stično.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1916|SS 1916: 63]]), § 89, ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1894|SS 1894: 22]]), § 46&lt;/ref&gt; Oklepaji ob funkcijah brez vnesenega argumenta tipa {{Oklepaji|znamenja=print()}} se prav tako pišejo stično (gl. primer spodaj).

Ravno obratno je s proklitičnimi ločili in izpostavnimi znamenji (uklepaji, narekovaji). Pri njih se nikoli ne pojavlja presledek za njimi, ne glede na to, ali je sledeče ločilo proklitično, npr. med uklepajem in začetnim narekovajem v {{Oklepaji|znamenja=(»Ne!« je zavpila.)}} ali polnilom izven besede, npr. v {{Oklepaji|znamenja=[…]}} je oglati uklepaj stičen s tropičjem (v {{Oklepaji|znamenja=/…/}} so poševnice v vlogi oklepaja). Za kombinacijo z enklitičnim ločilom gl. prejšnji odstavek. Pred proklitičnimi ločili se analoško presledku za enklitikami piše presledek pred enklitikami. Pri tem seveda presledek med enklitičnim in proklitičnim ločilom oz. izpostavnim znamenjem ni nič večji kot ostali navadni presledki. Prav tako se ne piše presledka med dvema proklitičnima znamenjema zaradi pravila desne stičnosti.

Klitična ločila in izpostavna znamenja imajo dosledna pravila glede pojavljanja presledka, ki prevladajo nad pravili glede presledka okoli polnil izven besede, ki je drugače načeloma prisoten. Polnila izven besede se torej pišejo desnostično, če jim sledi enklitično ločilo in levostično, če je pred njimi proklitika. V primerih dveh zaporednih polnil izven besede pa se prav tako pojavlja presledek med njima. Glede prostora ob pomišljajih gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Navadni pomišljaj|navadni pomišljaj]] in [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafematika#Dolgi pomišljaj|dolgi pomišljaj]]. Presledek med vezajem, ki označuje pripono, in tropičjem je v SP 2001 nedosledno zapisan (gl. primer spodaj); dvakrat je zapisan brez, enkrat pa z presledkom. Kadar se nestandardno namesto tropičja uporabi več kot tri pike, se vse pike pišejo z enakim prostorom vmes.

Pojavljanje presledka med kombinacijami ločil oz. izpostavnih znamenj je pregledno podano v naslednji tabeli.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pojavljanje presledka med kombinacijami ločil oz. izpostavnih znamenj
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;4&quot; |2. znamenje
|-
!Proklitično
!Enklitično
!Polnilo
znotraj
besede
!Polnilo
izven
besede
|-
! rowspan=&quot;4&quot; |1. znamenje
!Proklitično, npr. {{Oklepaji|znamenja=(}}, {{Oklepaji|znamenja=»}}
|stično
|različno
|stično
|stično
|-
!Enklitično, npr. {{Oklepaji|znamenja=,}}, {{Oklepaji|znamenja=?}}, {{Oklepaji|znamenja=)}}
|nestično
|stično
|nestično
|nestično
|-
!Polnilo znotraj besede, npr. {{Oklepaji|znamenja=-}}, {{Oklepaji|znamenja=’}}
|nestično
|stično
|stično/nestično
|nestično
|-
!Polnilo izven besede, npr. {{Oklepaji|znamenja=–}}, {{Oklepaji|znamenja=…}}
|nestično
|stično
|nestično
|nestično
|}
V nadaljevanju je podanih nekaj citiranih primerov, ki potrjujejo pravila pojavljanja presledka:

* proklitično + proklitično (stično):
&lt;blockquote&gt;zadnji del pripovedne končne stavčne intonacije, usmerjen proti spodnji tonski legi &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(»&lt;/span&gt;ko gremo z glasom navzdol«)&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 200]])&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Na podlagi 36. člena Zakona o financiranju občin &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;((&lt;/span&gt;ZFO-1), Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO), […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.koper.si/wp-content/uploads/2019/08/03-SKLEP-vrednost-to%C4%8Dke-NUSZ-%C4%8Distopis.pdf|title=Sklep o vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017|accessdate=13. 5. 2025|author=Mestna občina Koper}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* proklitično + enklitično (glede stičnosti gl. gor):&lt;blockquote&gt;Skladenjsko se rabijo pika (.), vprašaj (?), klicaj (!), vejica (,), podpičje (;), dvopičje (:), pomišljaj (–), vezaj (-), tri pike (…), razne vrste narekovajev, npr. (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;» «&lt;/span&gt;), in oklepajev, npr. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;( )&lt;/span&gt;, ipd.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 30]]), § 228&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ’&lt;/span&gt;):&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 52]]), § 467&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; ''e)'' '''narekovaj''' (&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;„“&lt;/span&gt;), kadar hočemo imena, naslove ali posamezne stavke in besede &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;posebno&lt;/span&gt; zaznamovati ali &lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt;dobesedni govor&lt;/span&gt; označiti n. pr.:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SS 1916: 63]]), § 89&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Funkcija echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; izpiše enega ali več nizov. V primeru, da v funkciji echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; izpisujemo več argumentov ne smemo uporabiti oklepajev! Funkcija echo&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;()&lt;/span&gt; programerju ne daje povratne informacije o stanju izpisa, saj vrača void.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nsa-splet.si/php/zgledi/php-zgledi-03-izpisi.php|title=Izpis na zaslon|accessdate=14. 5. 2025|author=eNSA|work=Zgledi PHP}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* proklitično + polnilo znotraj besede (stično):&lt;blockquote&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-), končnic &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;a, -e, -i), priponskih obrazil &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;ost, -oba, -ota, -oča), medpon &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;o-, -e-), vpon &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 48]]), § 434&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; ZGODOVINSKI RAZVOJ PROJEKTA ŽELEZNICE ŠKOFJA LOKA—DIVAČA &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(—&lt;/span&gt;TRST)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Jože|last1=Jenko|year=1964|title=Loški razgledi|chapter=Zgodovinski razvoj projekta železnice Škofja Loka—Divača (—Trst)|pages=82–101|publisher=Muzejsko društvo|cobiss=7211522|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TG9VP3DJ}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Ritualizem -  refleksija družbenih transformacij in raziskovalčeve &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;(-&lt;/span&gt;ga pomanjkanja) moči&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Majda|last1=Klobčar|year=2012|title=Traditiones|chapter=Ritualizem - refleksija družbenih transformacij in raziskovalčeve (-ga pomanjkanja) moči|pages=159–174|url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/980|doi=https://doi.org/10.3986/Traditio2012410114|volume=41/1}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* proklitično + polnilo izven besede (stično):&lt;blockquote&gt; Samostalniki tipa oboa, Lea, Livia imajo rodilnik dvojine in množine izpisan v slovarju: Lea &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;/…&lt;/span&gt;/ Lej.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 95]]), § 820&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] „zelo rada zlorablja pooblastilo &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;[...&lt;/span&gt;] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;[…&lt;/span&gt;] da bodisi rada potvarja dejstva […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/sodnaPraksa?idECLI=ECLI:SI:VSLJ:2015:IV.CP.560.2015.1|title=VSL sklep IV Cp 560/2015|accessdate=13. 5. 2025|author=Višje sodišče v Ljubljani}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] sem rekel togotno&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. »&lt;/span&gt;Še tega je bilo treba!« – Togotno sem rekel&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;: »&lt;/span&gt;Z njimi boš hodila! [...]&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 53]]), § 473&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; V Uberju so aprila za spletni portal Žurnal24 potrdili, da razmišljajo o prihodu v Slovenijo in da ocenjujejo stanje&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. ''&quot;&lt;/span&gt;Zagotavljamo, da bomo v primeru vstopa na slovenski trg delovali popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo'' […]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/uber-prihaja-v-slovenijo-20-maja.html|title=Uber prihaja v Slovenijo 20. maja|accessdate=14. 5. 2025|work=24 ur}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; To pravilo velja od začetka priprave predpisa (npr. »predlog Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih« ali »Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;) (&lt;/span&gt;glej tudi robno št. 234).&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|pages=40, § 49|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;[…] sem rekel togotno. »Še tega je bilo treba&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;!«&lt;/span&gt; – Togotno sem rekel: »Z njimi boš hodila! […]&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;br&gt; […] (pri nekaterih imenih tak predimek opuščamo: van Beethoven – Beethovnov);&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 17]]), § 115&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;To pravilo velja od začetka priprave predpisa (npr. »predlog Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih« ali »Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;«)&lt;/span&gt; (glej tudi robno št. 234).&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;br&gt; Eno od področij, kjer je bil vpliv SEJA največji, je upoštevanje temeljne razlike med tvorjenjem (= daljši monolog, daljše vloge (diskurz&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;))&lt;/span&gt; in interakcijo (= pogovorni monolog, krajše vloge (diskurz&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;))&lt;/span&gt; pri oblikovanju učnih ciljih in strukturiranju izpitov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=2023|title=Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek|pages=31|publisher=Zavod RS za šolstvo|cobiss=135111683|url=https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-03-0770-9|editor-last=Kač|editor-first=Liljana}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + polnilo znotraj besede (nestično):&lt;blockquote&gt;'''kóst''' -í &lt;small&gt;ž&lt;/small&gt; kôsti kóst kôsti -jó&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;; -&lt;/span&gt;í -í -éma -í -éh -éma&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;; -&lt;/span&gt;í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 216]]), § 1178&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre-, pri-, pra-), končnic (-a&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;e&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;i), priponskih obrazil (-ost&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;oba&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;ota&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;oča), medpon (-o-&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, -&lt;/span&gt;e-), vpon (-k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;br&gt; Glas ti zaprè besedí &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, ’&lt;/span&gt;z rok ti potegne peró.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=123|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=V spomin Matija Čopa|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* enklitično + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] in nazadnje »zabrusi«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. –&lt;/span&gt; To je pa čudna »špraha«&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. –&lt;/span&gt; »Prijatelj« […]&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 51]]), § 464&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] sem rekel togotno. »Še tega je bilo treba!&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;« –&lt;/span&gt; Togotno sem rekel: »Z njimi boš hodila! [...]&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;br&gt; […] popotnik&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, —&lt;/span&gt; —. (Cankar)&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;. —&lt;/span&gt; Sitno mu je bilo, da bi stopil ''tak'' pred njo, ''blaten in ubog popotnik''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;, —&lt;/span&gt; — (Cankar).&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|year=1975|title=Jezik in slovstvo|pages=121|publisher=Slavistično društvo Slovenije|cobiss=17738029|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-42I4R0GY|first1=Breda|last1=Pogorelc|chapter=Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji|volume=20/5}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo znotraj besede + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;Predpona ''s''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- (&lt;/span&gt;''sleči'') ima pred korenskim ''s z š ž g'' oblike ''se''&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- [&lt;/span&gt;sə]:&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 78]]), § 684&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo znotraj besede + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;2. za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon (pre&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; pri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; pra&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-)&lt;/span&gt;, končnic (-a, -e, -i), priponskih obrazil (-ost, -oba, -ota, -oča), medpon (-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-,&lt;/span&gt; -e&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-)&lt;/span&gt;, vpon (-k-, npr. ti-k-ati) ipd.;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;br&gt; Komú najprej vesélo / Zdravljico, bratje, č’mo zapet&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ?&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=222|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Zdravijca &lt;!----- tako piše v viru, ne spreminjati ----&gt;|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] Kaj je tebi téga mar&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ?&lt;/span&gt; / Bog te obvár&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ !&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=71|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Zapuščena|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo znotraj besede + polnilo znotraj besede:
** v isti grafematični besedi (stično):&lt;blockquote&gt;Pridevniki na -ov&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;/-&lt;/span&gt;ev, -in ne zaznamujejo zmeraj svojine, temveč tudi vrsto (npr. lipov čaj, hruškov kompot, kalcijev karbonat).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 21]]), § 157&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
** v različnih grafematičnih besedah (nestično):&lt;blockquote&gt;Podstava tvorjenk sestoji iz ''drev&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;red'', ''star&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;mod-'', ''laž&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;učitelj'', ''dv&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;jambor-'', ''kaž&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;pot'', ''star&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;cerkven&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;slovanski'', ''prida&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;nič'', obrazila pa so ''-o-'', ''-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;en'', ''-i-'', ''-o&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;nik'', ''-i&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;ø'', ''-ø&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- -&lt;/span&gt;ø'', ''-ø''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS2000|SS 2000: 149–150]])&lt;/ref&gt; &lt;br&gt; Kdo učí / Izbrisat&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;’ ’&lt;/span&gt;z spomína nekdanje dní, / Brezup prihodnjih odvzet’ spred očí, / Praznoti vbežáti, ki zdanje morí !&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1866|title=Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom|pages=74|publisher=Otona Wagnerja prodajalnica knjigarskih, umetnijskih in muzikalnih reči.|cobiss=29944577|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2IVEXV5|place=Ljubljana|first1=France|last1=Prešeren|chapter=Pevcu|first2=Josip|first3=Josip|last2=Jurčič|last3=Stritar}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo znotraj besede + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] od 12 do 19 = dva-, tri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-...&lt;/span&gt; + -nájst, od 30 do 90 = trí-, štíri&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;-...&lt;/span&gt; + -deset, od 200 do 900 pa dvé&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- ...&lt;/span&gt; + -sto ipd.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 4]]), § 11&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Glasovno ni nespremenljiv, prim. suh&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- –&lt;/span&gt; suš- ali žg&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;- –&lt;/span&gt; žig- (sežgati, sežigati).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS2000|SS 2000: 108]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo izven besede + proklitično (nestično):&lt;blockquote&gt;[…] ''na mah pod bukev lezi! &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Premišljeval je,) kako ga ima rada in kako mu streže. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Rekel je,) da pride in prinese kruha. &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– (&lt;/span&gt;Hitro je nataknila rokavice,) stoječ med vrati dnevne sobe'' […]&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 37]]), § 317&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] če hočemo izraziti vrsto, jih delamo z obrazili -''ji'', -''ski'', -''ov'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;... (&lt;/span&gt;redkeje -''in'') oz. z ''i'' iz pridevnikov na -''ən'':&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 114]]), § 962&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

