Partizanska literatura

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.46.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Partizanska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4035</id>
    <revision>
      <id>84730</id>
      <parentid>84720</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T08:03:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Digitalne in digitalizirane publikacije */</comment>
      <origin>84730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="248409" sha1="5hvc0fubts2krq7s89npu5pv2yp5ryv" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Vlado Vrbič in Andreja Jurkovnik: Kajuh: Podobe. Knjižnica Velenje, 2022.
* Cita Lovrenčič Bole: ''Prekomorke''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1986.
*Mile Pavlin (ur.): ''Zgodovina NOB na Logaškem''. Logatec, 2015.
*Jože Dežman: Ljudska sodba. Borec 526-528 (1994): 149-201.
*Samo Zver idr.: ''Franja: Spomin in opomin''. Idrija: Mestni muzej, 2024.
*Pavla Jerina Lah: ''Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.
*Rudolf Hribernik Svarun: &quot;Spomini&quot;. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
*Jože Vidic: ''Zločin pri Lenartu''. Ljubljana: Borec, 1973 in 1974. 
*Gustav Fabjančič: ''V izgnanstvo''. Celje: Mohorjeva družba, 1959.
*Karl Stropnik: ''Mojih šestdeset let''. Velenje, 2002.
*Karel Grabeljšek: ''Partizanski obrazi''. Ljubljana : Borec, 1981. 
*Ivo Zorman: ''Trije Borjanovi''. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955.
*Jože Gosnar, Drago Novak: ''Mama, živ sem in zdrav: Spomini na Branka Bernota-Aljaža''. Ljubljana: Borec, 1984. 
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 2019. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*France Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php ''Dachavski poročevalec'' 2015&amp;ndash;]
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2570.pdf Zgodovinske INFO table zveze borcev v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2569.pdf Ilegalka Marija Teropšič,] 2025.
* France Križnar: [https://znaci.org/00003/2564.pdf Ne vdaj se, fant.] Ljubljana: Borec, 1968.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2563.pdf Partizan Maksimiljan Medved - Bojan,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2562.pdf Partizan Anton Medved,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2377.pdf Spomenik Brežiški partizanski četi,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2236.pdf Prvi javni spomenik v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2087.pdf Štajerska v plamenih.] Posavski muzej Brežice, 2012.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2086.pdf Kozjanski odred, knjiga 2,] Obzorja Maribor 1993.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2085.pdf Kozjanski odred, knjiga 1,] Obzorja Maribor 1993.
*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949): [https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/06/BOREC-1.pdf št. 1]
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951): [https://znaci.org/00003/1516.pdf jan.-mar. 1951,] [https://znaci.org/00003/1517.pdf apr.-jun. 1951,] [https://znaci.org/00003/1518.pdf jul.-sep. 1951,]  [https://znaci.org/00003/1519.pdf okt.-dec. 1951]  
*Borec 4 (1952): [https://znaci.org/00003/1520.pdf jan.-mar. 1952,] [https://znaci.org/00003/1521.pdf apr.-jun. 1952,] [https://znaci.org/00003/1522.pdf jul.-sep. 1952,]  [https://znaci.org/00003/1523.pdf okt.-dec. 1952]  
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): [https://znaci.org/00003/1524.pdf jan.-mar. 1957,] [https://znaci.org/00003/1525.pdf apr.-maj 1957,] [https://znaci.org/00003/1526.pdf jun.-avg. 1957,]  [https://znaci.org/00003/1527.pdf sep.-okt. 1957,] [https://znaci.org/00003/1528.pdf nov.-dec. 1957]
*Borec 10 (1958): [https://znaci.org/00003/1529.pdf jan.-mar. 1958,] [https://znaci.org/00003/1530.pdf apr.-jun. 1958,] [https://znaci.org/00003/1531.pdf jul.-sep. 1958,]  [https://znaci.org/00003/1532.pdf okt.-dec. 1958] 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966):  
*Borec 19 (1967): 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): 
*Borec 22 (1970): 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*...
*Borec 34 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
...
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 Borec 43/7-8-9 (1991)] Sistory
*[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44 (1992)]
*...
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)]

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,] | manjka izrezani del vsebine na 5. in 6. strani,  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 9 (1971): [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_52.pdf št. 52]
*TV-15 10 (1972): [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_49.pdf št. 49,][https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 11 (1973): [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_52.pdf št. 52]
*TV-15 12 (1974): [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 13 (1975): [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 14 (1976): [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf št. 52]
*TV-15 15 (1977): [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_41.pdf št. 41,] | manjka izrezani del vsebine na 13. in 14. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_49.pdf št. 49,] | manjkata 17. in 18. stran |  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_50.pdf št. 50,] | manjka izrezani del vsebine na 1. in 2. strani |[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 16 (1978): [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 17 (1979): [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 19 (1981): [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 20 (1982): [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf št. 52]
*TV-15 21 (1983): [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_33-34.pdf št. 33-34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_52.pdf št. 52]
*TV-15 22 (1984): [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_44-45.pdf št. 44-45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 23 (1985): [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 24 (1986): [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_52.pdf št. 52]
*TV-15 25 (1987): [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf št. 1,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 26 (1988): [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_41-42.pdf št. 41-42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_50-51.pdf št. 50-51] 
*TV-15 27 (1989): [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_43.pdf št. 43] 
*TV-15 28 (1990): [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_25.pdf št. 25] 
*TV-15 29 (1991): [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_12.pdf št. 12,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf št. 25]

==Digitalne in digitalizirane publikacije==

*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Javni vpogled v spletne storitve GURS]
* Aldo Rupel: [https://slov.si/doc/aldo_rupel_narod_nas.docx ''Narod naš dokaze hrani'':] Samizdat ob 85-letnici rojstva. Gorica, 2026.
* [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Slo-it-odnosi-1880-1956-ebook.pdf Slovensko–italijanski odnosi 1880–1956 – Poročilo Slovensko–italijanske zgodovinsko–kulturne komisije, druga izdaja.] Ljubljana: FDV, 2025 (Mednarodno pravo).
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SI01BAO Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941—1943.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY072O73/453aace3-e1c0-49e8-be2e-9dc3a62128bf/PDF Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943—1945.] ''Loški razgledi'' 1976.
* Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx Zločin na Predmeji.]
* Rok Fink: [https://zdruzenje-sim.si/rodnagruda/2026/02/12/poslednji-partizan-v-argentini/ Poslednji partizan &amp;ndash; v Argentini.] ''Rodna gruda'' 12. februarja 2026
* ''Loški razgledi'' 1954&amp;ndash;2021 [https://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dlo%c5%a1ki+razgledi%27&amp;pageSize=25&amp;page=2&amp;frelation=Lo%c5%a1ki+razgledi dLib]
*[https://roz.si/wp-content/uploads/2021/03/Sledovi_spomina_-_Deportation.pdf Sledovi spomina:] Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu 1938-1945 / SPUREN DER ERINNERUNG: Widerstand und Verfolgung in der Gemeinde St. Jakob im Rosental. [Prosvetno društvo Rož, b. l.] 
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2605/2953 Primorska in italijanska koncentracijska taborišča.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 40/1 (2000).
*Silvo Fatur: [https://znaci.org/00003/2577.pdf ''Zgodba o TIGRu''.] Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*[https://slov.si/doc/krsko_kostanjevica_nob.pdf ''Padli v ognju revolucije''.] Krško: Zveza borcev NOV, 1971.
*Lojze Vršnik: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3674/4038/9168 Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra.] Sistory.
*Slavko Smolej: ''Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi''. Radovljica: ZB, 1955. [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska4.pdf pdf 4] oz. [https://znaci.org/00003/2572.pdf pdf 1,] [https://znaci.org/00003/2573.pdf pdf 2,] [https://znaci.org/00003/2574.pdf pdf 3,] [https://znaci.org/00003/2575.pdf pdf 4]
*Zdenka Petek: [https://slov.si/doc/zdenka_petek.pdf Spomini na Jožeta Petka.] ''Ko spomin se več ne stara''. Semedela: Društvo upokojencev, 2024. 
*Boris Malej (ur.): [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf ''Spominska obeležja NOB v Bohinju''.] Bohinj: ZB, 2025.
*Vincenc Demšar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PK1QRFHG Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik_portret.pdf Portret dr. Franceta Podkoritnika.] ZB NOB, 2025. 
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik.pdf Dr. France Podkoritnik (1893&amp;ndash;1962).] ZB NOB, 2025. 
*Stane Valentinčič: Doktor Franjo Podkoritnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD ''Zbornik občine Grosupeljski 1970'']. 15&amp;ndash;19. In drugi zanimivi prispevki tudi v drugih grosupeljskih zbornikih.
*Žiga Koncilija: [https://www.sistory.si/publication/62562 &quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...&quot;] Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46/2 (2023). 
*Miroslav Pahor: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 2''.] Založba Univerze na Primorskem, 2022.
*Tone Kregar in Aleksander Žižek: [http://www.ce-nob.si/uploads/monografije/okupacija%20v%20133%20slikah.pdf Okupacija v 33 slikah: Celje 1941&amp;ndash;1945.] Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji''. Ljubljana, 1985. [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_3.pdf pdf 3]
*Tjaša Konovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] 2019. Academia.edu.
*Abram Maružin in Miho Rojnić: ''Spomenici govore'': Katalog spomeničkih obilježja, poginulih boraca i žrtava fašističkog terora na Puljštini u Drugom svjetskom ratu. Pula, 2004. [https://slov.si/doc/spomenici_govore1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/spomenici_govore2.pdf pdf 2.]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_ribnica.pdf Spominska znamenja, spomeniki, grobišča, spominska obeležja na območju občine Ribnica.] ZZB Ribnica, 1987. 
*[https://slov.si/doc/jelenov_zleb.pdf ''Jelenov žleb''.] Ljubljana, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33).
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Sistory.
**[[Videoposnetki pri projektu Okupacijske meje]]
**[[Zemljevidi pri projektu Okupacijske meje]] 
*[https://slov.si/doc/majda_silc_recital.pdf Majda Šilc, recital,] ZB Ribnica 1974.
*''Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik, 3'' 1975 [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_3.pdf pdf 3]. 
*[https://vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja.]
* Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/124928482/Povratak_spomen_obilje%C5%BEja_%C5%A1to_se_odnose_na_Narodnooslobodila%C4%8Dku_borbu_u_gradu_Zagrebu_2024_?email_work_card=view-paper Povratak spomen obilježja što se odnose na Narodnooslobodilačku borbu u gradu Zagrebu.] Academia.edu 2024.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/79025704/Masakr_nad_Romima_i_Sintima_u_Hrastini_1945_godine_zlo%C4%8Dini_luburi%C4%87evaca_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Masakr nad Romima i Sintima u Hrastini 1945. godine: Zločini luburićevica u zaprešićkom kraju''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/110656707/Zapre%C5%A1i%C4%87ki_kraj_i_koncentracijski_logor_Jasenovac Zaprešićčki kraj i koncentracijski logor Jasenovac, 1''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/63673918/Naslije%C4%91e_revolucije_Vodi%C4%8D_kroz_spomen_obilje%C5%BEja_posve%C4%87ena_Narodnooslobodila%C4%8Dkoj_borbi_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Naslijeđe revolucije: Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešičkom kraju''.] Zaprešić, 2019. 
*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-zlozenka-2023.pdf ''Spomenik žrtvam NOB 1941&amp;ndash;1945 na Cviblju''.] Žužemberk, 2022.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_eng.pdf ''Slovenia, Suha krajina and Žužemberk between 1941 and 1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_slo.pdf ''Slovenija, Suha krajina in Žužemberk 1941&amp;ndash;1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot po poti spomenikov in spominskih obeležij NOB 1941&amp;ndash;1945''.] Občina Žužemberk, 2023.
*Jožek Horvat Muc: [https://slov.si/doc/horvat_romske_zrtve.pdf ''Romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni - nepriznano v vojni in miru''.] Murska Sobota: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo, 2025.
*[https://landesmuseum.ktn.gv.at/ausstellungen?aid=54 Hinschaun! Poglejmo: Kärnten und der Nationalsozialismus | Koroška in nacionalsocializem. Sonderausstellung.] Landesmuseum Klagenfurt | Deželni muzej Celovec 9. 5.–26. 10. 2025. 
*Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
*Boris Kuret: [https://www.anpits.it/allegati/AITA00510001.pdf ''Eroi nazionali e altri combattenti jugoslavi nati nelle provincie di Trieste e Gorizia: Alcune biografie di partigiani sloveni = Narodni heroji in drugi jugoslovanski borci iz tržaške in goriške pokrajine: Življenjepisi nekaterih slovenskih partizanov''.] Trst: ANPI, 2023. 
*Mile Pavlin: [https://slov.si/doc/pavlin_v_ognju.pdf ''V ognju in snegu''.] Ljubljana: Borec, 1981 (2. izdaja).
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL:] [https://www.youtube.com/c/zgodovinasi starejša] in [https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani novejša videoprodukcija].
*[[Video izdelki Oddelka za zgodovino in Središča za javno zgodovino]].
*[https://okupacijskemeje.si/ Razstava Okupacijske meje 1941&amp;ndsh;1945 Središča za javno zgodovino].
*[https://slov.si/doc/uporniska_ljubljana_map.pdf Uporniška Ljubljana: Alternativni vodič po nekaterih poteh in infrastrukturi antifašističnega upora iz 2. svetovne vojne.] Ur. Gal Kirn idr. [2025].
*Gal Kirn: [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/734 ''The Memory of Liberation: Studies on the People's Liberation Struggle in the (Post-) Yugoslav Context''.] Ljubljana: FFUL, 2025. 232 str. 
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str. in [https://znaci.org/00003/2080.pdf Znaci.org]
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del,] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del] / [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Grobišča===