* polnilo izven besede + enklitično (stično):&lt;blockquote&gt;[…] kadenčni tonski potek pri vprašanjih, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki (''kdo'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''kam'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''zakaj'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''čemu'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; ''čigav'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…)&lt;/span&gt;, antikadenčnega pa pri vprašanjih brez vprašalnice oz. (večinoma) z vprašalnico ''ali'' (nezborno ''a'').&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 54]]), § 484&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] (npr. M. Hladnik navaja zgled »Slovenski roman – še posebej Jurčičev – se je razvil iz &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;...«&lt;/span&gt;.).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first1=Marta|last1=Kocjan - Barle|year=2012|title=Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih|chapter=Povednost pravopisnih pravil o treh pikah|pages=176|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1416|doi=https://doi.org/10.3986/9789610504412}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; […] (npr. predpis, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; zakon, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; uredba, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…,&lt;/span&gt; pravilnik, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…&lt;/span&gt;, določbe o … zakona, ki ureja &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;…)&lt;/span&gt;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|pages=106–107, § 191|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[…] (Ampak kdo se dandanašnji briga, če — &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;—?&lt;/span&gt;) […]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1975|title=Jezik in slovstvo|pages=122|publisher=Slavistično društvo Slovenije|cobiss=17738029|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-42I4R0GY|first1=Breda|last1=Pogorelc|chapter=Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji|volume=20/5}}&lt;/ref&gt; gl. tudi prva primera za proklitično + polnilo izven besede&lt;/blockquote&gt;
* polnilo izven besede + polnilo znotraj besede (nestično):&lt;blockquote&gt;Črko ''ð'' pišemo z ''dh'' ali z ''đ'': ''-staður'' &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– ''-''&lt;/span&gt;''stadhur/-stađur''.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 173]]), § 1105&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; Sedaj vidimo, da je tudi -''en'' iz dveh delov (-e-n &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;∶ -&lt;/span&gt;a-n).&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SS 2000: 261]])&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
* polnilo izven besede + polnilo izven besede (nestično):&lt;blockquote&gt;&lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;– –&lt;/span&gt; 1935: Slovenski pravopis. Priredila A. Breznik in F. Ramovš. Ljubljana. XXIV + 300 str.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001 : 210]]), § 1137&lt;/ref&gt;&lt;br&gt; &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; ves sem se bil ''stresel''. (cankar). &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; samo glej, da ne prideta ''dve'' nazaj! (Kosmač). &lt;span style=&quot;color: Red; &quot;&gt;— — —&lt;/span&gt; sta  sedeli […]&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

==== Vodoravni tabulator ====
{{Infopolje znamenje|ime=vodoravni tabulator|ASCII=09|YUSCII=09|8859-2=09|Unicode={{Unicode|0009|ne}}|izgled=Prazni prostor do naslednjega tabulatorskega mesta.|grafotaktika=Lahko se pojavlja le med dvema znamenjema, ki nista pesledka.|homoglifi=kateri koli drugi prazni znak|tip=presledek|znamenje=&amp;#x09;|HTML=&amp;͏͏#9; &amp;͏#x9; &amp;͏Tab;|MacOS=&lt;code&gt;⇥ Tab&lt;/code&gt;|Windows=&lt;code&gt;↹ Tab&lt;/code&gt;|SIST=&lt;code&gt;↹ Tab.&lt;/code&gt;}}'''Vodorávni tabulátor''',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#PomočzaLibreOffice2025a|Pomoč za LibreOffice 2025]]), po imenu ''horizontal tabulation'' iz Unicoda 1.0 ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025c|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1&lt;/ref&gt; po ISO/IEC 6429 ''character tabulation'',&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO/IEC6429|ISO/IEC 6429:1992]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Unicode2025c|Unicode 2025c]]), poglavje 4.1&lt;/ref&gt; kar bi se prevedlo v slovenščino kot '''znakôvni tabulátor''', manj strokovno zgolj '''tabulátor''' (iz lat. ''tabulō'' ‚deščiti‘ + lat. ''-tor'') , redkeje '''tabulátorski znák''' ali '''predélčnik'''&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Holozan2010|Holozan 2010]])&lt;/ref&gt; (okrajšano kot HT ali TAB), je drugi najpogosteje uporabljeni tip presledka, ki ga predstavlja znak {{Unicode|0009|ne}}. Za razliko od ostalih presledkov se njegova širina lahko zelo spreminja; medtem ko so ostali presledki neke širine, ki se zaradi razpiranja pri obojestranski povečavi lahko rahlo spremeni, je vodoravni tabulator vedno tako dolg, da se razteza do naslednjega tabulatorskega mesta vzdolž osi. Tabulator je lahko tako zelo ozek, če je naslednje tabulatorsko mesto takoj za zprejšnjim znamenjem, lahko pa zelo širok, če je naslednje tabulatorsko mesto zelo daleč naprej, tudi po več širin celca. Ker se naslednje znamenje zapiše naprej od že v naprej določene točke vzdolž osi, to omogoča, da je začetek grafetičnih nizov poravnan z ostalimi v drugih vrsticah, kar omogoča izdelavo stolpcev znotraj osi.

Kadar je potebno vodoravni tabulator označiti z vidnim glifom, se običajno uporabi po ISO 9995-7 {{Unicode|21E5|ime=rightwards arrow to bar}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ali po ISO/IEC 646 {{Unicode|2409|ime=symbol for horizontal tabulation}},&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; po ECMA-17 oz. ISO 2047 {{Unicode|2AAB|ime=larger than}}&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; je manj pogosto znamenje. Po strešični notaciji se označi kot &lt;code&gt;^I&lt;/code&gt;, ubežno zaporedje pa je &lt;code&gt;\t&lt;/code&gt;.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#AviostoOy2022|Aviosto Oy 2022]])&lt;/ref&gt; Ob vklopu oznak oblikovanja v Microsoft Officeu se za prikaz vodoravnega tabulatorja uporablja enodebelinsko puščico v desno.

===== Pojavljanje =====
Vodoravni tabulator se uporablja primarno za poravnavo začetkov grafetičnih nizov v več vrsticah. Na Wikiverzi raba tabulatorja na žalost ni podprta, tako da so tu navedeni primeri približek, dosežen z drugimi sredstvi. Pojavlja se v naslednjih primerih:

* za izdelavo znotrajvrstičnih stolpcev,
* za presledek med odstavčnimi, vrsičnimi ali opombnimi izpostavnimi znamenji in jedrom odstavka (npr. v seznamih),
* za vstavljanje zelo velikega presledka znotraj vrstice,
* za poravnavo raznih znamenj med vrsticami, npr. decimalnih pik ali enačajev,
* za izdelavo tabel brez dodatnega oblikovanja, npr. v datotekah TXT, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Tabele|tabele]],
* za zamik vrstic brez dodatnega oblikovanja, gl. [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Poravnava vrstic|poravnava vrstic]].

====== Za izdelavo znotrajvrstičnih stolpcev ======
Ker se določi mesto, do katerega se razteza tabulator, to omogoča, da so začetki grafetičnih nizov poravnani vzdolž več vrstic, kar napravi navidezne stolpce znotraj vrstice. Za razliko od »pravih« stolpcev (kot npr. v časopisih), kjer besedilo poteka prvo do konca enega stolpca in nato na začetek drugega, se v tem primeru vrstica nadaljuje iz enega stolpca v drugega in se zato tudi uporablja v takih primerih, ko naj bi se bralo stolpce vzporedno po vsticah navzdol, npr. če se primerja dve stvari med stolpcema. Tak prikaz je efektivno enak tabeli brez oblikovanja in se uporablja, če uporaba tabele ni zaželena ali mogoča. Za primer je podan del odstavka § 719 v SP 2001:&lt;blockquote&gt;ｓｔｏｌｐｅｃ　　　　–　ｓｔｏｌｐｃａ&lt;br&gt;

ｓｔｒｍｅｃ　　　　　–　ｓｔｒｍｃａ&lt;br&gt;

ｓｉｎｅｋ　　　　　　–　ｓｉｎｋａ&lt;br&gt;

ｆａｎｔｅｋ　　　　　–　ｆａｎｔｋａ&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 82]]), § 719&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;V tem primeru so zaradi preglednosti desne besede vrstic poravnane na isto tabulacijsko mesto. Očitno pa je, da se povezujejo besede levega stolpca z besedami desnega stolpca in ni mišljeno, da bi se besede desnega solpca obravnavalo neodvisno od levega. V takih primerih je uporaba vodoravnega tabulatorja veliko bolj priporočljiva od razdelitve besedila na dva stolpca že zaradi interpretacije programa in posledično spreminjanje izgleda ob dodajanju/brisanju znamenj, pa tudi ob lepljenju v drug dokument, če se postavitev ne ohrani, bodo primeri iz istih vrstic še vedno ohranjeni skupaj, pri ločitvi v dva »prava« stolpca pa ne.

====== Za presledek med izpostavnimi znamenji in jedrom odstavka ======
Kadar se našteva v oštevilčenem ali neoštevilčenem seznamu, oštevilčuje odstavke/vrstice ali piše opombe v nogo, se med izpostavnim znamenjem (tj. številom, piko, alinejo, črko …) in ostalim delom odstavka pojavlja vodoravni tabulator, ki ga urejevalniki dokumentov, kot je Microsoft Word, vnesejo avtomatsko. Tabulator v teh primerih poskrbi, da so odstavki/vrstice poravnani, ne glede na širino izpostavnega znamenja. Če bi se uporabljalo navadni presledek, kot se kdaj, če tabulator ni vstavljen avtomatsko, bi bil odstavek ob širšem izpostavnem znamenju bolj zamaknjen kot tisti ob krajšem znamenju. Razlika je zelo očitna pri rimskih številih, ki se zelo razlikujejo po dolžini; prim. zamik ob {{Oklepaji|znamenja=viii}} in {{Oklepaji|znamenja=x}} oz. {{Oklepaji|znamenja=i}} v naslednjem primeru:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Z vodoravno tabulacijo
(enak zamik)
!Z navadnim presledkom
(neenak zamik)
|-
|
{|
| colspan=&quot;2&quot; |Današnji dnevni red:
|-
|i.
|uvod
|-
|ii.
|nekaj malega o zgodovini kremšnit
|-
|iii.
|kako prepoznati pravo kremšnito
|-
|iv.
|pravilno fotografiranje kremšnit
|-
|v.
|kdaj je primerno jesti kremšnito
|-
|vi.
|česa se ne sme početi s kremšnito
|-
|vii.
|kako postreči kremšnito
|-
|viii.
|znani izdelovalci kremšnit
|-
|ix.
|tečaji učenja izdelovanja kremšnit
|-
|x.
|zaključek
|}
|
{|
|Današnji dnevni red:
|-
|i. uvod
|-
|ii. nekaj malega o zgodovini kremšnit
|-
|iii. kako prepoznati pravo kremšnito
|-
|iv. pravilno fotografiranje kremšnit
|-
|v. kdaj je primerno jesti kremšnito
|-
|vi. česa se ne sme početi s kremšnito
|-
|vii. kako postreči kremšnito
|-
|viii. znani izdelovalci kremšnit
|-
|ix. tečaji učenja izdelovanja kremšnit
|-
|x. zaključek
|}
|}

====== Za večje presledke in poravnavo znamenj ======
Če se postavi tabulatorska mesta zelo narazen, se lahko tako z zgolj enim znakov naredi presledek poljubne velikosti, ki se lahko razteza zelo daleč; če bi se uporabljalo navadne presledke, bi jih bilo potrebno vstaviti veliko in se ne more vedno doseči točno želene širine. Taka raba je zelo pogosta v glavi strani, kjer je besedilo običajno zapisano na robovih, vmes pa je velik presledek.

Glede na izbiro tabulatorskega mesta je poravnava okoli tistega tabulatorskega mesta lahko leva, desna, sredinska ali celo glede na specifično znamenje znotraj vrstice. Oblikovanje v glavi strani je načeloma tako, da je napis na levi strani poravnan z levim robom, na sredini je sredinsko poravnan, na desni pa z desnim robom. Microsoft Word podpira tudi poravnavo po decimalnih vejicah/pikah, tako da so v vseh vrsticah poravnana števila po decimalnih vejicah/pikah, ne glede na njihovo velikost ali koliko decimalnih mest imajo. Predvsem v matematiki je pogosta tudi poravnava enačb po enačajih, kadar se pretvarja eno enačbo v ekvivalentne enačbe (»rešuje enačbo«; prim. naslednji primer). Tako v LaTeX-u kot v Unicodnem načinu zapisovanja enačb v matematični pogon se mesto poravnave označi z {{Unicode|0026|ime=ampersand}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Amsmath2.1|amsmath 2.1: 4, 6]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#UPTEM2010|UPTEM 2010: 22]])&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;&lt;math&gt;\begin{align} 
3x-5  &amp;= x-7 \\ 
3x-5+5 &amp;= x-7+5 \\ 
3x &amp;= x-2 \\ 
3x-x &amp;= x-2-x \\ 
2x &amp;= -2 \\
{2x \over 2} &amp;= {-2 \over 2} \\
x &amp;= -1
\end{align}&lt;/math&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eucbeniki.sio.si/mat9/864/index2.html|title=Matematika 9|accessdate=22. 5. 2025|work=i-učbeniki|pages=56}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

==== Presledek širine števke ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine števke|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2007|ne|ime=figure space}}|izgled=Prazni prostor širine števke.|grafotaktika=Pojavlja se med dvema števkama.|homoglifi={{Unicode|2000|ne}}, {{Unicode|2002|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2007;|HTML=&amp;͏͏#8199; &amp;͏#x2007; &amp;͏numsp;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8199&lt;/code&gt;}}Unicode priporoča uporabo posebnega, točno temu namenjenega znaka za zapisovanje presledka med števkami znotraj števila, {{Unicode|2007|ime=figure space|ne}}, tj. '''preslédek širine štévke'''. Njegova širina je enaka širini števke in že sam po sebi je nedeljiv.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; To omogoča poravnavo števk (ne pa tudi mest v številu), če bi se nekdo odločil pisati osamljeno števko skupaj s tremi, npr. {{Oklepaji|znamenja=9028}}, drugače pa s presledkom, npr. {{Oklepaji|znamenja=25&amp;#x2007;028}}; v tem primeru bi se petica v celoti nahajala levo od devetice, če sta števili poravnani po zadnji števki.

Pogosto pa tak presledek izgleda prevelik, še posebej pri pisanju med besedilom, poleg tega pa se ga težko napiše s tipkovnico. Zaradi tega je uporaba redka in se običajno nadomešča z navadnim presledkom. Nomotehnične smernice in Medinstitucionalni slogovni priročnik Evropske unije v teh primerih omenjajo uporabo ''presledka'', vendar je vsaj v slogovnem priročniku iz tabele očitno, da se s tem misli navadni presledek; iz nomotehničnih smernic se to lahko sklepa, vendar poleg ni podan noben ponazorjalni primer.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MSP2025|MSP 2025: 107]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#NS2018|NS 2018: 94–96]]), § 167–171&lt;/ref&gt;

Tudi navadni presledek pogosto izgleda preširok, zaradi česar se uporablja tanki nedeljivi presledek. Za tako vlogo je najprimernejši {{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}, ki je že sam nedeljiv. [[w:Mednarodni_urad_za_uteži_in_mere|Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) je v osmi različici mednarodnega sistema enot predvidel rabo tankega presledka, v deveti pa omenja le rabo ''presledka''. [[w:Mednarodna_zveza_za_čisto_in_uporabno_kemijo|Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC) v ''Guidelines for Drafting IUPAC Technical Reports and Recommendations'' iz leta 2007 prav tako predvideva rabo tankega presledka.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2006|BIPM 2006: 133]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2019|BIPM 2019: 150]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt; SP 2001 in SP 8.0 zgolj omenjata rabo presledka, za katerim se ne deli.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP2001|SP 2001: 32, 68]]), § 257, 609; ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt; Peter Weiss omenja v takih primerih rabo presledka, širine polovice ali tretjine navadnega presledka, kar je že [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Lasni presledek|lasni presledek]].&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

===== Pojavljanje =====
Presledki se pišejo znotraj števila, in sicer načeloma ločujejo po tri mesta, šteto levo in desno od decimalne vejice/pike oz. z desne strani, če ni decmalne vejice/pike. Ob decimalni vejici/piki ni presledka. Namesto presledka se pojavlja tudi pika ali v primeru decimalne pike (povečini le na kalkulatorjih) vejica, velikokrat pa tudi ni nikakršnega ločevanja, kar otežuje hitro prepoznavanje števila. Mednarodni standardi in organizacije uporabljajo presledke namesto pik alii vejic v izogib napačnemu interpretiranju, saj se tako {{Oklepaji|znamenja=1.234}} kot {{Oklepaji|znamenja=1,234}} v različnih jezikih lahko interpretirata tudi kot decimalna vejica/pika. Po ISO 80000-1:2022 se piše ali brez ločevanja ali z majhnim presledkom v vseh primerih.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1|ISO 80000-1:2022]])&lt;/ref&gt; BIPM tudi dopušča obe možnosti, vendar pravi, da se običajno ne zapisuje presledka, če bi se s tem izpostavilo le eno mesto, npr. {{Oklepaji|znamenja=3 279.168 3}} se raje piše skupaj – {{Oklepaji|znamenja=3279.1683}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2006|BIPM 2006: 133]]); ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#BIPM2019|BIPM 2019: 150]])&lt;/ref&gt; IUPAC ima enak pogled, dalje pa dopušča še vstavljanje presledka pred v oklepaju podano mersko napako, tj. {{Oklepaji|znamenja=235.043 928 1 (12)}} in {{Oklepaji|znamenja=235.043 928 1(12)}} sta obe dovoljeni.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt; Po Medinstitucionalnem slogovnem priročniku se vedno uporablja presledke za ločevanje levo od decimalne vejice, decimalk pa se ne ločuje, torej {{Oklepaji|znamenja=152 231,324567}}.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#MSP2025|MSP 2025: 107]])&lt;/ref&gt; Nomotehnične smernice predvidevajo presledek v vseh primerih raz pri pisanju denarnih zneskov, nikjer pa ne izjavijo eksplicitno, da se ti ne pojavljajo tudi za decimalno vejico. Denarni zneski se pišejo s pikami in ne s presledki.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#NS2018|NS 2018: 94–96]]), § 167–171&lt;/ref&gt;