*[https://slov.si/doc/grobovi_padlih_kranj.docx Grobovi in grobišča na področju ZB Kranj] (zbral Lado Nikšič)
*[[Prekopi partizanov v Radovljici]] (zbrala Vlasta Felc)
* [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/file?uodid=23534&amp;id=273343 Federalni odbor za prenos padlih borcev, 1945--1948.] Arhiv Slovenije: SI AS 281 (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/); (https://stareslike.cerknica.org/2025/04/13/1945-slovenija-federalni-odbor/) ; (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/)
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD056, kjer naj bi  bili dokumenti (ZB : 1948-1977), je do leta 1960 prazen. 
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD016 (Občinski ljudski odbor). Tu je zapis načelnice UE, da so se nekateri dokumenti med selitvami izgubili.
* Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica. (2000) [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica1.pdf pdf1,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf2,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica3.pdf pdf3]
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Gregor Ivanušič: [https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11961 ''Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji: Magistrsko delo''.] Ljubljana, 2025. 
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1960 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* {{Navedi knjigo|title=Oblaki nad sončno deželo|last=Šinkovec|first=Črtomir|publisher=Borec|year=1963|location=Ljubljana|cobiss=2133512|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XL1P6C1}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. 
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>5hvc0fubts2krq7s89npu5pv2yp5ryv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povezave partizanskih spomenikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4089</id>
    <revision>
      <id>84731</id>
      <parentid>84030</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T08:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3616" sha1="sh803gz7370qz8xdnzc4tneoolqaojb" xml:space="preserve">*[https://eu-citizen.science/project/442 Slovene partisan monuments on Geopedia.] EU-citizen science 
*[https://citizenscience.si/acadp_listings/partizanski-spomeniki-na-geopediji/ Slovenski partizanski spomeniki na Geopediji.] Citizenscience.si
*[https://www.ctk.uni-lj.si/ Centralna tehniška knjižnica]
*[https://www.zzb-nob.si/ Zveza borcev:] [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Skupina za spomenike pri ZB Slovenije|Skupina za spomenike pri ZB Slovenije]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ Pesmi slovenskega narodnoosvobodilnega boja] 
*[https://www.zrc-sazu.si/ ZRC SAZU]
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL]
*[https://www.muzej-nz.si/si/ Muzej novejše in sodobne zgodovine]
*[https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register kulturne dediščine]
*[https://www.sistory.si/ww2/ Žrtve 2. svetovne vojne.] Sistory, INZ 
*[https://znaci.org/ Biblioteka Znaci]
*[https://www.tigr-drustvo.si/ Društvo TIGR Primorske]
*[https://www.geopedia.world/#T12_L4614_x1665845.2130052012_y5722876.574016648_s9_b2345 Hrvatski partizanski spomenici]
*[https://www.spomeniki.org/ Spomeniki prihodnosti] (Furlanija in Julijska krajina)
*[https://www.xiwl.com/w/index.php/Main_Page Spomenici:] A wiki for the research on partisan memorials in former Yugoslavia; [https://www.xiwl.com/w/index.php/Map_Overview karte]
*[https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran Wikipedija] in sestrska spletišča
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ v zametku je projekt digitalizacije slovenske NOB-poezije, ZRC SAZU in FF UL]
*[https://www.spanskiborci.si/7/1918/na-poteh-evrope.html Na poteh Evrope]
*[https://www.researchgate.net/publication/378618577_avArc_A_Landscape_of_Memory_and_Temporalities avArc: A Landscape of Memory and Temporalities]
*[https://www.liberationroute.com/ Paths of Liberation]
*[https://gams.uni-graz.at/context:derla Die digitale Erinnerungslandschaft Österreichs (DERLA)]&lt;ref&gt;[https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3295381/ Predstavili so „Zemljevid upora“.] ORF 3. 3. 2025&lt;/ref&gt;
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan]
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/drustvo/ Društvo izgnancev Slovenije]
*[https://www.hikuk.com/ Hikuk:] Dogodki in kulturna dediščina Slovenije
*[https://campifascisti.it/mappe.php l’Atlante delle stragi naziste e fasciste in Italia: TpS Topografia per la Storia]
*Rosanna Rizzi: [https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1GP6fXR4ltwyVI_5NFBm1-JTZc_fIhG4&amp;ll=41.07256795794339%2C16.778845000000015&amp;z=10 zemljevid jugoslovanske prisotnsoti v Apuliji.] Google Maps
*Rosanna Rizzi: [https://www.facebook.com/spomenkosturnica Spomen kosturnica Barletta.] Facebook.
*[http://intranet.istoreto.it/partigianato/ Banca dati del Partigianato piemontese.] Istituti storici della Resistenza del Piemonte in collaborazione con il Ministero della Difesa, 2017 (zbirka partizanov v Piemontu).
*[[:w:hr:Dodatak:Popis antifašističkih spomenika u Hrvatskoj|Popis antifašističkih spomenika u Hrvatskoj]]. Wikipedija
*[[:w:en:List of World War II monuments and memorials in Croatia|List of World War II monuments and memorials in Croatia]]. Wikipedia
*[https://en.geneanet.org/cemetery/ Geneanet.] Cemeteries and Memorials
* [https://umetnostzaskupnost.si/ Likovne umetnine za javne ustanove v Sloveniji 1945&amp;ndash;1991.] ZRC SAZU.
*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Spletne storitve GURS]

&lt;hr&gt;

*[[Kako rešiti civilizacijo]]: seznam tujih in domačih objav na temo vojne in miru, ki v osrednjih vojnohujskaških medijih ne najdejo prostora
&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]</text>
      <sha1>sh803gz7370qz8xdnzc4tneoolqaojb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4090</id>
    <revision>
      <id>84729</id>
      <parentid>84716</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T08:02:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="297823" sha1="ifuwq232sjkpcvviuu2d4f5a8p7zkp6" xml:space="preserve">Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

&lt;hr&gt;

==Objave ob projektu==

*[[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]]
*[[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]
*[[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]
*[https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
*[[Spominska soba na Vodiški planini]]
*[[Padli na Jelovici]]
*[https://slov.si/mh/partizanstvo_letak.docx Partizanstvo.si] &amp;ndash; letak za predstavitev na dnevu občanske znanosti v Novi Gorici 11. 11. 2025.
*Luka Volk: [https://www.mladina.si/244256/zemljevid-partizanstva/ Zemljevid partizanstva:] Na spletnem zemljevidu je zbranih 9000 partizanskih znamenj. ''Mladina'' 17. okt. 2025. [[Patizanstvo.si za Mladino|Predloga za članek]]
*M. Hladnik: [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki za FDV]] 24. marca 2025
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]] 18. okt. 2023
*Mojca Luštrek: Po poti XIV. divizije. Tavanja po slovenskih hribih. Blogspot.com 2024: [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-1-etapa_5.html 1. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-2-in-3-etapa.html 2. in 3. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-4-etapa.html 4. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-5-in-6-etapa.html 5. in 6. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-7-in-8-etapa.html 7. in 8. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-9-etapa.html 9. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-10-etapa.html 10. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-11-etapa.html 11. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/10/po-poti-xiv-divizije-12-etapa.html 12. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-13-in-14-etapa.html 13. in 14. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-15-etapa.html 15. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-prvi-del-16-etape.html 16. etapa - prvi del,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-drugi-del-16-etape.html 16. etapa - drugi del - in 17. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-17.html Stranpoti med 17. in 18. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-18-etapa.html 18. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-19-20-in-21-etapa.html 19.--21. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-22-etapa.html 22. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-22.html stranpoti med 22. in 23. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/07/po-poti-xiv-divizije-23-etapa.html 23. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/po-poti-xiv-divizije-24-etapa.html 24. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-25-etapa.html 25. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/09/po-poti-xiv-divizije-26-etapa.html 26. etapa], [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-27-etapa-in-del-28.html 27. etapa in del 28. etape,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-preostanek-28-etape-in.html preostanek 28. etape in konec.]
*[[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2023
*[[:w:Viktor Galičič|Viktor Galičič]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*Rubrika Partizanski spomeniki na Geopediji v [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Spomeniki za Svobodno besedo|''Svobodni besedi'']]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], 1&amp;ndash;4. Zapisala Mira Hladnik. SB dec. 2022 &amp;ndash; mar. 2023
*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.
*Sara Abrahamsberg: ''Partizanski spomeniki na območju Ribniške doline; Spominsko obeležje partizanski pesnici Majdi Šilc, spominska plošča ustanovitve Ribniške čete, spomenik bitki pri Jelenovem Žlebu, bronasta skulptura ribniške partizanske družine''. Seminarska naloga na FF, 2016.

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.
*Boris Malej. [https://slov.si/doc/spomeniki_bohinj_karta.pdf ''Zemljevid obeležij NOB v Bohinju.''] Bohinj: Občina, 2023.

==Števec spomenikov, zadnji vpis==

*8. 12. 2023    7932, od tega 493 (6,2 %) neobiskanih in 487 (6,1 %) odstranjenih oz. prestavljenih
*3. 12. 2022    7336    Padli v borbi 1941-1945 ... Zreče
*25. 6. 2022    7050    za vmesna stanja glej mesečne okrožnice
*21. 6. 2021    6400    Družinski nagrobniki na britofu Spodnji Brnik (še neobiskano, mogoče jih sploh ni)
*13. 5. 2021    6319    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6752_x1530198.7208402185_y5804856.841682818_s15_b362 Vida Krošelj, Most na Soči]
*3. 4. 2021     6200    
*31. 1. 2021    6100    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6510_x1742801.4731897993_y5868525.667830851_s18_b2345 Drago, Erna, Milan Singer, Maribor (spotikavec)] 
*11. 11. 2020   5969    po odstranitvi spomenikov iz 1. svetovne vojne, osamosvojitvene vojne, farnih plošč in drugih nepartizanskih obeležij
*8. 11. 2020    6008  
*16. 7. 2020    5666    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5965_x1614950.2792408925_y5792889.42066278_s16_b2852 OŠ Franceta Bevka v Ljubljani]
*11. 5. 2020    5300    EŠD 15811: Mače
*4. 3. 2020     4800    EŠD 23414: Krtinovica
*9. 1. 2020     4700 +  Zbirka je bila z novim letom preseljena na Geopedijo World, iz nje je treba odstraniti še nekaj vpisov rapalskih mejnikov, ki med partizanske ne spadajo
*12. 11. 2019   4562    Radizel, Fram (RKD pregledan do konca črke F)
*21. 8. 2019    4240    Graščina v Zagorju
*20. 7. 2019    4150    Vranke nad Blagovico 
*12. 7. 2019    4121    Črni Vrh nad Idrijo
*11. 7. 2019    4075    Gradišče nad Podsmreko
*3. 5. 2019     3942    Vrba
*11. 4. 2019    3902    Bolnica v Županovem lazu (RKD pregledan do Babnega Polja, EŠD 24750)
*5. 4. 2019     3827    Baumgartnerji
*10.3. 2019     3748    Vranoviči, gasilski dom
*24. 1. 2019    3598    Dešen
*12. 1. 2019    3556    Sveta Trojica 1, tiskarna
*28. 12. 2018   3529    Livške Ravne
*2. 11. 2018    3460    Doktorju Sigismundu
*25. 10. 2018   3434    Veliki Cerovec
*10. 10. 2018   3389    Zadlaz, kurirski postaji
*26. 8. 2018    3300    Rudnik kaolina, Črna
*9. 8. 2018     3249    Preserje pri Domžalah
*26. 7. 2018    3233    Zaloka pri Mengšu
*21. 7. 2018    3200    Zapornica na kanalu Kamniške Bistrice na Duplici
*6. 7. 2018     3161    Kulturni dom Radomlje 
*21. 6. 2018    3128    Dr. Julij Polc, Kamnik
*24. 5. 2018    3031    Partizanski zmagi v Framu
*22. 5. 2018    3020    Komenda
*15. 5. 2018    2981    Vojaška bolnica v Robanovem kotu
*4. 5. 2018     2962    Lipnik nad Rakitovcem
*30. 4. 2018    2937    Sava, pred cerkvijo
*9. 4. 2018     2868    Gasilska 10, Ig
*1. 4. 2018     2829    Senegaški mlin
*16. 3. 2018    2802    Strmec nad Dobrno 18
*18. 2. 2018    2703    Rudarjema, Idrija
*17. 2. 2018    2662    Prežek
*31. 1. 2018    2635    Peko Tržič
*8. 1. 2017     2595    Damelj
* 27. 12. 2017  2547    Šolska ulica 2, Tržič
*12. 12. 2017   2524    Blejska Dobrava, nagrobniki
*4. 12. 2017    2501    Slavkov dom
*21. 11. 2017   2474    Brinkovač
*14. 11. 2017   2454    Švicarija
*5. 11. 2017    2434    Tržišče: Krajevna OF
*1. 11. 2017    2423    Goričica pri Ihanu
*28. 10. 2017   2391    Pri Kochu nad Dravogradom
*19. 10. 2017   2368    Radio Kričač
*15. 10. 2017   2349    Pokopališče Dravlje (od zadnjič dodano 26 spomenikov -- ?)
*8. 10. 2017    2320    Katarina Šebat (Gozd)
*27. 9. 2017    2239    Fužina (pri Zagradcu)
*19. 9. 2017    2209    Bolnica Ribnica [od zadnjič je bilo dodanih šest spomenikov, eden je bil morda odstranjen -- preveriti]
*9. 9. 2017     2204    Gimnazija Bežigrad
*27. 8. 2017    2166    Cerovec pri Črešnjevcu (Škodič, Potepan)
*25. 8. 2017    2145    Limbuš 
*22. 8. 2017    2114    pri Zagerčniku
*17. 8. 2017    2095    Kurirska postaja Sp. Jezersko
*12. 8. 2017    2076    Predelovalni obrati Železarne Jesenice
*9. 8. 2017     2047    Padlim v Dragi (aktivni so bili M. Hladnik, Sandi Drole, Ivan Dvoršak, D. Divjak, T. Bizjak, A. Petrovič -- slika za Podbočje)
*3. 8. 2017	2009	Jelenov Žleb
*1. 8. 2017	1996	Grajski dvor, Radovljica
*30. 7. 2017	1985	Lavrica šola
*27. 7. 2017	1964	Vogrinki
*26. 7. 2017	1954	Ukanc
*23. 7. 2017	1941	
*19. 7. 2017	1904	Klek
*13. 7. 2017    1890    Bistrica
*11. 7. 2017    1878    požgana Radovna
*4. 7. 2017     1863    Lesce
*23. 6. 2017	1813	Donas
*8. 6. 2017	1811	pri Gradinu
*27. 4. 2017	1759	Petrič
*26. 4. 2017	1673	
*23. 4. 2017	1605

==Okrožnice==

*[[Marca 2026]]
*[[Spomeniki februarja 2026]]
*[[V leto 2026]] 
*[[Decembra]] 10. decembra 2025, ko je števec kazal 9392 obeležij
*[[Novembrska okrožnica]] 
*[[9230]] 30. oktobra 2025
*[[Krepko preko 9000]] 15. oktobra 2025
*[[V novem stanovanju]] (8906 spomenikov) 16. julija 2025
*[[Partizanski spomeniki te dni]] 2. julija 2025
*[[8731]] 22. aprila 2025
*[[8685]] 29. februarja 2025
*[[8588]] 26. decembra 2024
*[[8522]] 30. oktobra 2024
*[[8431]] 19. avgusta 2024
*[[8400]] 30. julija 2024
*[[8300]] 30. maja 2024
*[[8100]] 11. aprila 2024
*[[8000]] 10. februarja 2024
*[[7943]] 29. decembra 2023
*[[7900]] 13. novembra 2023
*[[7800]] 2. septembra 2023
*[[7771]] 11. avgusta 2023
*[[7700]] 24. junija 2023
*[[7604]] 4. maja 2023
*[[7574]] 18. aprila 2023
*[[Smo že prek 7500]] 14. marca 2023
*[[7460 spomenikov]] 21. februarja 2023
*[[7400]] 24. decembra 2022
*[[7316]] 20. novembra 2022
*[[7268 spomenikov]] 23. oktobra 2022
**[[Ob proslavah okrog prvega novembra]]
*[[7123 spomenikov]] 11. septembra 2022
*[[7100 spomenikov]] 12. avgusta 2022
*[[Še vedno 7049, ampak]] 22. junija 2022
*[[Stališče v zvezi s QR-kodo]] 10. maja 2022
*[[7000]] 19. aprila 2022
*[[6977 spomenikov]] 5. aprila 2022
*[[6800 spomenikov]] 27. februarja 2022
*[[6700 spomenikov]] 31. januarja 2022
*[[6658 spomenikov]] 23. januarja 2022
*[[6600 partizanskih spomenikov]] 28. novembra 2021
*[[6542 spomenikov]] 27. oktobra 2021
*[[6500 spomenikov]] 3. septembra 2021
*[[6400 spomenikov]] 21. junija 2021
*[[6300 in več spomenikov]] 10. maja 2021
*[[6200 spomenikov]] 3. apr. 2021
*[[6100 spomenikov]] 31. jan. 2021
*[[Srečno v novo leto]] 2. jan. 2021
*[[6000 partizanskih obeležij]] 3. nov. 2020
*[[5900 spomenikov]] 28. sept. 2020
*[[5800]] 18. avg. 2020
*[[5700]] 24. jul. 2020
*[[5600]] 12. jul. 2020
*[[5500]] 25. maj 2020
*[[5300]] 11. maj 2020
*[[5100]] 16. apr. 2020
*[[5100 spomenikov in dalje]] 9. apr. 2020
*[[4925]] 3. apr. 2020
*[[4800]] 4. mar. 2020
*[[4700]] 11. jan. 2020
*[[4600]] 23. nov. 2019
*[[4500]] 31. okt. 2019
*[[4425]] 22. okt. 2019
*[[4300]] 2. sep. 2019
*[[4200]] 1. avg. 2019
*[[4121]] 12. jul. 2019
*[[4000]] 29. maj 2019
*[[3900]] 11. apr. 2019
*[[3800]] 3. apr. 2019