SP 8.0 pisanje pike ali presledka predvideva le za ločevanje tisočic od stotic (ne omenja niti ločevanje miljonic od stotisočic), ki se običajno izpušča pri številih do vključno 9999.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt; SP 2001 tudi omenja le ločevanje tisočic od stotic, navaja pa primer {{Oklepaji|znamenja=1 ∶ 30.000.000}}; dovoljuje tudi pisanje brez ločevanja, ločevanje s presledkom pa dopušča le pri strojnem tisku.&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP8.0|SP 8.0]]), § 13&lt;/ref&gt;

Posebnosti vsakega standarda so prikazane v naslednji preglednici:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot; |Brez ločevanja
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
! colspan=&quot;2&quot; |S presledki širine števke
|1 234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|2007|ime=figure space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |ISO&amp;nbsp;80000-1:2009
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1 234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |BIPM (9. različica)
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890&amp;nbsp;123 ali 1234&amp;nbsp;567,890&amp;nbsp;123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; |IUPAC (2007)
|1234567,890123
|1234
|brez
|-
|1 234 567,890 123 ali 1234 567,890 123
|1 234
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Medinstitucionalni
slogovni priročnik
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |Nomotehnične
smernice
!Splošno
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
!Zneski
|1.234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;3&quot; |SP&amp;nbsp;8.0
|/
|1234
|brez
|-
|1234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;3&quot; |SP&amp;nbsp;2001
|/
|1234
|brez
|-
|1234.567,890123
|1.234
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1234&amp;nbsp;567,890123
|1&amp;nbsp;234
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;5&quot; |([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Weiss2012|Weiss 2012]])
|1.234.567,890123
| rowspan=&quot;4&quot; |/
|{{Unicode|002E|ime=full stop}}
|-
|1&amp;nbsp;234&amp;nbsp;567,890123
|{{Unicode|00A0|ime=no-break space|ne}}
|-
|1 234 567,890123
|{{Unicode|202F|ime=narrow no-break space|ne}}
|-
|1 ⁠234 ⁠567,890123
|{{Unicode|200A|ime=hair space|ne}} + {{Unicode|2060|ime=word joiner|ne}}
|-
|/
|1234
|brez
|}
V določenih primerih se presledki ali pike/vejice ne zapisujejo:

* v letnicah, npr. {{Oklepaji|znamenja=1935}}, {{Oklepaji|znamenja=2019}}, {{Oklepaji|znamenja=1700 pr. n št.}}; to predvidevata ISO in IUPAC,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1|ISO 80000-1:2022]]), ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#IUPAC2007|IUPAC 2007]]), poglavje 11&lt;/ref&gt;
* znotraj raznih oznak v lastnih imenih, npr. {{Oklepaji|znamenja=ISO 80000-1}}, {{Oklepaji|znamenja=GeForce GTX 1660 Ti}}, {{Oklepaji|znamenja=Industrial Computer 5531}}; to predvideva ISO,&lt;ref&gt;([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#ISO80000-1:2009|ISO 80000-1:2009]]), točen citat »The separation into groups should not be used for ordinal numbers used as reference numbers.« [Delitev v skupine se ne bi smela uporabiti za vrstna števila, uporabljena kot referenčna števila.].&lt;/ref&gt;
* ko se število rabi kot izpostavno znamenje, npr. {{Oklepaji|znamenja=opomba (1234)}}, {{Oklepaji|znamenja=člen (1234)(a)}},
* za označevanje strani, npr. {{Oklepaji|znamenja=na strani 1234}}.

Različni daljši nizi števk imajo lahko tudi svoja pravila glede na pomen števk ali tudi drugače. Številka kartice se npr. piše kot {{Oklepaji|znamenja=1234 5678 9012 3456}}, številko računa kot {{Oklepaji|znamenja=SI56 1234 5678 9012 345}}, telefonsko številko mobilnega telefona kot {{Oklepaji|znamenja=012 345 678}} oz. z državno kodo {{Oklepaji|znamenja=+386 12 345 678}}, telefonsko številko stacionarnega telefona kot {{Oklepaji|znamenja=01 234 56 78}}, telefonske številke na 080 kot {{Oklepaji|znamenja=080 12 34}}, štirimestne telefonske številke pa brez presledka, npr. {{Oklepaji|znamenja=1919}}. Določene nize kot na primer ISBN se ločuje z vezaji, npr. {{Oklepaji|znamenja=978-961-254-686-1}}, druge, kot sta EMŠO in serijska številka osebne izkaznice, se pišejo skupaj kljub dolgemu nizu.

==== Presledek širine celca ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine celca|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2003|ne|ime=em space}}, {{Unicode|2001|ne|ime=em quad}}|izgled=Prazni prostor širine celca (višine pisave).|grafotaktika=Pojavlja se za piko.|homoglifi={{Unicode|3000|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2003;|HTML=&amp;͏͏#8195; &amp;͏#x2003; &amp;͏emsp; &amp;͏͏#8193; &amp;͏#x2001;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8195&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8193&lt;/code&gt;}}Čeprav se dandanes uporablja daleč najpogosteje navadni presledek, pa se je včasih uporabljalo presledke različnih širin, ki so se v 19. in 20. stoletju poenostavili in ali spremenili v navadni presledek ali izginili. Naslednji primer dobro ilustrira različne presledke:&lt;blockquote&gt;Ako prehodiš dolge Štenge , in se razširi pred &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; tebó prijazna spodnja dolina Bohinjska , zagledaš &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; pred sebó  Nomenj, pervo vas Bohinjsko.  Čedna vas &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je pri cesti ; hiše so belo zidane, prebivavci pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; možni , ker redí jih polje , živina in drevarija. &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; V starih časih je bilo drugači. Ker fužine niso &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; delale , ni bilo rudarije in drevarije ; polje je bilo &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; prevlažno , vreme merzlo in deževno , in delj je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ležal sneg na ravninah , ker je bilo gozda neiz- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; merno veliko.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1861|title=Slovenske večernice za poduk in kratek čas|pages=1|publisher=Družba sv. Mohora|cobiss=7432754|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7|chapter=Zgubljeni, pa spet najdeni sin|volume=1|edition=2}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Pravila za vstavljanje presledkov so bila načeloma zapisana v priročnikih za tiskarje, vendar je v slovenščini prvi '''priróčnik za tiskárje''' izšel šele leta 1952 in v njem ni natančnih pravil, kateri presledki naj bi bili vstavljeni kje.&lt;ref&gt;»Za razpiranje besed in črk v vrstomeru uporablja stavec razna razpirala (spacije), ki jih delimo v: četverce, polovince, tretjince, četrtince ter dve, poldrugo in eno enoto debela razpirala, ki jih uporabljamo za razpiranje stavka.« ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Zürcher1952|Zürcher 1952: 38]])&lt;/ref&gt; V vsakem obdobju se lahko najde tudi odstopanje od tu predstavljenih značilnosti, znotraj istega besedila pa se pogosto pojavljajo nedoslednosti; npr. enkrat je lahko vejica zapisana s tankim presledkom spredaj, enkrat pa ne – to prikazuje že zgornji primer z vejico za besedama ''Nomenj'' in ''zidane''.

'''Preslédek širíne célca''' predstavlja znak {{Unicode|2003|ime=em space|ne}}, redkeje {{Unicode|2001|ime=em quad|ne}}, v Microsoft Officeu je ob vklopu oznak oblikovanja {{Unicode|2003|ne}} označen z {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}, {{Unicode|2001|ne}} ni označen. Pojavljal se je za piko {{Oklepaji|znamenja=.}}, ko je bila enklitično ločilo, tj. za ločevanje povedi, če je bila del okrajšave ali vrstilnega števnika, pa ne. Znak sicer ne spreminja širine, v preteklosti pa se je pri obojestranski poravnavi spreminjala širina. Taka raba se je ustalila v 60. in 70. letih 16. stoletja; pred tem se je pika pisala s presledkom na obeh straneh, na koncu odstavka pa levostično. Spremembo ponazorita naslednja primera:&lt;blockquote&gt;Inu ta Vera , &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; katera tei beſſedi , kir ie tu⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kai hti uodi perloshena , &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; terdnu veruie , inu ſe na no &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; cillu ſeneſſe .  Sic ta vo⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; da pres Boshye beſſede , o⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; stane shlecht uoda , inu nei kerſt .&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1555|title=Catechismus : V slouenskim iesiku sano kratko sastopno islago. Inu ene molytue tar nauuki boshy. Vseti is zhistiga suetiga pisma|publisher=Ulrich Morhart|cobiss=59004928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWVRXRGL|last1=Trubar|first1=Primož}}&lt;/ref&gt; (1555)&lt;br&gt;

KVNIMV ZHASV, KA⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; dar ie Iesus pry Galileiskom Moryu &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; hodel, ie vgledal dua Brata , Simona &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ker ſe imenuiePetar,inu Andreia Bra⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ta niegouiga, katera ſta metala Mre⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zhe vmorie, Sakai ona ſta bila Ribizha. Inu ie re⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kal knyma : Hodite sa mano , inu iaſt vas hozhem ſtoriti Ribizhe Zhloueske. Tadai sta puſtila Mre⸗ &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; she inu ſta shla sanym.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1578|title=Postilla, to ie Kerszhanske evangelske predige, verhu vsakiga nedelskiga euangelia, od Adventa do Paske ali Velikenozhi : sa hishne gospodarie, shole, mlade inu preproste liudi. Od Ioan: Spangenberga, na vprashanie, inu odgouor isloshena, pervi del : sdei peruizh, verno inu sueisto stolmazhena: inu vpraui Slouenski iesik prepisana|publisher=skosi Ioannesa Mandelza|cobiss=87042560|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F512F4VB|last1=Spangenberg|last2=Krelj|last3=Jurčič|first1=Johann|first2=Sebastijan|first3=Jurij}}&lt;/ref&gt; (1578)&lt;/blockquote&gt;Taka raba presledka širine celca je bila ustaljena in bolj ali manj dosledno upoštevana vse do druge polovice 19. stoletja, ko je bilo teh nedoslednosti čedalje več, dokler se ni povsod uveljavil navadni presledek. V prehodnem obdobju je, če je za poravnavo bilo potrebno vstaviti večje presledke, presledek bil vidno večji od ostalih, če pa je bilo potrebno vstaviti manjše presledke, pa ni bil nič daljši od navadnega. Sprememba se je načeloma zgodila po izgubi presledka pred vejico in pred izgubo presledka pred visokimi enklitičnimi ločili, načeloma med 1880 in 1920. Od slovenskih časopisov sta leta 1897 večinoma začela uporabljati navadne presledke Dom in svet ter Kmetijske in rokodelske novice; Primorski list jih je po večini zamenjal 1905–1906, Ljubljanski zvon 1908, Primorski gospodar 1909, Slovenski gospodar pa 1909–1910. Amerikanski Slovenec jih je uporabljal vse do 1920, Clevelandska Amerika pa že od začetka leta 1908 ne. Od slovenskih slovnic, pravopisov in spisovnikov jih ni nobeden obravnaval; v zapisu se pojavljajo do ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SP1899|SP 1899]]), ki jih ni imel več; nekonsistentno se pojavljajo tudi v ([[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#SS1916|SS 1916]]).