==Govori==

*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_loski_potok.docx Govor v Loškem Potoku] 28. 3. 2026
*Milan Mandeljc: [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx Govor o Stanetu Žagarju v Podnartu] 27. 3. 2026
*Dragan Petrovec: [[Predvolilni shod Glasu ljudstva v Ljubljani 20. marca 2026]]
*Anna Di Gianantonio: Govor v Temnici 21. 3. 2026 [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx italijansko], [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx slovensko]
*Miran Hladnik: [[Spomenik 19 padlim v Temnici]], 21. 3. 2026
*Tone Kregar: [https://slov.si/doc/kregar_vinharje.docx Govor v Vinharjah] 13. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_murska_sobota2025.docx  Govor v Murski Soboti] 22. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_dobrava2025.docx Srednja Dobrava,] 23. oktobra 2025
*Matjaž Lunaček: [https://slov.si/doc/lunacek_ogenjca.docx Ogenjca,] oktobra 2025
*Milan Kučan: [[Govor v Narodnem domu v Celju]], 27. sept. 2025
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir,] govor na pohodu veteranov za mir, Ljubljana 21. 9. 2025
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_sinkovec.docx Črtomir Šinkovec,] Šinkovčevi dnevi poezije, Vojsko 1. junija 2025
*Miran Hladnik: [[Lipniška planina]] 6. julija 2025
*Miran Hladnik: [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025, prebrala Irena Rahotina
*Andrej Rozman Roza: [https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja v Lipnici. 27. 3. 2025]
*Anica Mikuš Kos: [https://slov.si/doc/mikus_kos_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Marko Hren: [https://slov.si/doc/hren_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rizman_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Miran Hladnik: [[Begunje 1. novembra 2024]]
*Anton Mežan: [https://slov.si/doc/anton_mezan_govor_draga_2024.docx Draga 1. novembra 2024]
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jakob_demsar_govor_lesce_2024.docx Govor v Lescah 30. 10. 2024]
*Vera Drašak: [https://slov.si/doc/vera_drasak_govor_besnica_2024.docx Govor v Besnici 24. oktobra 2024]
*Miran Hladnik: [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_gozd.docx Govor v Gozdu 6. 10. 2024]
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_podvelka.docx Govor v Podvelki 27. julija 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_nanos.docx Govor ob dnevu upora proti okupatorju na Nanosu]
*Miran Hladnik: [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala,] govor na OŠ Staneta Žagarja v Lipnici, 27. marca 2024
*Marij Čuk: [https://slov.si/doc/cuk_strunjan_2024.rtf Govor v Strunjanu 22. marca 2024]
*Mira Hladnik: [[Ob 80-letnici požiga Jamnika]] 6. 3. 2024
*Matjaž Nemec: [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Govor Matjaža Nemca, evropskega poslanca, na slovesnosti ob 82-obletnici dražgoške bitke 14. 1. 2024]
*Bogdan Knavs: [https://slov.si/doc/knavs_dobrava.docx Govor na dobravskem pokopališču 26. okt. 2023]
*Miran Hladnik: [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na občinski proslavi v Žireh 21. okt. 2023.
*Vlasta Felc: [https://slov.si/doc/felc_scenarij_radovljica_2023.docx Scenarij za komemoracijo pred grobnico v Radovljici 2023]
*Miran Hladnik: [[Bohinjski partizanski spomeniki]], Polje 12. 8. 2023
*[[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]]: [https://slov.si/doc/lipuscek_vodiska_2023.docx Vodiška planina, 2023]
*[[:w:Violeta Tomić|Violeta Tomić]]: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani.
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jaka_demsar_lesce_2022.docx Govor ob spomeniku talcem v Lescah 28. oktobra 2022]
*Miran Hladnik: [[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*Miloš Šonc: [https://slov.si/doc/milos_sonc_govor_dobrava_2022.docx Govor na spominski slovesnosti na pokopališču Srednja Dobrava, 27. oktobra 2022 ob 16.00 uri]
*Miran Hladnik: [[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljubelj_2021.docx Ljuba Barbara, govor ob spomeniku internirancem v koncentracijskem taborišču Ljubelj 12. junija 2021]
*Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije2021_12_17.docx Govor o ženskih pravicah na protivladnih demonstracijah na Trgu republike 17. decembra 2021]
*Andreja Katič: [https://slov.si/doc/andreja_katic_80_let_OF.docx Ljudska demokracija = aktivni državljani = demokratična Slovenija, 2021]
*Brane Virant: [https://slov.si/doc/brane_virant_tehnika_meta_2021.docx Tehnika Meta, 2021]
*Janez Kocijančič: [https://slov.si/doc/janez_kocijancic_dobrava_2020.docx Ob dnevu šole, 2020]
*Miran Hladnik: [[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*Miran Hladnik: [[Lobnica]] 16. 6. 2019
*Joži Hribar: [https://slov.si/doc/jozi_hribar_OS_lipnica_2019.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja, Lipnica 2019]
*Ivo Vajgl: [https://slov.si/doc/ivo_vajgl_dobrava_2019.docx Srednja Dobrava 2019]
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_dobrava_2018.docx Srednja Dobrava 2018]
*Lara Jankovič: [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Dražgoše 2018]
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*Miran Hladnik: [[Besnica 21. 3. 2018]]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_radovljica_2018.docx Radovljica 2018]
*Vesna Mikolič: [https://slov.si/doc/vesna_mikolic_dobrava_2018.docx Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, Dobrava 2018]
*Mira Hladnik: [https://slov.si/doc/mira_hladnik_dobrava_2017.docx Ob dnevu mrtvih, Dobrava 2017]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rudi_rizman_OS_lipinica_2017.docx Ob obletnici narodnega heroja Staneta Žagarja, OŠ Lipnica, 2017]
*Miran Hladnik: [[Požig vasi Gozd]], govor
*Viktor Žakelj: [https://slov.si/doc/viktor_zakelj_dobrava_2017.docx Ob grobovih padlih na Srednji Dobravi, 2017]
*Miran Hladnik: [[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016
*Božo Repe: [https://slov.si/doc/bozo_repe_dobrava_2016.docx V spomin Stanetu Žagarju in drugih padlih, Dobrava 2016]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_dobrava_2015.docx Ob grobovih narodnega heroja Žagarja in soborcev, Dobrava 2015]
*Mirko Špendov: [[Ob dobravskem krajevnem prazniku 7. 12. 2014]]

&lt;hr&gt;
*[[Kako rešiti civilizacijo]]: seznam tujih in domačih objav na temo vojne in miru, ki v osrednjih vojnohujskaških medijih ne najdejo prostora
*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]

==... predavanja in ==

*[[Kroparski partizanski spomeniki]]
*referat na retrofestu
*predavanje na FDV

==... in pričevanja==

*[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]]
*Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], SB 2023
*Janez Kavčič – Orlov: [[Kako sem doživel dražgoško bitko]]
*[[Objave: Milena Sitar|Milena Sitar: Ive Šubic, Leta moje mladosti, Janko Luznar - Janušek po spominu Janeza Lušine - Malija]]
*[https://slov.si/doc/ernest_noc_pricevanje.docx Pričevanje Ernesta Noča,] Lesce 30. 10. 2025

==Spomeniki za ''Svobodno besedo''==

 Za naprej: Osredkarjevi fantje, Lovrenc Rezar, Po Beli krajini, Albin in Julka Pibernik, Renata, povezave z objekti na '''Wikipodatkih''', v '''Registru kulturne dediščine''' (RKD, trenutno 31.174 enot, partizanskih okrog 2700, vpis le za spomenike, postavljene pred 1975; izjeme? EŠD 31100; gesla javni spomenik, grobišče, zapor, zgodovinski dogodek, spominsko znamenje NOB itd.) in v zbirki grobov '''Geneanet'''. Za zgled vzemimo [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.359073771&amp;lng=15.114255227&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3966 kip Tita v Velenju.] Na dnu zapisa so trije povezani vnosi: na RKD, na OSM in na Wikipodatke. Ker smo resno spletišče, pričakujemo v prihodnosti vzajemne povezave na partizanstvo.si tudi z njihove strani. Povezavi na zbirki Sistory in Geneanet si oglejmo pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.597286&amp;lng=14.000657&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9936 družinskem nagrobniku Jožeta Počkaja v Brezovici pri Kozini.] Ta grob bo moral še kdo od nas obiskati in fotografirati, da v zapisu ne bomo imeli slike na posodo od Geneaneta.
 Kdo smo? | Grobišče borcev NOB v Radovljici | Partizanstvo.si v Italiji | Partizanstvo.si na Hrvaškem | Koncentracijska taborišča | Spomeniki po kategorijah: talci, telovadci, učitelji, gasilci ... | Grobnica Trnovo | 

&lt;center&gt;===&lt;/center&gt;

Zbirka se je pred 13 leti začela skromno kot zbirka ''vseh partizanskih spomenikov mojega kraja''. Kako si lahko kulturni domačin pomaga z njo danes? Pokaže mu tudi spomenike, za katere prej ni vedel, in razkrije zgodovinska dejstva, ki jih je pozabil. Spomenike bo s pomočjo zemljevida lažje našel in obiskal, mimogrede odstranil kak plevel ali rastje, ki zastira pogled nanj, mogoče jih bo vključil v spominske, rekreativne in druge kulturne dogodke. Če bo naletel na pomanjkljiv opis, bo prispeval dodatek. Zvabi ga lahko tudi v nadaljnje raziskovanje uspomeničenih ljudi in dogodkov.

Na zbirko partizanskih spomenikov naletijo ljudje, ki iščejo svoje padle prednike, vpisane na spomenikih in spominskih ploščah. Če želijo o padlem izvedeti kaj več, ga morajo poiskati v državnem Registru žrtev druge svetovne vojne [https://www.sistory.si/ww2 Sistory.] Kadar podatki strižejo (npr. zaradi variant imena), je iskanje po registru za neuke lahko naporno. Da bi ga olajšali, pri imenih na nagrobnikih v zbirki partizanskih spomenikov v zadnjem času dodajamo povezave na Sistory. Dela je tu še ogromno, prostovoljci na plan.

Obiskovalce Partizanstva.si lepo prosimo, da morebitne pomanjkljivosti, napake, podatke o vandaliziranih ali na novo postavljenih spomenikih sporočate prek [https://partizanstvo.si/sl/prispevajte_spomenik obrazca,] ki se nahaja na začetni strani in ustreza maski za urejanje, le da vaš vnos pred vpisom v zbirko kdo od veteranov preveri. Gorečniki med nami jih vnesejo takoj. Če bi se radi ekipi pridružili, nam pišite, z veseljem vas sprejmemo medse.

Naj pokažem še na '''servisne strani projekta na Wikiverzi''', kjer od leta 2017 dokumentiramo našo dejavnost (https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu). Google jo najde, če vanj vtipkamo naslov Partizanski spomeniki na zemljevidu, urejena pa je po poglavjih Literatura, Skupnost, Napotki, Objave, Problemi, Povezave. Najobsežnejši je seznam partizanske literature, ki je pomemben vir informacij o spomenikih. Poskrbeli smo npr. za digitalizacijo vseh letnikov borčevskega časopisa ''TV-15'' (1963–1991) in kartoteke več deset tisoč partizanskih lokacij v Muzeju novejše in sodobne zgodovine itd. Za zaključek današnje rubrike vabim, da na servisnih straneh poiščete poglavje [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnice|Skupnost]] in si v njem ogledate, kako lepo se imamo na spomeničarskih delavnicah in piknikih. Vabljeni k sodelovanju!

===Vrste obeležij===

Pri vpisovanju spomenikov na zemljevid mora spomeničar izpolniti tudi rubriko ''Vrsta spomenika'', kjer se mu v spustnem meniju ponudijo naslednje možnosti: ''spomenik, kip, spominska plošča, spominski kamen, spotikavec, kip, doprsni kip, skulptura, nagrobnik, grob(išče), infotabla, muzej, spominska soba, kapelica, znamenje, drugo''. Seznam možnosti smo oblikovali iz izkušenj z vpisovanjem 9000 partizanskih obeležij in upoštevaje različne topografske oznake za obeležja na javnih zemljevidih, v prvi vrsti na OpenStreetMap, ki vsako od naštetih možnosti na zemljevidu označi z drugačno ikono.&lt;ref&gt;Za druge objekte glej [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Category:OSM_Carto_icons seznam ikon OSM.]&lt;/ref&gt; Kdo bo pogrešal oznako ''obelisk'', ki smo jo izpustili, ker je pravih obeliskov, tj. stebrov z ošiljenim vrhom, pri nas malo. Stebričaste spomenike  popisovalec vtakne kar pod splošno rubriko ''spomenik''. Mogoče bo kdaj v prihodnje kak študent umetnostne zgodovine, ki bo delal diplomo na to temo, prosil, da med izbirne možnosti vključimo tudi ''steber''. 

V zadregi se popisovalec znajde pri spomenikih, ki jih sestavlja več elementov, npr. kip, grobnico, spomenik in še infotablo. To se rado zgodi pri večjih obeležjih, kakor je npr. dražgoško. Dokler v zapisu o spomeniku ni mogoče označiti vseh, zapišemo preprosto ''spomenik'' ali izberemo najbolj dominantno komponento, pogosto je to kip. Precej spomenikov vsebuje reliefno ali mozaično upodobitev, za kar nimamo posebne oznake, zaenkrat jih bomo spravili jih bomo pod oznako ''drugo''. Rešitev za kompleksne spomenike bi bila oznaka ''kompleksni spomenik'', česar pa ne bi smeli mešati s ''spomeniškim kompleksom'', to je prostorom (parkom, spominsko ploščadjo), na katerem se  nahaja več spomenikov. Na začetku smo spomeniške komplekse ozačevali z eno zvezdico, vendar se je izkazalo, da je bolj smiselno spomenike znotraj takega spominskega parka vpisati vsakega posebej. 