Naslednji trije primeri so iz Kmetijskih in rokodelskih novic v treh zaporednih letih 1896–1898, prikazujoč postopen prehod:&lt;blockquote&gt;Izpod Uršelske gore piše se „Miru“ : Dob ali hrast &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je kralj gozdnih dreves. Mogočnemu kralju gre večja &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; čast, ko pritlikovcem. Čast vsakemu svojo !  Zato smo bezgovec in celo zoprno koprivo pohvalili.  Toda dobrot- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ljivost do siromakov je na mogočnih, imenitnih tudi ime- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; nitnejša. Zato skažemo hrastu večjo čast, smo bolj vneti zanj, ker je mogočen korenjak, pa vendar tako dober po- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; močnik slabim, bolnikom in koristen kakor malokatera &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; naših rastlin. Sam zdrav, trden, močen, rad bolezni, sla- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; bosti ozdravlja in pa krepča, daje moč. Le v časti ga imejmo ter hodimo k njemu po to in ono. Hrast ni &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; berač, „mi imamo“ in „kar imam, vse rad dam“ dobrotno &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; pravi. Hitro poglejmo vse dobove imenitnosti. Dob ima &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zgodovino. Stari so ga gledali deset človeških rodov, dob do- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; čaka 300 let. A nekdanji starci iz med njih so še kaj &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; posebnega doživeli.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1896|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=84|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B24E5V8|chapter=O dobu|volume=54/9}}&lt;/ref&gt; (9 presledkov širine celca, 2 navadna presledka)

„Še nekoliko besedi, preden začnem“, rekal je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; Umbrijani. „Slišali ste, da sem bil, ali da sem morebiti &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; še sedaj blazen. Moram vam pojasniti to reč. Bil sem &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kot dete neizrečeno občutljiv in prezgodaj zrel. Fantazija &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; moja je bila bolna. Žrl sem vsakovrstne knjige, katere &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sem le na pol razumel, razlagal in pretvarjal po lastnih &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; nazorih. Enkrat prišli so mi po naključji zapiski nekega &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; misijonarja v roke. Bil je to brat mojega deda. Potoval &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; je po Kini in te zapiske pisal na potovanji. Nikdar niso &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; bili natisnjeni, ne vem po kakem naključji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1897|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=370|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7T8K28YQ|chapter=Sreča|volume=55/38}}&lt;/ref&gt; (5 presledkov širine celca, 4 navadni presledki)

Zgodaj spomladi moramo pripraviti gredice, v ka- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; tere posejemo zeljno seme. Zemlja na tacih gredicah ne &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sme biti pretolsta. Ko so sajenice dovolj čvrste, presajajo &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; se v zelnik. Nekateri imajo navado, da polivajo jamice, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; v katere posajajo sajenice, nekoliko gnojnice iz stranišč, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; katera je prevroč gnoj in lahko korenino požge. Presajati &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; smemo le v vlažnem vremenu, da pa moremo pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sajati rastline v suhem vremenu, moramo vsem nemu- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; doma in večkrat prilivati. Pregosto jih ne smemo pre- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; sajati, ker siccer ne morejo dovolj razširjati se in naprav- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; ljati lepih glav, vsaj 50 do 60 cm naj stoji glava od glave.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1898|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=344|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IVR3NWI|chapter=O zelenjavi|volume=56/35}}&lt;/ref&gt; (2 presledka širine celca, 3 navadni presledki)&lt;/blockquote&gt;

==== Presledek širine polovinca ====
{{Infopolje znamenje|ime=presledek širine polovinca|ASCII=/|YUSCII=/|8859-2=/|Unicode={{Unicode|2002|ne|ime=en space}}, {{Unicode|2000|ne|ime=en quad}}|izgled=Prazni prostor širine polovinca (polovice višine pisave).|grafotaktika=Pojavlja se za visokimi enklitičnimi ločili in vejico.|homoglifi={{Unicode|2007|ne}}|tip=presledek|znamenje=&amp;#x2002;|HTML=&amp;͏͏#8194; &amp;͏#x2002; &amp;͏ensp; &amp;͏͏#8192; &amp;͏#x2000;|Windows=&lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8194&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;Alt&lt;/code&gt; + &lt;code&gt;8192&lt;/code&gt;}}'''Preslédek širíne polovínca''' je presledek, ki se je v slovenščini pojavljal le krajše obdobje v 19. stoletju; pred in po tem je bil na istem mestu pisan navadni presledek. Presledek je širok en polovinec oz. polovico celca in je tako malo širši od navadnega presledka.  Predstavljata ga znaka {{Unicode|2002|ime=en space|ne}}, redkeje {{Unicode|2000|ime=en quad|ne}}, v Microsoft Officeu je ob vklopu oznak oblikovanja {{Unicode|2002|ne}} označen z {{Unicode|00B0|ime=degree sign}}, {{Unicode|2000|ne}} ni označen.

Pojavljal se je za enklitičnimi ločili, pred katerimi se je pojavljal tanki presledek, tj. za visokimi ločili (klicajem {{Oklepaji|znamenja=!}}, vprašajem {{Oklepaji|znamenja=?}}, dvopičjem {{Oklepaji|znamenja=:}} in podpičjem {{Oklepaji|znamenja=;}}) in za vejico {{Oklepaji|znamenja=,}}. Za vejico se je ponekod pojavljal tudi po tem, ko je tanki presledek izpadel. Okvirno se je pojavljal nekje med 1855 in 1885, vendar zelo odvisno od vira. V Kmetijskih in rokodelskih novicah se je pojavljal nekako od 1960 do 1988, v Ljubljanskem zvonu nekonsistentno do 1884, v Slovenskem gospodarju do 1875, v Drobtinicah pa od 1857 do 1862. Na primorskem izgleda, da se ni pojavljal; v Ilirskem pomorjanu in Umnem gospodarju v številkah, ki so na dLibu, se v tem obdobju niso pojavljali in so na njegovem mestu bili navadni presledki. Presledek se je tudi razpiral in njegova širina je bila precej spremeljiva. Ponekod je bil celo enake širine kot presledek širine celca.

Presledek širine polovinca se pojavlja že v prvem primeru za [[Slovenska slovnica/Pisoslovje/Grafetika#Presledek širine celca|presledek širine celca]], tu pa je podan še en primer:&lt;blockquote&gt;No tako , moja gospôda , jez berem iz teh &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; besed nekaj , česar kakor Avstrijanec ne maram brati, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; in čemur bi tudi nikakor ne mogel pritrditi , da bi se &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; mi in uni kdaj v národno-gospodarskih rečéh tesno zve- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; zali. Le zvežimo se v eno colsko celoto z Nemčijo, pa &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; v kratkem bomo imeli nepriliko ali saj priliko na ne- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kem drugem zboru — v Berolinu — adreso do ptujega &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; kralja prevdarjati , ter bomo svete delali , kaj nam je &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; še v drugih politiških , edinost zadevajočih okoliščinah &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; početi. To pa , moja gospôda ,  se mora le na gomili, &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; na razvalinah Avstrije zgoditi ; jez pa Avstrijo še zmeraj &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; med žive štejem , in kakor odkritosrčen avstrijsk do- &lt;span style=&quot;color:gray&quot;&gt;/&lt;/span&gt; moljub moram očitno protestovati&lt;span style=&quot;letter-spacing: 5px;&quot;&gt; zoper&lt;/span&gt; tako početje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|year=1968|title=Kmetijske in rokodelske novice|pages=180|publisher=Jožef Blaznik|cobiss=29753089|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2BWX182X|chapter=Govor gospoda dr. L. Tomana|volume=26/23}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;