Zdaj bi bilo primerno za vsako od vrst spomenikov povedati, kolikšen je njen delež v celotnem številu. Ker vrst spomenikov skraja nismo sistematično označevali, to v tem trenutku še ni mogoče. Čakamo na zavzetega študenta, da opravi to delo. 

Za ilustracijo oblikovne pisanosti partizanske spominske krajine so tule prikazane vrste obeležij v zbirki na Partizanstvo.si.

{|
|[[File:Plošča pobitim vaščanom na Poljšici.jpg|thumb|200 px|'''Spominska plošča''': Pobiti vaščani Poljšice.]]
|Ikona na OSM [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]].  
|Kamnita, kovinska, lesena ali plastična plošča je pritrjena na fasado ali zid hiše, na škarpo, drevo, skalno steno ipd. Če je privita ali vzidana na klesano ali posebej za to prineseno skalo, posebej za to zgrajeni zid ipd., gre za spomenik. Plošče so večinoma pravokotne (ležeče ali pokončne), lahko pa so tudi okrogle ali s prirezanimi vogali ali na ukrivljeni podlagi. Plošče v obliki zvezde ali kako drugače oblikovane, raje označimo kot spomenik. Če je le mogoče, popisovalec navede vrsto/barvo kamna oziroma kovine (bron, pločevina, lito železo), dimenzije plošče in opiše, ali so črke v ploščo vrezane ali nanjo pritrjene, ali so pobarvane ipd.
|}

{|
|[[File:Ivan Cengle.jpg|thumb|200 px|'''Spominski kamen''': Kurir Ivan Cengle, Lipnica.]]
|Ikona na OSM [[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]].
|Črke so v kamen vklesane ali privite, površina za besedilo je bila prej izklesana ali obrušena. Kamen je postavljen prav v ta namen ali pa je že bil na mestu. 
|}

{|
|[[File:Spomenik na Pokljuki.JPG|thumb|200 px|'''Spomenik''': Žrtve NOV na Uskovnici.]]
|Ikona na OSM [[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]].
|Običajno gre za ploščo z napisom, vzidano oz. privito na zidani, betonirani, kovinski podstavek oz. ozadje. Če gre za več plošč oz. podstavek iz več delov, je to spomeniški kompleks. Podstavki in ozadja so različno oblikovana: kot triglav, kot replika porušene hiše ali brez kake posebne sporočilne razsežnosti. 
|}

{|
|[[File:Stolpersteine in Ljubljana 12 (Ljubljana).jpg|thumb|200 px|'''Spotikavec''': Spotikavci v Ljubljani.]]
|Na OSM nimajo posebne ikone, označuje jih ikona za spominsko ploščo [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]].  
|Spotikavci arh. Gunteja Demniga so v tlak vgrajene betonske kocke 10 x 10 x10 cm z medeninansto napisno ploščo. O spotikavcih smo pisali v SB xxxx.
|}

{|
|[[File:Vidic nagrobnik.jpg|thumb|200 px|'''Nagrobnik''' Vidičevih na Srednji Dobravi.]] [[File:Grobovi na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|200 px|Nagrobnik Debelakovih na Srednji Dobravi.]]
|Ikona na OSM [[File:Maki2-cemetery-24.svg]].
|Nagrobniki stojijo povečini na grobovih na pokopališčih, lahko so vzidani na cerkveni zid ali obzidje, monumentalni nagrobniki so grobnice. Te so bodisi v obliki zgradbe bodisi v tleh, pokrite z masivno ploščo. Nagrobniki včasih označujejo tudi grobove, v katerih osebe na nagrobniku ni (npr. pogrešane v vojni), lahko pa stojijo tudi kje drugje, npr. sredi gozda, kjer je bil pokopan padli in je mogoče še vedno pokopan tam. Grobišče je prostor z več pokopanimi. O družinskih nagrobnikih govorimo, kadar so poleg žrtve druge svetovne vojne na nagrobniku tudi imena drugih članov družine, umrlih prej ali pozneje. Napis je sestavni del nagrobnika. Del nagrobnika je lahko tudi kip, relief ali kaka drugačna skulptura. Na pokopališčih se nahajajo tudi spomeniki. Iz literature se mora popisovalec poučiti, ali spomeniku označuje tudi grobišče. 
|}

{|
|[[File:Tito-Kip Velenje.jpg|thumb|200 px|'''Kip''' Tita v Velenju.]]
|Ikona kipa na OSM [[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]]. 
|Kipi so človeške figure ali njihov torzo v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu ipd. Lahko so naravne, nadnaravne velikosti ali pomanjšane, stojijo pa običajno na zidanem oz. betonskem podstavku. En kip lahko predstavlja več figur. Napis na podstavku je sestavni del kipa. Sinonim: plastika. Za skulpturo glej nadaljevanje.&lt;ref&gt;Slovenskih partizanskih kipov na javnih mestih zaradi avtorske zakonodaje na Wikimedijinih spletiščih ne smemo objavljati; zato je verjeten izbris slike tega kipa iz Zbirke v prihodnosti.&lt;/ref&gt;
|}

{|
|[[File:Bust of Mara Ugrinovska.jpg|thumb|200 px|'''Doprsni kip''' iz Makedonije.]]
|Ikona doprsnega kipa na OSM [[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]].
|Doprsni kipi so zgornji deli človeških figur (glava z oprsjem ali samo glava) v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu ipd. Napis na podstavku je sestavni del doprsnega kipa.&lt;ref&gt;Slovenskih doprsnih kipov na javnih mestih zaradi avtorske zakonodaje na Wikimedijinih spletiščih ne smemo objavljati.&lt;/ref&gt;
|}
 
{|
|[[File:KZ-Jasenovac-Denkmal-Seitenansicht.JPG|thumb|200 px|Partizanska '''skulptura''' v Jasenovcu predstavlja cvet.]]
|Ikona skulpture na OSM [[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]].
|Skulpture so umetniška plastika. Tudi kipi, doprsni kipi in reliefi so skulpture, vendar uporabljamo raje njihove ožje, specifične oznake, za skulpturo pa označimo tisto plastiko, ki ni figuralne narave oz. je stilizirana/abstraktna do te mere, da ne ustreza več naši predstavi o kipu. Materiali so kovina, beton, plastika, les ali njihova kombinacija.
|}

{|
|[[File:Sowjetische Ehrenmal im Treptower Park - Sarkophag 2.jpg|thumb|200px|Sovjetski '''relief''' v Berlinu.]]
|Relief na zemljevidu nima posebne oznake, označuje ga ikona skulpture ali spomenika.
|}

{|
|[[File:2 гвардейская армия Севастополь.jpg|thumb|200 px|'''Obelisk''' v Sevastopolu.]]
|Ikona obeliska na OSM  [[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]]. 
|Obelisk je spomenik v obliki na vrhu piramidno zašiljenega stebra; med partizanskimi spomeniki ni bil pogost, zato ga med privzetimi izbirami pri vrstah obeležij ni.
|}

{|
|[[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|200 px|Partizanska bolnišnica Franja je danes '''muzej'''.]]
|Ikona muzeja na OSM [[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]].
|Oznaka zajema muzeje, spominske sobe, rekonstrukcije vojnih objektov v naravi, kot so partizanska taborišča, okupatorjeve zapore, bolnice, tiskarne.
|}

{|
|[[File:Information board on partisans Figini brothers.jpg|thumb|200 px|'''Infotabla''' o italijanski partizanih.]]
|Ikona informacijske table na OSM [[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]]. 
|Slovenske infotable se dojemajo kot neprosto avtorsko delo in jih zato v Wikimedijini Zbirki ni.
|}

{|
|[[File:Jamnik, memorial column shrine to WW2 vicitms.jpg|thumb|200 px|Partizansko obeležje v obliki '''znamenja''' na Jamniku.]]
|Na OSM so znamenja reprezentirana z ikono križa ([[File:Maki-religious-christian-11.svg]], kapelice pa z ikono [[File:Openstreetmap Carto shrine.svg]] 
| Partizansko obeležje je lahko v obliki znamenja ali kapelice oz. je sestavni del takega objekta. 
|}

Česa vse pa zbirka partizanskih obeležij ne vsebuje? Smerokazov k spomenikom, ulične oznake s partizanskim imenom, spominskega drevesa brez napisa, grafita na zidu stare hiše, spominske točke brez obeležja; za take predmete je prostor v sosednjih zbirkah. Odprto ostaja, kako vpisovati začasne razstave na temo NOB.

===Slike partizanskih spomenikov na spletu===

{{v delu}}}
Na Partizanstvo.si imamo več kot 30.000 posnetkov slovenskih partizanskih obeležij. Če želimo doseči njihovo kar največjo vidnost in zagotoviti trajno hrambo, jih bomo kolikor mogoče veliko prekopirali v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Naj ponovim: obstoj na Wikipediji in sestrskih spletiščih je jamstvo trajne eksistence, hkrati pa naša kulturna izkaznica.

V oči nam pade, da gesla o spomenikih na slovenski Wikipediji praviloma nimajo fotografij. Wikipedisti vemo, da je to zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne vsebuje člena o ''svobodi panorame'', to je pravice objaviti posnetka umetniškega dela, ki stoji na javnem mestu; po zakonodaji nekaterih sosednjih držav se to sme. Wikipedija je eno izmed redkih spletnih mest, ki se strogo drži zakona in fotografij umetniških del, npr. kipov, ne objavlja in sproti briše vse, kar se nedovoljenega znajde na njej; druga spletišča se na zakon večinoma požvižgajo. Pri spomenikih, ki so avtorsko delo, npr. pri Plečnikovih partizanskih spomenikih, bomo zakon s težkim srcem upoštevali in bodo gesla pač brez slikovne ponazoritve, k sreči pa ta destruktivna zakonodaja ne zadeva spominskih plošč in preprostih tipskih spomenikov in jih zato lahko mirno poslikamo in objavimo.

Fotografij partizanskih obeležij je v Wikimedijini Zbirki, od koder črpa Wikipedija, šele med sto in dvesto. Razporejene so po trenutno 61 občinah. Zelo veliko dela nas čaka, če bomo hoteli na Wikimedijo prekopirati vsaj del od več deset tisoč fotografij spomenikov s portala Partizanstvo.si. To bomo počeli sproti, ob pisanju gesel o večjih spomenikih, za gesla o narodnih herojih, o pomembnih partizanskih bitkah in drugih dogodkih druge svetovne vojne ter o posameznih slovenskih krajih. 

Pogled v kategorijo slik partizanskih spomenikov po državah razkrije, da obstajajo partizanski spomeniki tudi v drugih državah po Evropi, kjer je prišlo do gverilskega upora proti nacizmu in fašizmu, npr. v Franciji, Grčiji, Italiji, na Poljskem, v Rusiji in še kje, ampak nikjer partizani niso bili tako množični in uspešni kot v Jugoslaviji. Ker v Wikimedijini Zbirki slik partizanskih spomenikov manjkajo tisti iz Hrvaške, BiH, Črne Gore, Albanije in še od kod, je očitno, da se wikipedisti v teh državah pač še niso lotili naloge. Podrobnejši pogled pokaže, da je trenutno slovenskih partizanskih spomenikov v Zbirki največ, na drugem mestu so italijanski; z Italijani smo slovenski spomeničarji tudi bolj povezani kot z drugimi. Partizanstvo, to je upor proti nacizmu in fašizmu na način gverile, se ni dogajalo povsod po Evropi: mnoge države in njihovo prebivalstvo so z okupatorjem raje sodelovali ali pa so se brez upora prepustili okupatorju in se ob koncu vojne pustili velesilam od njega osvoboditi. V primerjavi z njimi so se naši slovenski predniki na okupacijo odzvali veliko bolj vitalno, z oboroženim uporom. Glede na okupatorjev načrt ponemčenja pravzaprav niso imeli velike izbire. 

Nalaganje fotografij v Wikimedijino zbirko je prav enostavno, le opisati in kategorizirati jih je treba natančno. Interesentom izrekam enako ponudbo kot v predhodni objavi: javi se za kratek tečaj, kdor želiš dati svoje posnetke spomenikov v prosto rabo in tako prispevati k javnemu kulturnemu dobremu.

Slike:
*Oprema partizanskega spomenika na Wikimediji z opisom, licenco, rabo, kategorijami.
*Slika partizanskega spomenika na Partizanstvo.si in v Wikimedijini Zbirki
*Slike partizanskih spomenikov v eni od slovenskih občin

'''Miran Hladnik'''

===Partizanstvo.si in Wikipedija===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (52) SB maj 2026

{{v delu}}

Pri poizvedovanju po spletu se med zadetki na vrhu pojavijo članki na Wikipediji. Če želimo, da je naše delo trajno vidno in vplivno, ga moramo torej spraviti na Wikipedijo. Wikipedija seveda ne sprejme kar vsake téme, pogoj za geslo na njej je relevantnost teme. Slovenski partizanski spomeniki so prav gotovo tehtna tema, geslo partizanski spomenik je na slovenski in angleški Wikipediji od leta 2018, najti pa ga je tudi v portugalščini in od lani še v makedonščini, to je le droben odstotek od skupnega števila dobrih 300 wikipedij v nacionalnih jezikih. Samostojna slovenska gesla ima do danes osem ljubljanskih partizanskih spomenikov (med njimi grobnica herojev in spomenik talcem v Gramozni jami) in še deset po drugih slovenskih krajih. Zelo obsežno geslo ''tlakovec spomina'' našteva desetine spotikavcev, ki so jih od leta 2012 postavili pred vrata hiš v Ljubljani, Mariboru, Lendavi in Murski Soboti, od koder so nacisti vodili ljudi v koncentracijska taborišča in s tem v smrt; o spotikavcih smo pisali v SB junija 2024. 

V angleščini obstaja zametek seznama spomenikov druge svetovne vojne v Sloveniji (''List of World War II monuments and memorials in Slovenia''), ki se bo moral, če ga bo kdo dokončal, omejiti na večja obeležja, saj seznam z 9000 enotami, kolikor je vseh slovenskih partizanskih spomenikov, na Wikipediji ne pride v poštev. 

Informacije o spomenikih in slike spomenikov, ki smo jih nakopičili na Partizanstvo.si, nam pridejo prav pri dopolnjevanju gesel o slovenskih krajih. Kdor se sprehaja po opisih slovenskih krajev na Wikipediji, bo potrdil, da so povečini skopi in da še čakajo na svojega prostovoljskega leksikografa. Posamezna krajevna gesla pa bi bila naravnost vzorna, če ne bi v njih pogosto manjkalo poglavje o drugi svetovni vojni. Redka, a zato nič manj moteča so nekatera poglavja o drugi svetovni vojni iz perspektive okupatorjev in njegovih sodelavcev; táko je bilo npr. nekaj časa geslo o Begunjah v angleški Wikipediji. Člankov ni tako zelo težko &quot;uravnotežiti&quot;: na zemljevidu Partizanstvo.si pogledamo, kateri partizanski spomeniki so v kraju, in jih preprosto naštejemo pod poglavjem Druga svetovna vojna v članku. Naj bo za zgled vas [[:w:Ovsiše|Ovsiše pri Podnartu]], v kateri so zdaj spomeniki videti takole:

'''Druga svetovna vojna'''

Troje obeležij priča o dogodkih med [[:w:druga svetovna vojna v Sloveniji|drugo svetovno vojno]]. 
*Na pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža je spomenik 41 padlim domačinom z grobovi 11 padlim in umrlim.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.287837410999664&amp;lng=14.25259759806104&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=114 Spomenik na pokopališču na Ovsišah.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt; 
*Pred osnovno šolo je spomenik dvema borcema čete [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki sta 16. februarja 1943 zaradi izdaje vaščana padla v spopadu z nemškimi orožniki; tretjega partizana so ranjenega ujeli in je umrl v zaporu v Begunjah.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.288456482245365&amp;lng=14.251500517129898&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=115 Spomenik pri šoli, Ovsiše.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt;  
*V Vohu ob Savi je spomenik 16 borcem 1. bataljona Gorenjskega odreda, ki so zaradi izdaje padli 6. julija 1944 pri prehodu čez Savo.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.28357981709038&amp;lng=14.263108324011919&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=113 16 padlih ob Savi pri Podnartu.] Partizanstvo.si. &amp;mdash; Janko Potočnik: [[:v:Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]]. ''Svobodna beseda'' nov. 2022.&lt;/ref&gt; 

'''Sklici'''

{{sklici}}

Dodali smo še slike spomenikov, ki smo jih našli v Wikimedijini zbirki v poglavju ''Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica''. 

{|
|[[File:Spomenik pred šolo na Ovsišah.jpg|thumb|300 px|Spomenik pred šolo na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na pokopališču na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik ob Savi pri Podnartu]]
|}

&lt;!-- Kako posežemo v wikipedijska gesla? Prijavimo se v Wikipediji, se seznanimo z njenimi principi in tehniko (je prav enostavno) in kliknemo na zavihek Uredi ob poglavju, ki ga želimo dopolniti (običajno je to poglavje o zgodovini kraja), in vnesemo podnaslov &lt;nowiki&gt;===Druga svetovna vojna===&lt;/nowiki&gt;. Vanj skopiramo seznam obeležij, ki smo si ga prej izpisali iz zbirke. Vsakega v svojo vrsto, ki se začne z alinejsko zvezdico. V predogledu se prepričamo, da je vse v redu, in shranimo s pritiskom na gumb ''Objavi spremembe''.  Za prvo silo bo. V naslednjem koraku vsak spomenik opremimo s povezavo na njegov opis v naši zbirki in morda še s kako informacijo, npr. s povezavo na enciklopedični vpis osebnosti, ki ji je spomenik posvečen. Poglavje bo privlačnejše, če ga opremimo s slikami spomenikov. Posnetkov kipov in avtorskih skulptur zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne dovoljuje fotografske reprodukcije javnih spomenikov, ne smemo dodajati, lahko pa fotografiramo spominske plošče in obeležja brez avtorskega pečata, jih postavimo v Wikimedijino Zbirko in jih potem vgradimo v wikipedijsko geslo. Za zgled si lahko vzamemo krajevno geslo [[:w:Srednja Dobrava|Srednja Dobrava  pri Kropi]] ali pa Mišače, xxx. --&gt;

Večji dogodki in osebnosti druge svetovne vojne že imajo samostojna gesla, morda jih je treba le dopolniti, dodati kako fotografijo spomenika ali povezavo na digitalizirano literaturo o predmetu. Če samostojno geslo pogrešamo (na manjkajoča gesla opozarja rdeča barva povezav za razliko od modrih, ki pripeljejo na obstoječa gesla), ga zastavimo sami. Sliši se enostavno, kajne? In tudi je enostavno, le pravila enciklopedičnega pisanja je treba upoštevati; uporabnike, ki po Wikipediji smetijo s sumljivimi informacijami, ki v relevantni strokovni literaturi niso potrjene, ali so jezikovno in slogovno šepavi, wikiskupnost hitro ustavi in izloči. Javi se za kratek tečaj urejanja Wikipedije, če te take reči veselijo.

'''Miran Hladnik'''

===Partizanstvo.si in Sistory===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (51) SB april 2026

Zbirka spomenikov na Partizanstvo.si se v zadnjem času pogosteje sklicuje na [https://www.sistory.si/ww2 državni register žrtev druge svetovne vojne Sistory.] Prvi razlog je identiteta ljudi, katerih imena so vklesana na spomenikih. Pri družinskih nagrobnikih včasih samo letnica smrti med 1941 in 1945 in rojstna letnica, ki priča, da je človek umrl v cvetu let, namigujeta, da bi lahko šlo za partizana. Lahko pa je umrl kot talec, interniranec, domobranec, v nemški vojski, kot civilist, ovaduh, dezerter ... ali naravne smrti. Če želimo tak nagrobnik vpisati v pravo zbirko, moramo identiteto umrlega preveriti na Sistory, kjer možnosti piše, kateri vojaški formaciji je pripadal in kdo je bil odgovoren za njegovo smrt. 

Inštitut za novejšo zgodovino, ki je zbirko Sistory poklical v življenje in jo vzdržuje, jo je lani odprl za javnost tako, da lahko po njej poizvedujemo z različnimi parametri, tudi če o mrtvem nimamo veliko podatkov. To je drugi razlog za njeno intenzivnejšo uporabo. Pri redkih imenih in priimkih ni težav, pri kakem Ivanu Kovaču pa je treba v iskalno polje vpisati še rojstno ali smrtno letnico ali kak drugi poznani podatek, sicer bi se med desetinami med vojno umrlih Ivanov Kovačev izgubili. Težave povzročajo različni zapisi istega človeka: na spomeniku je Ferdinand, domači so ga poznali kot Nandeta, v zgodovinskih virih pa je zapisan kot Ferdo; nič ne pomaga, preizkusiti je treba vsako varianto. 

Mislili bi si, da je pri priimkih manj raznolikosti, a se izkaže, da je tudi tam zelo pisano (''Ravnikar : Ravnihar, Brgant : Bergant''), zlasti kadar je imena v virih prepoznaval stroj namesto človeka. Čuden primer je bil izdajalec ''Bertoncelj'', ki je bil zaradi popačene prepoznave priimka v ''Persondel'' pomotoma vpisan v Sistory dvakrat. Do podvojitev ali celo potrojitev vpisov umrlih je prihajalo, ker je o isti žrtvi poročalo več virov, zaradi različnih datumov rojstva ali smrti, kraja rojstva, bivanja ali smrti, najpogosteje pa zaradi odsotnosti oprijemljivih podatkov. 

Če želim najti vse, ki so padli 13. 1. 1942 na Mošenjski planini na Jelovici, bom kraj smrti moral vnesti vsaj štirikrat: ''Mošenjska planina, Mošenjska planina na Jelovici, Mošenjska planina (Jelovica), Mošenjska planina, Jelovica'', pa še bom zgrešil koga, ki so ga površno vpisali pod ''Mošenjsko p'''al'''nino'' namesto na ''p'''la'''nino''. Na Lipniški planini je 9. 9. 1942 po raziskavah zavzetih zgodovinarjev padlo 28 partizanov. Večino poznamo, nekatere pa zgolj po imenih: &quot;bolničar Majnik&quot;, &quot;Ivan&quot;, &quot;Miha iz Ljubljane&quot;, &quot;zdravnik, ki je imel spalno vrečo iz ovčje kože&quot;. Eden od padlih je bil radiotelegrafist Aleš. Šele potem ko je kolegici kapnilo, da bi bil Aleš lahko priimek in ne ime, ga je identificirala kot Stanislava Aleša. Na seznamih padlih 9. 9. 1942 se je ves čas pojavljal neki ''Gajgar'', kot da bi šlo za partizansko ime. Izkazalo se je, da je bil to Franc Geiger, vendar se je takoj spet zakompliciralo ob podatku v Sistoryju, da je padel 31. 12. 1942 in ne 9. 9. 1942. Bogve kateri podatek drži.