== Viri in literatura ==

* {{Navedi knjigo|first1=W. F.|last1=Albright|ref=Albright1947|year=1947|title=Journal of the American Oriental Society|url=https://www.jstor.org/stable/596081?saml_data=eyJzYW1sVG9rZW4iOiJlN2JmZjQ0Zi1jZmQ3LTQ4NjItOGVhOC1kNGE4ZGVmNjFlNzgiLCJlbWFpbCI6ImxnODk1OTNAc3R1ZGVudC51bmktbGouc2kiLCJpbnN0aXR1dGlvbklkcyI6WyI3NjU0YzE1OS00ZGI3LTQ3YzctYTU4NS1iZjZjZTBlNzI3NGUiXX0&amp;seq=1|chapter=The Phoenician Inscriptions of the Tenth Century B. C. from Byblus|pages=153–160|volume=67/3|doi=10.2307/596081}}
* amsmath 2.1 = {{Navedi knjigo|ref=amsmath2.1|year=2020|title=User’s Guide for the amsmath Package (Version 2.1)|url=https://www.latex-project.org/help/documentation/#typesetting-complex-mathematics|publisher=American Mathematical Society|author=American Mathematical Society, LATEX Project}}
* Apple 2025 = {{Navedi splet|url=https://support.apple.com/sl-si/guide/mac-help/mh27474/mac|title=Vnašanje znakov z naglasnimi znamenji v Macu|accessdate=25. 1. 2025|ref=Apple2025|work=Uporabniški priročnik za Mac}}
* Aviosto Oy 2022 = {{Navedi splet|url=https://www.aivosto.com/articles/control-characters.html|title=Control characters in ASCII and Unicode|accessdate=17. 5. 2025|ref=AviostoOy2022|Year=2022|publisher=Aviosto Oy}}
* {{Navedi knjigo|first1=Luisa|last1=Banti|ref=Banti1973|year=1973|title=Etruscan Cities and Their Culture|url=https://books.google.si/books?id=3zzu5EjrCrsC&amp;pg=PA193&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=University of California Press|isbn=0-520-1910-5|location=Berkeley in Los Angeles}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles|last1=Barbier de La Serre|ref=Barbier1815|year=1815|title=Essai sur Divers Procédés D'Expéditive Française: Contenant douze écritures différentes, avec une Planche pour chaque procédé|url=https://books.google.si/books?id=lkVzrUr1RvEC&amp;hl=sl&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Les principaux Libraries|place=Pariz}}
* Bertman, Stephen. {{Navedi splet|url=https://www.historytoday.com/louis-braille-and-night-writer|title=Louis Braille and the Night Writer|accessdate=25. 2. 2025|ref=Bertman2016|work=History Today|Surname1=Bertman, Stephen|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Marja|last1=Bešter Turk|ref=Bešter2011|year=2011|title=Jezik in slovstvo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFS5PI7E|chapter=Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine|pages=111–130|volume=56/3-4|cobiss=9328457}}
* BIPM 2006 = {{Navedi knjigo|year=2006|title=Le Système international d’unités (SI) – The International System of Units (SI)|publisher=STEDI Media|url=https://www.bipm.org/documents/20126/41483022/si_brochure_8.pdf|place=Paris|ref=BIPM2006|isbn=92-822-2213-6|author=Bureau international des poids et mesures|edition=8}}
* BIPM 2019 = {{Navedi knjigo|year=2019|title=Le Système international d’unités (SI) – The International System of Units (SI)|url=https://www.bipm.org/documents/20126/41483022/SI-Brochure-9-EN.pdf|place=Sèvres|ref=BIPM2019|isbn=978-92-822-2272-0|author=Bureau international des poids et mesures|edition=9}}
* {{Navedi knjigo|first1=Louis|last1=Braille|ref=Braille1829|year=1829|title=Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au Moyen de Points à l’Usage des Aveugles et Disposé pour eux, par L. Braille, Répéteur à L’institution Royale des Jeunes Aveugles|url=https://nfb.org/sites/nfb.org/files/images/nfb/publications/braille/thefirstpublicationofthebraillecode.html|publisher=L’institution Royale des Jeunes Aveugles|place=Pariz}}
* {{Navedi knjigo|first1=Ursula|last1=Bredel|ref=Bredel2008|year=2008|title=Die Interpunktion des Deutschen: Ein kompositionelles System zur Online-Steuerung des Lesens|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30522-9|issn=0344-6727|location=Tübingen}}
* {{Navedi knjigo|first1=Herbert E.|last1=Brekle|ref=Brekle1995|year=1995|title=Linguistische Berichte|chapter=Neues über Groß- und Kleinbuchstaben. Theoretische Begründung der Entwicklung der römischen Majuskelformen zur Minuskelschrift|pages=3–21|publisher=Westdeutscher Verlag|publication-place=Opladen}}
* COBISS 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.cobiss.si/|title=COBISS.SI|accessdate=25. 2. 2025|ref=COBISS2025|work=COBISS|Year=2025}}
* {{Navedi splet|url=https://www.color-blindness.com/2009/01/19/colorblind-colors-of-confusion/|title=Colorblind Colors of Confusion|accessdate=28. 1. 2025|ref=Colblindor2009|work=Colblindor|author=Colblindor}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=DeFrancis|ref=DeFrancis1989|year=1989|title=Visible Speech: The Diverse Oneness of Writing Systems|publisher=University of Hawaii Press|isbn=0-8248-1207-7|location=Honolulu}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1355/pisec-%C5%BEenskega-spola-je-piska|title=Pisec ženskega spola je ... piska?|accessdate=22. 1. 2025|ref=Dobrovoljc2016|last=Dobrovoljc|first=Helena|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2016}}
* {{Navedi knjigo|first1=Christa|last1=Dürscheid|ref=Dürscheid2016|year=2016|title=Einführung in die Schriftlinguistik|publisher=Vandenhoeck &amp; Ruprecht|isbn=978-3-8252449-5-8|doi=10.36198/9783838544953|location=Göttingen}}
* ECMA-17 1968 = {{Navedi knjigo|ref=ECMA-171968|year=1968|title=ECMA-17 Graphic representation of the control characters of the ECMA 7-bit coded character set for information interchange|url=https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-17/|publisher=European Computer Manufacturers Association}}
* Feroot 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.feroot.com/education-center/what-is-a-homoglyph-attack/|title=What is a Homoglyph Attack?|accessdate=27. 1. 2025|ref=Feroot2025}}
* {{Navedi knjigo|first1=Steven Roger|last1=Fischer|ref=Fischer1997|year=1997|title=Rongorongo: The Easter Island Script : History, Traditions, Texts|url=https://books.google.si/books?id=Tj16rYA5xK0C&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q=boustrophedon&amp;f=false|publisher=Clarendon Press|isbn=0-19-823710-3|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Branko|last1=Fučić|ref=Fučić1982|year=1982|title=Glagoljski natpisi|publisher=Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti|location=Zagreb|editor1-last=Gortan|editor2-last=Hamm|editor3-last=Mohorovičić|editor4-last=Nazor|editor1-first=Veljko|editor2-first=Josip|editor3-first=Andre|editor4-first=Anica|url=https://glagoljica.hr/?pr=iiif.v.a&amp;id=581694&amp;tify=}}
* {{Navedi knjigo|first1=Nanna|last1=Fuhrhop|ref=Fuhrhop2011|year=2011|title=Written Language &amp; Literacy|chapter=The length hierarchy and the graphematic syllable: Evidence from German and English|pages=275–292|issn=1387–6732|last2=Buchmann|last3=Berg|first2=Franziska|first3=Kristian|doi=10.1075/wll.14.2.05fuh|publisher=John Benjamins Publishing Company|volume=14/2}}
* {{Navedi knjigo|first1=Slavomír|last1=Gálik|ref=Gunaratne2001|year=2014|title=Human Affairs|url=https://www.researchgate.net/publication/273496899_The_Gutenberg_galaxy_and_its_twilight_in_the_context_of_contemporary_electronic_media|chapter=The Gutenberg galaxy and its “twilight” in the context of contemporary electronic media|pages=461–469|issn=0016-5492|publisher=Springer|last2=Gáliková Tolnaiová|first2=Sabína|volume=24/4|doi=10.2478/s13374-014-0241-x}}
* {{Navedi knjigo|ref=Gams2013|year=2013|title=Računalniški slovarček|url=http://dis-slovarcek.ijs.si|publisher=Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan in društvo ACM Slovenija|isbn=978-961-6474-16-0|location=Kamnik|editor1-last=Gams|editor2-last=Kaluža|editor1-first=Matjaž|editor2-first=Boštjan}}
* {{Navedi knjigo|first1=Timotej|last1=Globačnik|ref=Globačnik2011|year=2011|title=Stiskanje in rekonstrukcija rastrskih pisav z verižno kodo: Doktorska dizertacija|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67548778.pdf|location=Topolščica}}
* {{Navedi knjigo|first1=Igor|last1=Grdina|ref=Grdina2004|year=2004|title=Brižinski spomeniki (Monumenta Freisinga): Elektronska znanstvenokritična izdaja|url=https://nl.ijs.si/e-zrc/bs/html/bs.html|chapter=Paleografska in historična problematika|publisher=Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU|isbn=961-6568-33-7|edition=spletna}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jožef|last1=Gregorc|ref=Gregorc2016|year=2016|title=Standard slovenske brajice: Posodobitev slovenske 6-točkovne brajice|url=https://brajica.splet.arnes.si/files/2015/02/Brajica-3.0.pdf|publisher=Komisija za slovensko brajico|location=Ljubljana|last2=Jenčič|last3=Jeraša|last4=Repe Kocman|last5=Murn|last6=Pavlin|last7=Wraber|first2=Mateja|first3=Marija|first4=Marija|first5=Tatjana|first6=Blaž|first7=Tomaž}}
* {{Navedi knjigo|first1=Shelton A|last1=Gunaratne|ref=Gunaratne2001|year=2001|title=International Communication Gazette|url=https://www.researchgate.net/publication/237820330_Paper_Printing_and_the_Printing_Press|chapter=Paper, Printing and the Printing Press|pages=459–479|doi=10.1177/0016549201063006001|issn=0016-5492|publication-place=Leiden|publisher=SAGE Publications|volume=63/6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Roy|last1=Harris|ref=Harris2000|year=2000|title=Rethinking Writing|publisher=The Athlone Press|isbn=0-485-11547-6|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974a|year=1974a|title=The First Lacus Forum 1974|url=https://archive.org/details/firstlacusforum10000makk/page/532/mode/2up?view=theater|publisher=Hornbeam Press, Incorporated|chapter=Orthographies and Scripts: A Necessary Distinction|pages=533–539|publication-place=Columbia, Južna Karolina|editor1-last=Makkai|editor2-last=Becker Makkai|editor1-first=Adam|editor2-first=Valerie}}
* {{Navedi knjigo|first1=Earl M.|last1=Herrick|ref=Herrick1974b|year=1974b|title=Visible Language|url=https://journals.uc.edu/index.php/vl/issue/view/326|publisher=The Cleveland Museum of Art|chapter=A Taxonomy of Alphabets and Scripts|pages=5–32|publication-place=Cleveland, Ohio|editor1-last=Wrolstad|editor1-first=Merald E.}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles F.|last1=Hockett|ref=Hockett1961|year=1961|title=Universals of Language|url=https://archive.org/details/universalsoflang00unse/page/1/mode/2up?view=theater|publisher=The MIT Press|chapter=The Problem of Universals in Language|pages=1–22|publication-place=Cambridge}}
* {{Navedi knjigo|first1=Douglas R.|last1=Hofstadter|ref=Hofstadter1987|year=1987|title=Ambigrammi: un microcosmo ideale per lo studio della creatività|publisher=Hopeful Monster editore|isbn=88-7757-006-7|location=Firence}}
* {{Navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/70/presisov-vecjezicni-slovar|title=Presisov večjezični slovar|accessdate=17. 5. 2025|ref=Holozan2010|work=Termania.net|last=Holozan|first=Peter|publisher=Amebis|Year=2010}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Horrocks|ref=Horrocks2010|year=2010|title=Greek: A History of Language and Its Speakers|url=https://archive.org/details/horrocks-2/page/n19/mode/2up|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-1-4051-3415-6}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Hriberšek|ref=Hriberšek2020|year=2020|title=Keria : studia Latina et Graeca|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/57972227|publisher=Društvo za antične in humanistične študije Slovenije|chapter=Dominik Penn, lexicographer at the intersection of Slovenian and Greek|pages=85–117|publication-place=Ljubljana|doi=10.4312/keria.22.2.85-117|issn=1580-0261|cobiss=57972227|volume=22/2}}