Na Rovtarici na Jelovici so po vojni pri gradnji ceste nepričakovano naleteli na štiri trupla. Niti partizani, ki so se borili tam, niso vedeli zanje. Zaradi podvojenih vpisov bi bilo treba po preverbah skupno število okrog 100.000 žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem zmanjšati, če pa bomo upoštevali še anonimna trupla, ki zdaj niso vpisana nikamor, bo število 100.000 nekako držalo. Identitete vseh mrtvih partizanov prav gotovo ne bo mogoče razvozlati, kaj šele najti mesto njihovega zadnjega počitka. Sistory namreč še ni uspel upoštevati Pregledov vojnih grobov po občinah, ki jih je svojčas vodilo Ministrstvo za delo, zdaj pa jih hrani Ministrstvo za obrambo. Pa tudi po pregledu tega vira bo marsikje ostalo zapisano ''pogrešan''.

Seveda je tudi tu treba po literaturi preverjati verodostojnost vpisov, napake niso ravno redke. Včasih je težko pravično določiti vojni status osebe. Kam bomo vtaknili nekoga, ki je bil sicer med partizani, a je bil gestapovski vohun: med partizane ali med gestapovce? Ne glede na naštete pomanjkljivosti je Sistory enkraten vir in v veliko pomoč pri popisovanju partizanskih nagrobnikov. In iskanje oseb po njem je naravnost vzneirljivo detektivsko početje.

Najbolj je pohvale vredna možnost, da obiskovalci spletišča po zgledu in spodbudi občanske znanosti sami vanj prispevamo podatke: sliko nagrobnika, rojstnega lista, citat iz zgodovinske knjige, osebno pričevanje, popravke napak in dopolnila, povezavo na nagrobnik mrtvega v naši zbirki. Spomeničarji to počnemo tako za povrh, ob našem primarnem delu, ki je vpisovanje spomenikov na zemljevid Partizanstvo.si. Naše intervencije so na Sistory v modri barvi in pod rdečim naslovom ''Spomeniki NOB''.

K opisu spomenika na Partizanstvo.si spadajo tudi povezave na zapise o mrtvih, ki jih najdemo na Sistory. Na osrednjih spomenikih z desetinami ali celo stotinami imen padlih tega ne počnemo, upajoč, da bo lepega dne to namesto nas storila umetna inteligenca. Kadar pa je na spomeniku oz. nagrobniku obvladljivo malo imen, se brskanje po zbirki žrtev druge svetovne vojne na Sistory vsekakor obrestuje.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Žrtev v Sistory s popravki spomeničarjev (v modrem)
*Spomenik na Partizanstvo.si s povezavo na Sistory

===Spomeniki na OpenStreetMap===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (50) SB marec 2026

Zdaj ko smo na zemljevid nasejali skoraj 9600 zvezdic, ki označujejo partizanske spomenike, bi se lahko naslonili nazaj in si rekli, da je delo v glavnem pri kraju. Fantastično je, da lahko s klikom na zvezdico dobimo na zaslon vse, kar je znano in kar smo utegnili vpisati o posameznem obeležju. Naš zemljevid se pokaže tudi med zadetki Googlovega iskalnika, kadar poizvedujemo po kakem uspomeničenem partizanskem imenu. Ampak zbirka je šele solidno izhodišče za nove naloge.

Nekoč so bili na papirnatih zemljevidih s stožcem Δ označeni samo večji spomeniki, vendar brez podatka, kaj obeležujejo. Današnje turistične brošure in infotable z zemljevidi se partizanskih spomenikov bolj kot ne sramujejo, vznikajo pa nova spletišča s partizanskimi spomeniki na zemljevidu, npr.[https://www.hikuk.com/ Hikuk] idrijskega zanesenjaka Matije Matvoza.

Da bi se partizanska spomeniška krajina naselila v splošno javno zavest, da bi postala del našega kulturnega vsakdanjika, se morajo spomeniki pojaviti tudi na zemljevidih, ki jih dnevno uporabljamo. Mislim na zemljevide na osebnih računalnikih in mobijih, kot so Googlovi Zemljevidi, MapsMe, LocusMaps, AlpineQuest, ArcGIS itd. itd. Spomeniki morajo postati sestavni del osnovne kartografske podlage, tako kot so ceste, hiše, cerkve, gradovi, reke, gozdovi ...

Ko si danes na Partizanstvo.si približamo katero od zvezdic, ki označujejo spomenike, na kartografski podlagi pod njimi ali zraven njih včasih najdemo ikono spomenika, kipa, spominske plošče ipd. Še zdaleč ne pod vsako zvezdico. Ob približanju se sem in tja ob ikoni pokaže ime, npr. Spomenik NOB.

Na spletišču Partizanstvo.si je privzeta kartografska podlaga javni interaktivni zemljevid OpenStreetMap (OSM), ki smo ga izbrali zato, ker je med aplikacijami za navigacijo v prostoru nekaj posebnega. OSM nastaja podobno kot Wikipedija, tj. z delom bolj ali manj anonimnih prostovoljcev. Iz OSM-ja podatke zajema množica telefonskih zemljevidov. Spomenik, ki ga danes vnesem na OSM, se bo zato kmalu pokazal tudi v mnogih drugih aplikacijah.

Zapustimo Partizanstvo.si, odprimo [https://www.openstreetmap.org OSM] v svojem oknu in si oglejmo, kaj zmore. V iskalno polje levo zgoraj vpišimo ime, ulico ali kraj, ki nas zanima, in si med ponudbo, ki se je odprla, izberimo ustrezno. S klikanjem na plus (+) v menijskem stolpcu desno zgoraj se želeni lokaciji približamo. Zadnja ikona v tem stolpcu je vprašaj (?). Kliknimo nanj in potem na objekt, o katerem želimo izvedeti kaj več. V stolpcu levo od zemljevida se pokažejo podrobnejše informacije o objektu: če smo kliknili na pot, se pokaže njena širina, ali je peščena ali kamnita, markirana ali komaj vidna, pri spomeniku pa dobimo ime arhitekta, leto postavitve, po možnosti tudi besedilo na njem itd. OSM ne predvideva prav dolgih opisov, zato pride prav možnost povezav na sliko spomenika, njegov opis na Wikipediji, na podrobnejši opis v naši zbirki in v Registru kulturne dediščine. Vse to lahko preberemo na zaslonu le, če se je nekdo prej potrudil in podatke tja vpisal.

Ni se mogoče znebiti občutka, da so nekateri prostovoljski kartografi, ki na zemljevid pridno vnašajo potke, hiše, ledinska imena, parkirne prostore, mize za piknik itd., na partizanske spomenike alergični. Na zemljevid vrišejo vsak koš za smeti, velikega kamnitega spomenika tik zraven pa ne, kot da že jutri pričakujejo njegovo odstranitev. Spregledana obeležja kdaj pozneje vrišejo drugi prostovoljci.

Naš načrt je stremljiv: na osnovni zemljevid OSM nameravamo vnesti prav vsa obstoječa obeležja iz naše zbirke (z izjemo zasebnih družinskih nagrobnikov), tako da bo ob ustrezni povečavi zemljevida nanje naletel vsakdo, tudi tisti, ki ne pozna spomeniškega projekta Partizanstvo.si.

OpenStreetMap je nekaj posebnega, ker sleherniku omogoča vnos podatkov in dopolnjevanje in popravljanje obstoječih elementov zemljevida. Samo na gumb Uredi levo zgoraj klikneš, pa se znajdeš v urejevalnem načinu. Brez predhodnega branja navodil seveda ne bo šlo. OSM za Slovenijo je izkaznica slovenske geografske pismenosti in kulturne vitalnosti. Bralci, ki znate posneti svoje koordinate z mobijem in ki radi počnete kaj ustvarjalnega na računalniku, pomagajte uresničiti načrt kopiranja partizanskih spomenikov na OpenStreetMap.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Zvezdica za spomenik na Partizanstvo.si in oznaka istega spomenika na katografski podlagi OpenStreetMap
*Opis spomenika na OpenStreetMap
*Urejevalni način na OpenStreetMap

===[[Spomeniki februarja 2026|Iz februarske spomeniške okrožnice]] ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (49) SB februar 2026

===Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (48) SB januar 2026

{|
|[[File:Spominska plošča v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|400 px|Spominska plošča ustanovitvi OF v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu]]
|}

Od naše selitve na novo spletišče je minilo pol leta, čas je za kratko ekskurzijo po njem. Privzeti zemljevid partizanskih spomenikov je OpenStreetMap (OSM), lahko pa namesto njega v zgornjem desnem kotu zaslona izberemo kako drugo kartografsko podlago in jo vrstico nižje obogatimo z zračnim posnetkom &lt;!-- (Ortophoto Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS)) --&gt;, reliefom (GURS Lidar) in z &lt;!-- GURS-ovo --&gt; državno pregledno karto. Spletišče je trenutno na voljo v slovenščini in v angleščini, med jezikoma izbiramo desno zgoraj, kakšno reč v slovenskem vmesniku bo treba še prevesti.

V desnem spodnjem kotu nas klik na ikono bucike z rdečo glavo prestavi na našo trenutno lokacijo, kar pride prav, ko zemljevid odpremo kje na terenu. Na mobiju prikaz prilagodimo s klikom na tri pikice v zgornjem desnem kotu. &lt;!-- (v operacijskem sistemu Android) in potem z izbiro ''Desktop view'' (pri Applu je v orodni vrstici AA). --&gt; Plus in minus desno spodaj sta za približevanje in oddaljevanje pogleda, zadnji podatek pa je merilo v metrih oziroma kilometrih. Zemljevid, ki na začetku prikazuje celo Slovenijo, premikamo v vse smeri z miško. V levem stolpcu so pod naslovom '''Partizanstvo na zemljevidu''' osnovni podatki o partizanskih zbirkah na njem, povezava na servisne strani projekta in na podrobnejše informacije. Na dno stolpca z besedilom si pomagamo z miško in drsnikom. Informacije lahko s klikom na ◀ umaknemo za levi rob zaslona.

V levem zgornjem kotu zaslona so tri drobne ikone: z lupo, ki je srednja med njimi, iščemo po zbirki, s tretjo dobimo podatke o posameznem spomeniku, prva ikonica pa nas pripelje nazaj na začetno besedilo o spomenikih in spletišču.

Privzeto so vklopljene vse zbirke: '''partizanski Spomeniki, Bolnice, Poimenovanja, Točke brez obeležja, Obhodnice, Ostala obeležja, Hrvaški partizanski spomeniki, Okupacijske meje'''. S klikom na zavihke na zgornjem robu zaslona prikaze posameznih zbirk izklapljamo ali vklapljamo. Osnovna zbirka partizanskih spomenikov (Spomeniki) je iz rdečih, modrih, zelenih in črnih zvezdic. Pri oddaljenem pogledu jih še ne vidimo, spomeniki so tu pokupčkani pod raznobarvne krožce s številom spomenikov v okolici. Zvezdice se prikažejo s približevanjem pogleda. Rdeče označujejo obstoječe spomenike, modre vabijo k spomenikom, ki še niso bili obiskani ali jih je treba še enkrat slikati, &lt;!-- ali prestaviti v kako drugo zbirko, --&gt; zelene so za uničene spomenike in črne za poškodovane, premaknjene in deponirane spomenike. Zbirko bolnic smo podedovali od anonimnega vpisovalca na Geopediji, označuje jih ikona hišice s križcem. Popolnejše podatke o bolnicah najdemo pod zvezdicami na istih mestih. Zbirka Poimenovanja je šele v zametku, posamezne telovadnice, šole, vojašnice ipd., poimenovane po partizanih, so označene z rdečimi iksi. V zametkih je tudi zbirka Partizanskih točk brez obeležij, ki jo označujejo vijoličasti iksi.