* ISO 2047:1975 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC10646|year=1975|title=ISO 2047:1975 Information processing — Graphical representations for the control characters of the 7- bit coded character set|url=https://www.iso.org/standard/6825.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO 80000-1:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO80000-1:2009|year=2009|title=ISO 80000-1:2009 Quantities and units — Part 1: General|url=https://www.iso.org/standard/30669.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 12}}
* ISO 80000-1:2022 = {{Navedi knjigo|ref=ISO80000-1|year=2022|title=ISO 80000-1:2022 Quantities and units — Part 1: General|url=https://www.iso.org/standard/76921.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 12}}
* ISO 8601:2019 = {{Navedi knjigo|ref=ISO8601|year=2019|title=ISO 8601 Date and time format|url=https://www.iso.org/iso-8601-date-and-time-format.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/TC 154}}
* ISO/IEC 10646:2020 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC10646|year=2020|title=ISO/IEC 10646:2020 Information technology — Universal coded character set (UCS)|url=https://www.iso.org/standard/76835.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 6429:1992 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC6429|year=1992|title=ISO/IEC 6429:1992 Information technology — Control functions for coded character sets|url=https://www.iso.org/standard/12782.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 646:1991 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC646|year=1991|title=ISO/IEC 646:1991(en) Information technology — ISO 7-bit coded character set for information interchange|url=https://www.iso.org/standard/4777.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 8859-2:1999 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC8859|year=1999|title=ISO/IEC 8859-2:1999 Information technology — 8-bit single-byte coded graphic character sets — Part 2: Latin alphabet No. 2|url=https://www.iso.org/standard/28246.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 2}}
* ISO/IEC 9995-1:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC9995|year=2009|title=ISO/IEC 9995-1:2009 Information technology — Keyboard layouts for text and office systems — Part 1: General principles governing keyboard layouts|url=https://www.iso.org/standard/51645.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 35}}
* ISO/IEC 9995-7:2009 = {{Navedi knjigo|ref=ISO/IEC9995-7|year=2009|title=ISO/IEC 9995-7:2009 Information technology — Keyboard layouts for text and office systems — Part 7: Symbols used to represent functions|url=https://www.iso.org/standard/51640.html|publisher=Mednarodna organizacija za standardizacijo|author=ISO/IEC JTC 1/SC 35}}
* {{Navedi knjigo|first1=Saša|last1=Istenič|ref=Istenič2011|year=2011|title=Izbirni predmet kitajščina|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/3-letni/Kitajscina_izbirni.pdf|publisher=Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo|last2=Sernelj|first2=Tea|publication-place=Ljubljana}}
* IUPAC 2007 = {{Navedi splet|url=https://old.iupac.org/reports/provisional/guidelines.html|title=Guidelines for Drafting IUPAC Technical Reports and Recommendations|accessdate=2. 6. 2025|ref=IUPAC2007}}
* JUS I.B1.002 1987 = {{Navedi knjigo|ref=JUS I.B1.0021987|year=1987|title=Serbocroatioan and Slovenian Latin Alphabet|url=https://itscj.ipsj.or.jp/ir/141.pdf|publisher=Federal Institution for Standardization|publication-place=Beograd}}
* {{Navedi knjigo|first1=Simona|last1=Klemenčič|ref=Klemenčič2019|year=2019|title=Slovenski jezik in njegovi sosedje|url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/10/SSK-2019-zbornik-splet-2019_web.pdf|chapter=Srednješolski učbeniki za slovenščino o nastanku in razvoju pisave|pages=214–221|editor1-last=Šekli|editor2-last=Rezoničnik|editor1-first=Matej|editor2-first=Lidija|isbn=978-961-6715-29-4|issn=1408-3043|cobiss=301766144}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jana|last1=Kruh Ipavec|ref=KruhIpavec2013|year=2013|title=Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence: Zbornik prispevkov konference|chapter=Kako se odraža disleksija pri slovenščini in matematiki|pages=73–76|publisher=Zavod RS za šolstvo|editor-last=Žakelj|editor-first=Amalija|url=http://www.zrss.si/pdf/UTMIS-zbornik-prispevkov-2014.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Paul D.|last1=LeBlanc|ref=LeBlanc2017|year=2017|title=Deciphering the proto-Sinaitic script : making sense of the Wadi el-Hol and Serabit el-Khadim early alphabetic inscriptions|url=https://books.google.si/books?id=zjJNDwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Subclass Press|isbn=978-0-9952844-0-1}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles E|last1=Mackenzie|ref=Mackenzie1980|year=1980|title=Coded Character Sets, History and Development|publisher=Addison-Wesley Publishing Company|isbn=0-201-14460-3}}
* {{Navedi knjigo|first1=Hassan Ahmed|last1=Maliku|ref=Maliku2020|year=2020|title=A concise etymological vocabulary of Dhivehi language|url=https://dsal.uchicago.edu/dictionaries/maniku/|publisher=The Royal Asiatic Society of Sri Lanka|location=Colombo}}
* {{Navedi knjigo|first1=Richard|last1=Mattessich|ref=Mattessich2002|year=2002|title=Accounting Historians Journal|chapter=The Oldest writings, and Inventory Tags of Egypt|pages=195–208|volume=29/1|doi=10.2308/0148-4184.29.1.195}}
* {{Navedi knjigo|first1=Juan-José|last1=Marcos|ref=Marcos2024|year=2024|title=Fonts for Latin Paleography|url=https://www.typofonts.com/LATIN_PALEOGRAPHY.pdf|edition=6}}
* {{Navedi splet|url=https://theconversation.com/kerning-spacing-leading-the-invisible-art-of-typography-19699|title=Kerning, spacing, leading: the invisible art of typography|accessdate=10. 4. 2025|ref=McWhinnie2013|work=The Conversation|last=McWhinnie|first=Louise}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2020|year=2020|title=The Nature of Writing : A Theory of Grapholinguistics|url=https://www.fluxus-editions.fr/meletis-the-nature-of-writing-2020.pdf|publisher=Fluxus Editions|isbn=978­-2­-9570549-­2-­3|issn=2681­-8566|doi=https://doi.org/10.36824/2020-meletis|location=Brest}}
* {{Navedi knjigo|first1=Dimitrios|last1=Meletis|ref=Meletis2022|year=2022|title=Writing Systems and Their Use : An Overview of Grapholinguistics|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9783110757835/html|publisher=Walter de Gruyter GmbH|isbn=978-3-11-075777-4|doi=https://doi.org/10.1515/9783110757835|location=Berlin/Boston|last2=Dürscheid|first2=Christa|editor-last=Gianollo|editor-first=Chiara|volume=369}}
* {{Navedi knjigo|first1=Franz S.|last1=Metelko|ref=Metelko1825|year=1825|title=Lehrgebaͤude der Sloweniſchen Sprache im Roͤnigreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. Nach dem Lehrgebaͤude der boͤhm. Sprache des Hrn. Abbé Dobrrowsky.|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V2HLYMI|publisher=Leopold Eger, Gubernialbuchdrucker|location=Ljubljana}}
* Microsoft 2025 = {{Navedi splet|url=https://support.microsoft.com/sl-si/office/najbolj%C5%A1ih-deset-na%C4%8Dinov-za-%C4%8Di%C5%A1%C4%8Denje-podatkov-2844b620-677c-47a7-ac3e-c2e157d1db19|title=Najboljših deset načinov za čiščenje podatkov|accessdate=24. 4. 2025|ref=Microsoft2025|work=Podpora Microsoft}}
* {{Navedi knjigo|first1=Larkin|last1=Mitchell|ref=Mitchell1999|year=1999|title=Archaeology|url=https://archive.archaeology.org/9903/newsbriefs/egypt.html|chapter=Earliest Egyptian Glyphs|volume=52/2}}
* MSP 2025 = {{Navedi knjigo|year=2025|title=Medinstitucionalni slogovni priročnik|publisher=Urad za publikacije Evropske unije|url=https://style-guide.europa.eu/sl/home|place=Luxembourg|issn=1831-5380|ref=MSP2025}}
* MW 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/|title=Merriam-Webster|accessdate=10. 4. 2025|ref=MW2025}}
* {{Navedi knjigo|first1=Alexander|last1=Nesbitt|ref=Nesbitt1957|year=1957|title=The history and technique of lettering|url=https://archive.org/details/historytechnique0000nesb/page/70/mode/2up|publisher=Dover Publications|isbn=486-20427-8|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Nina|last1=Novak|ref=Novak2022|year=2022|title=Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92I9PEGD|publisher=Zavod RS za šolstvo|isbn=978-961-03-0717-4|location=Ljubljana|editor-last=Novak|editor-first=Nina|author2=in drugi|editor2-last=Mršnik|editor2-first=Sandra|cobiss=129264387}}
* NS 2018 = {{Navedi knjigo|year=2018|title=NOMOTEHNIČNE smernice. - 3., spremenjena in dopolnjena izd.|publisher=Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|cobiss=296808960|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf|place=Ljubljana|isbn=978-961-288-787-2|ref=NS2018}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Nunberg|ref=Nunberg1990|year=1990|title=The linguistics of punctuation|url=https://books.google.co.uk/books?id=Sh-sruuKjJwC&amp;printsec=copyright&amp;source=gbs_pub_info_r#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Center for the Study of Language and Information, Leland Stanford Junior University|isbn=0-937073-47-4}}
* OALD 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/definition/english/notation?q=notation|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|accessdate=19. 1. 2025|ref=OALD2025|publisher=Oxford University Press}}
* {{Navedi knjigo|first1=John|last1=Penney|ref=Penney2011|year=2011|title=A Companion to the Latin Language|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444343397.ch14|chapter=Archaic and Old Latin|pages=220–235|editor1-last=Clackson|editor1-first=James|doi=10.1002/9781444343397.ch14}}
* {{Navedi knjigo|first1=Bukard|last1=Polster|ref=Polster|title=Mathemagical Ambigrams|url=https://www.qedcat.com/articles/ambigram.pdf}}
* Pomoč za LibreOffice 2025 = {{Navedi splet|url=https://help.libreoffice.org/latest/sl/text/sbasic/shared/03/sf_string.html?DbPAR=BASIC|title=Storitev ScriptForge.String|accessdate=7. 5. 2025|ref=PomočzaLibreOffice2025|work=Pomoč LibreOffice 25.2}}
* PRC NLC 2020 = {{Navedi knjigo|ref=PRC NLC|year=2020|title=通用规范汉字笔顺规范|url=https://f.hainnu.edu.cn/2023/1030/20231030090716271.pdf|publisher=中华人民共和国教育部，国家语言文字工作委员会}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2004|year=2004|title=Written Language &amp; Literacy|chapter=A featural analysis of the Modern Roman Alphabet|pages=235–274|issn=1387–6732|publisher=John Benjamins Publishing Company|doi=10.1075/wll.7.2.06pri}}
* {{Navedi knjigo|first1=Beatrice|last1=Primus|ref=Primus2006|year=2006|title=Orthographietheorie und Rechtschreibunterricht|chapter=Buchstabenkomponenten und ihre Grammatik|pages=5–44|issn=0344-6727|publisher=Max Niemeyer Verlag|isbn=978-3-484-30509-0|publication-place=Tübingen|editor-last=Bredel|editor-first=Ursula}}
* {{Navedi knjigo|first1=Carlo|last1=Puini|ref=Puini1878|year=1878|title=Elementi della grammatica mongolica|url=https://archive.org/details/puini-elementi-della-grammatica-mongolica-1878/page/n7/mode/2up|publisher=Tipografia dei successori Le Monnier|place=Firence}}
* {{Navedi knjigo|first1=Finn|last1=Rasmussen|ref=Rasmussen2009|year=2009|title=The Phaistos Disc|url=https://finse.dk/phaistos.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Andrew|last1=Robinson|ref=Robinson2009|year=2009|title=Writing and Script: A Very Short Introduction|url=https://books.google.si/books?id=zcXH52jICOEC&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Oxford University Press|isbn=978–0–19–956778–2|location=New York}}
* {{Navedi knjigo|first1=Clinton|last1=Robinson|ref=Robinson2003|year=2003|title=Writing unwritten languages: a guide to the process; working paper|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000226475|first2=Karl Erland|last2=Gadelii}}
* S 1879 = {{Navedi knjigo|ref=S1879|year=1879|title=Slovenski spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YUXKSAAI|publisher=Družba sv. Mohora|location=Celovec|last1=Praprotnik|first1=Andrej|cobiss=7494919}}
* {{Navedi knjigo|first1=Paul|last1=Saenger|ref=Saenger1997|year=1997|title=Space Between Words : The Origins of Silent Reading|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2653-1|location=Stanford}}
* {{Navedi knjigo|first1=Geoffrey|last1=Sampson|ref=Sampson1985|year=1985|title=Writing Systems:A Linguistic Introduction|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-1756-7|location=Stanford, Kalifornija}}
* {{Navedi knjigo|first1=Isaak Jakob|last1=Schmidt|ref=Schmidt1831|year=1831|title=Grammatik der mongolischen Sprache|url=https://archive.org/details/bub_gb_qtMzxWTKkeQC/page/n5/mode/2up|publisher=Gedruckt in der Buchdruckerei der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften|place=Sankt Peterburg}}
* SES 2016 = {{Navedi knjigo|ref=SES|year=2016|title=Slovenski etimološki slovar|url=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar|publisher=Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|isbn=|location=Ljubljana|last1=Snoj|first1=Marko|issn=2385-8613|edition=3}}
* {{Navedi knjigo|ref=Shores1965|year=1965|title=Collier's encyclopedia, with bibliography and index|url=https://archive.org/details/colliersencyclop01shor/page/n5/mode/2up|publisher=Crowell-Collier Publishing Company|location=New York|editor-first=Louis|editor-last=Shores}}
* {{Navedi knjigo|first1=Barbara|last1=Simčič|ref=Simčič2013|year=2013|title=Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence: Zbornik prispevkov konference|chapter=Kako pomagati učencu z učnimi težavami?|pages=73–76|publisher=Zavod RS za šolstvo|editor-last=Žakelj|editor-first=Amalija|url=http://www.zrss.si/pdf/UTMIS-zbornik-prispevkov-2014.pdf}}
* SIST 2009 = {{Navedi knjigo|ref=SIST2009|year=2009|title=Informacijska tehnologija – Slovenska tipkovnica – Razporeditev znakov|publisher=Slovenski inštitut za standardizacijo|location=Ljubljana|url=https://cdn.standards.iteh.ai/samples/5246/0f0cead10d90484db56669e9aa9b5fb0/SIST-1044-2009.pdf}}
* {{Navedi knjigo|first1=Charles Georges|last1=Soulié|ref=Soulié1903|year=1903|title=Éléments de grammaire mongole (dialecte ordoss)|url=https://archive.org/details/lmentsdegrammai00soulgoog/page/n9/mode/2up|publisher=Imprimerie nationale|place=Pariz|editor-last=Leroux|editor-first=Ernest}}
* SP 1899 = {{Navedi knjigo|ref=SP1899|year=1899|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLZFZIH4|publisher=Cesarska kraljeva zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|last1=Levec|first1=Fran|cobiss=37828609}}
* SP 1920 = {{Navedi knjigo|ref=SP1920|year=1920|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMDWC7XX|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|last1=Breznik|first1=Anton|cobiss=29392129}}
* SP 1935 = {{Navedi knjigo|ref=SP1935|year=1935|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CUND6RD|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|cobiss=30372353|editor1-last=Breznik|editor2-last=Ramovš|editor1-first=Anton|editor2-first=Fran}}
* SP 1950 = {{Navedi knjigo|ref=SP1950|year=1950|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2UFMRIW|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=4574985|editor1-last=Ramovš|editor1-first=Fran}}
* SP 1962 = {{Navedi knjigo|ref=SP1962|year=1962|title=Slovenski pravopis|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGFJXHWI|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=7525377|editor1-last=Bajec|editor1-first=Anton}}
* SP 2001 = {{Navedi knjigo|ref=SP2001|year=2003|title=Slovenski pravopis|url=http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC|isbn=978-961-6568-89-0|location=Ljubljana|editors=Ahlin, Martin; Dular, Janez; Gantan, Kajetan; Jakopin, Franc; Menart, Janez; Moder, Janko; Pogorelc, Breda; Suhadolnik, Stane; Toporišič, Jože|chapter=I Pravila|chapter-url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf}}
* SP 8.0 = {{Navedi splet|url=https://pravopis8.fran.si/|title=Pravopis 8.0: Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo.|accessdate=18. 1. 2025|ref=SP8.0}}
* SS 1854 = {{Navedi knjigo|ref=SS1854|year=1854|title=Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirliskim in glagoliškim berilom za Slovence|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IZLTXUH|publisher=Eduard Liegel|location=Celovec|cobiss=28618241|last1=Janežič|first1=Anton}}
* SS 1894 = {{Navedi knjigo|ref=SS1894|year=1854|title=A. Janežičeva slovenska slovnica za srednje šole|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBWEX4J4|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|cobiss=6582531|last1=Janežič|first1=Anton|last2=Sket|first2=Jakob}}
* SS 1916 = {{Navedi knjigo|ref=SS1916|year=1916|title=Slovenska slovnica za srednje šole|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBWEX4J4|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|cobiss=118559232|last1=Breznik|first1=Anton}}
* SSKJ 2015 = {{Navedi knjigo|ref=SSKJ|year=2015|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika|url=https://www.fran.si/133/|publisher=Cankarjeva založba|isbn=978-961-282-010-7|location=Ljubljana|authors=Bajec, Anton, in drugi}}
* {{Navedi knjigo|first1=Matej|last1=Šekli|ref=Šekli2024|year=2024|title=Jezik in slovstvo|url=https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/18090|doi=https://doi.org/10.4312/jis.69.1-2.67-88|volume=69/1-2|chapter=Zakaj je jezik ''Brižinskih spomenikov'' zgodnja slovenščina?|pages=67–88}}
* {{Navedi splet|url=https://www.graficar.si/index.php/geslovniki/19-tipografski-geslovnik|title=Tipografski geslovnik|accessdate=23. 1. 2025|ref=Štefan2008|last=Štefan|first=Matic|Year=2008}}
* {{Navedi knjigo|first1=Leslie|last1=Threatte|ref=Threatte1980|year=1980|title=The grammar of Attic inscriptions|url=https://archive.org/details/grammarofatticin0001thre/page/54/mode/2up|publisher=de Gruyter|isbn=3-11-007344-7|location=Berlin, New York|volume=I. Phonology}}
* {{Navedi knjigo|first1=Jože|last1=Toporišič|ref=Toporišič2000|year=2000|title=Slovenska slovnica - 4., prenovljena in razširjena izdaja|publisher=Obzorja|isbn=961-230-171-9|location=Maribor|cobiss=44990977}}
* {{Navedi knjigo|first1=Primož|last1=Trubar|ref=Trubar1550|year=1550|title=Abecedaꝛium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dabecedarium+vnd+der+klein+catechismus+in+der+windischen+sprach%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|publisher=Skuryaniz, Jernei|location=Tübingen|cobiss=185417728}}
* UAX #9 2025 = {{Navedi splet|url=https://unicode.org/reports/tr9/|title=UAX #9: Unicode Bidirectional Algorithm|accessdate=3. 4. 2025|ref=UAX#92025|work=Unicode}}
* UAX #14 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/reports/tr14/|title=UAX #14: Unicode Line Breaking Algorithm|accessdate=17. 5. 2025|ref=UAX#142025|work=Unicode}}
* UN 2007 = {{Navedi knjigo|ref=UN2007|year=2007|title=Technical reference manual for the standardization of geographical names|url=https://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ungegn/docs/pubs/UNGEGN%20tech%20ref%20manual_m87_combined.pdf|publisher=Zduženi narodi|isbn=978-92-1-161500-5|location=New York|author=Ekspertna skupina Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena}}
* Unicode 2005 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/standard/translations/slovenian.html|title=Kaj je Unicode?|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2005|publisher=The Unicode Consortium|Year=2005}}
* Unicode 2025a = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/charts/|title=Unicode 16.0 Character Code Charts|accessdate=27. 1. 2025|ref=Unicode2025a}}
* Unicode 2025b = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/glossary/|title=Glossary of Unicode Terms|accessdate=23. 1. 2025|ref=Unicode2025b|publisher=The Unicode Consortium}}
* Unicode 2025c = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/Unicode16.0.0/core-spec/|title=The Unicode® Standard: Version 16.0 – Core Specification|accessdate=19. 1. 2025|ref=Unicode2025c}}
* Unicode 2025d = {{Navedi splet|url=https://cldr.unicode.org/index/cldr-spec/transliteration-guidelines|title=Unicode Transliteration Guideline|accessdate=5. 3. 2025|ref=Unicode2025d}}
* Unicode Statistics 2025 = {{Navedi splet|url=https://www.unicode.org/versions/stats/charcountv16_0.html|title=Unicode® Version 16.0 Character Counts|accessdate=27. 1. 2025|ref=UnicodeStatistics2025}}
* UPTEM 2010 = {{Navedi knjigo|ref=UPTEM2010|year=2010|title=Unicode Nearly Plain-Text Encoding of Mathematics Version 3|url=https://www.unicode.org/notes/tn28/UTN28-PlainTextMath-v3.pdf|publisher=Uncode|last=Sargent III|first=Murray}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5210/deljenje-besed-dr%C5%BEava-in-kr%C5%A1%C4%8Danstvo|title=Deljenje besed »država« in »krščanstvo«|accessdate=7. 5. 2025|ref=Weiss 2021|last=Weiss|first=Peter|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2021}}
* {{Navedi splet|url=https://www.lektorsko-drustvo.si/predavanja-in-delavnice/locila-in-presledki/|title=Ločila in presledki|accessdate=24. 4. 2025|ref=Weiss2012|work=Lektorsko društvo Slovenije|last=Weiss|first=Peter|Year=2012}}
* {{Navedi splet|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2342/pisava-in-%C4%8Drkopis|title=Pisava in črkopis|accessdate=18. 2. 2025|ref=Weiss2017|last=Weiss|first=Peter|work=Jezikovna svetovalnica|Year=2017}}
* {{Navedi splet|url=https://blog.tubikstudio.com/negative-space-in-design-tips-and-best-practices-2/|title=Negative Space in Design: Tips and Best Practices|accessdate=19. 1. 2025|ref=Yalanska2025|last=Yalanska|first=Marina}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1977|year=1977|title=Nahtigalov zbornik ob stoletnici rojstva|chapter=Glagolica na Slovenskem|pages=483–495}}
* {{Navedi knjigo|first1=Janez|last1=Zor|ref=Zor1985|year=1985|title=Bogoslovni vestnik|volume=45/2|chapter=Glagolska pričevanja na Slovenskem|pages=183–191}}
* {{Navedi knjigo|first1=Georges|last1=Zürcher|ref=Zürcher1952|year=1952|title=Priročnik za tiskarje|publisher=Združenje grafičnih podjetij LR Slovenije|location=Ljubljana|cobiss=7161344}}
* {{Navedi knjigo|first1=Алексѣй|last1=Бобровников|ref=Бобровников1849|year=1849|title=Грамматика монгольско-калмыцкого языка|url=https://books.google.si/books?id=H7c9AAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=университетская типография|place=Kazan}}
* {{Navedi knjigo|first1=Якоб|last1=Шмидт|ref=Шмидт1832|year=1832|title=Грамматика монгольскаго языка|url=https://archive.org/details/grammatikamongol00schm/page/n5/mode/2up|place=Sankt Peterburg}}</text>
      <sha1>qgef0i7adwjjye7ghm29ldaalooomfo</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>