Partizanske obhodnice so označene z modro črto, okupacijske meje z rdečo črto, pod Ostalo (na zemljevidu je Ostalo označeno s črnimi šestkrakimi zvezdicami) pa smo uvrstili druge spomenike, ki so se popisovalcem znašli na poti in jih je bilo treba nekam shraniti: osamosvojitvene, iz prve svetovne vojne, kulturnozgodovinske itd. Nekoč se iz njih morda rodijo samostojne zbirke.

Za sodelovanje nagovarjamo tudi hrvaške in italijanske kolege. Nekatera področja na Hrvaškem smo s skupnimi močmi že pokrili z rdečimi zvezdicami. &lt;!-- Spomeniki v slovenščini ali s slovenskimi žrtvami na Hrvaškem so del zbirke slovenskih partizanskih spomenikov.  --&gt;

'''Pa se lotimo iskanja.''' Recimo, da me zanimajo spomeniki v okolici mojega kraja Srednje Dobrave pri Kropi. V iskalno polje, ki se pojavi ob kliku na lupo, vpišem kako besedo iz imena spomenika, npr. Srednja Dobrava. Iskalnega izraza ni treba tipkati v celoti, že prej se na zaslonu pojavijo možni zadetki, tj. spomeniki, ki imajo v svojem imenu ime kraja. S klikom na izbrani zadetek se na zemljevidu znajdemo na Srednji Dobravi, z obkroženo zvezdico za izbrani spomenik.

S klikom na zvezdico se v levem stolpcu odpre zapis o spomeniku. &lt;!-- (nanjo pritisnemo, ko se ikona dlani nad zvezdico spremeni v ikono dlani z iztegnjenim kazalcem)  --&gt; Krasijo ga fotografije od blizu in od daleč, povečamo jih s klikom; več informacij &lt;!-- (fotograf, datum posnetka itd.)  --&gt; se po možnosti prikaže pri kliku na ''(i)'' pod sliko. &lt;!-- Če smo vmes tavali kje drugje po zemljevidu, se na zvezdico vrnemo s pritiskom na ''Lociraj točko'' in ''Približaj točko''. Tretji zavihek pod slikami (''Uredi podrobnosti'') je samo za registrirane in prijavljene urednike. --&gt;

Kadar so zapisi dolgi, se pomikamo do dna z drsnikom. Rubrike v zapisu so: ''Ime spomenika, Opis, Lokacija in dostop, Besedilo na spomeniku, Status, Avtor vnosa, Datum prvega vnosa, Datum zadnje spremembe, Vrsta spomenika, Spremembe, dopolnila, popravki, Občina, Katastrski podatki, Kategorije partizanskih spomenikov, Povezani vnosi''. Marsikatero polje je zaradi pomanjkanja podatkov ali zaradi naglice vpisovalca še prazno.

Za iskanje padlih borcev ali talcev, katerih imena so vklesana na plošče, bomo morali vstopiti v [https://www.partizanstvo.si/filter/partisanmemorial napredno oziroma zahtevno iskanje.] To storimo prek ikone povečevalnega stekla v levem kotu in z izbiro zbirke v seznamu pod iskalnim poljem. 

Na zaslonu se odpre seznam polj zapisa o spomeniku. &lt;!-- Če želimo videti vsa polja, kliknemo na ''Prikaži več polj''. --&gt; Vanje vpišemo, kar nas pač zanima, recimo kako besedo iz Opisa spomenika, iz Besedila na spomeniku itd. Ne pozabimo v polju s črticami --------- ob iskalnem izrazu izbrati ''vsebuje''! Vsa obeležja v občini poiščemo z vpisom imena občine v ustrezno vrstico. &lt;!-- Če je pritisk na zavihek ''Filtriraj'' desno spodaj našel veliko zadetkov, so razporejeni na več strani. Desno zgoraj so na mini zemljevidu dotična obeležja označena z modrimi kapljicami. --&gt; Na začetku vrstice s posameznim spomenikom sta dve ikonici: z vrhnjo se preselimo v prikaz in opis spomenika na zaslonu&lt;!--, druga je za prijavljene urednike --&gt;. 

Nekatera polja smo v zbirko dodali na novo (o arhitektu ali kiparju, datum postavitve, vrsta in kategorija spomenika&lt;!-- , povezani vpisi na druge zbirke --&gt; ...) in vanje še nismo utegnili prepisati podatkov, zato si v tem trenutku največ zadetkov lahko obetamo z brskanjem po starih poljih zbirke: Besedilo, Opis, Lokacija, Občina. Na servisnih straneh so napotki za izvoz zbirke v pisarniške programe. Srečno pri raziskovanju!

'''Miran Hladnik'''

===Žagarjevi otroci===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (47) SB, december 2025

Narodni heroj učitelj Stane Žagar je imel z ženo Jožefo, po domače Pepco, pet otrok: Staneta, Savico, Iztoka, Nado in Danico, &quot;šolski&quot; so jim rekli na Dobravi. Da sta Nada in Danica nerazdružni dvojčici, sta govorili že njuni imeni: če ime ene beremo od zadaj, dobimo ime druge sestre. Žagar, ki je pred italijanskim fašizmom pribežal v Jugoslavijo s skrajne zahodne slovenske meje, zahodu očitno ni zaupal, imena njegovih otrok namreč prizivajo vzhod: Danica vzhod sonca, Nada na z vzhodom povezane upe, Iztok (seveda po zgledu Finžgarjevega junaka iz romana ''Pod svobodnim soncem'') tudi pomeni 'vzhod'. V partizanih sta padla dva od Žagarjevih otrok, Stanko Žagar mlajši je umrl pri 21 letih, '''Nada Žagar''' pa pri dvajsetih. 

Nada je na začetku vojne hodila v bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani in kot aktivistka OF v skojevski trojki razoroževala italijanske vojake. Spomladi 1942 je bila aretirana in skupaj z materjo in sestrama na italijanskem vojaškem sodišču obsojena na dolgoletno ječo. Po kapitulaciji Italije je jeseni 1943 sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini in kot borka s partizanskim imenom Breza ter sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade prehodila bojno pot iz Italije prek otoka Visa in Hvara do Knina. Tam je bila hudo ranjena in je po skoraj dveh tednih muk 12. novembra 1944 v bolnici v Šibeniku ranam podlegla. Na Dobravo so jo domači prekopali leta 1947, v beli krsti, okrašeni s šopkom belih rož. Po njej so leta 1966 imenovali Mladinski klub v Ilirski Bistrici, ob vhod v tamkajšnji športni park, ki se imenuje po njej, pa postavili njen doprsni kip, delo Marjana Keršiča &amp;ndash; Belača. 

Nadino življenje je v knjigi ''Pripoved o Brezi'' leta 1990 upesnil Jože Šmit.

'''Stanko Žagar''', &quot;šolski Stane&quot; je bil že pred vojno, ko je hodil v kranjsko gimnazijo, skojevski aktivist in funkcionar. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je prostovoljno javil v jugoslovansko vojsko. Po njeni kapitulaciji je jeseni 1941 v Bohinju pripravljal vstajo. Aprila 1942 je bil kot borec Kokrške čete v bitki z Nemci pri Letencah v Udinborštu ranjen v nogo. S skupino soborcev se je zatekel v Okrogelsko jamo v pečini nad reko Savo in poklical na pomoč prijatelja in sovaščana Pavleta Kerna. Pavle je bil najboljši nogometaš v okolici, tudi član komunistične mladine. Nemci so ga pred tem dvakrat zapored v zaporu v Begunjah s pretepanjem zlomili, da je postal nemški ovaduh. Skupino štirinajstih borcev v jami je izdal Nemcem. Ti so dva dni oblegali partizane v nedostopni jami in dva ubili. Drugi dan (22. aprila 1942) se je šest borcev ustrelilo, da ne bi padli Nemcem v roke, med njimi tudi Stanko Žagar. Pet preživelih, ki so jih omamili s plinom in zajeli, je umrlo pozneje, večinoma so jih ustrelili v Begunjah, preživel je, z vratolomnim skokom čez pečino na začetku obleganja, samo eden. 

Julija istega leta so partizani Pavleta Kerna zaslišali. Jokal je in prosil, naj mu prizanesejo, obljubljal je, da bo popravil, kar je zagrešil, samo če ga pustijo živega, vendar mu niso mogli več zaupati in so ga obsodili na smrt. Kje na Jelovici je njegov grob, se ne ve.

Po Stanetu Žagarju mlajšem so leta 1980 imenovali rod tabornikov iz Kranja. Stankovo ime je na dveh spomenikih na Okroglem: nad okrogelsko jamo in na spomeniku borcem Kokrške čete sto metrov stran.

Na prvem piše 
&lt;poem&gt;
KO JE OBKOLJENIM BIL VSAK IZHOD ZAPRT,
DO KONCA ZVESTI SE NISMO PREDALI,
SAMI PONOSNO SMO SI SMRT IZBRALI.
:::                                  STANETU ŽAGARJU
:::                                   IN TOVARIŠEM OB
:::                                 30. OBLETNICI SKOJ-a&lt;/poem&gt;

Na drugem pa so zraven imen padlih tile verzi nepoznanega pesnika:

&lt;poem&gt;
MARAL BOREC NISI SUŽNIH SPON.
ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE,
SI ZA VZORE SVOJE DAL ŽIVLJENJE,
ZEMLJA RODNA ZDAJ JE TVOJ ZAKLON.
NAJ TELO SE HRABRO V NJEJ SPOČIJE,
DUH PROSTOSTI NAJ MED NAMI ŽIJE!
&lt;/poem&gt;

Stanko in Nada Žagar sta vpisana med imeni padlih dijakov na spominski plošči v avli kranjske gimnazije. Njuni imeni sta vklesani tudi na nagrobnikih partizanskega grobišča na Srednji Dobravi, zraven očetovega. 

Skozi italijanske zapore so šli v partizane tudi drugi Žagarjevi otroci: Iztok, Savica in Danica. Več o Žagarjevi družini je mogoče prebrati v poglavjih [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Šola (Žagarjevi)]] in [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno|Dobrave med drugo svetovno vojno]] v [[:b:Dobrave|wikiknjigi Dobrave]].

{|
|[[File:Stane žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940.jpg|thumb|400 px|Stane Žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940]]
|[[File:Nada Zagar.jpg|thumb|150 px|Nada Žagar, okrog 1940]]
|[[File:Okrogelska bitka.jpg|thumb|left|400 px|Zajeti partizani po okrogelski bitki 21. in 22. aprila 1942]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo1.jpg|thumb|300 px|Spomenik pri Okroglem na kraju, kjer so bili padli pokopani do leta 1945]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo2.jpg|thumb|300 px|Spomenik nad Okrogelsko jamo]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 03.jpg|thumb|300 px|Partizansko grobišče na Srednji Dobravi]] 
|}

*Slika spominske plošče v avli kranjske gimnazije
*Slika kipa Nade Žagar v Ilirski Bistrici

'''Miran Hladnik'''

===Narodni heroj Stane Žagar===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (46) november 2025

Učitelj Stane Žagar je bil z Žage pri Bovcu, ki je po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo, in je v Jugoslavijo, tako kot 70.000 njegovih primorskih rojakov, pribežal pred italijanskim fašizmom. Ob koncu vojne se je med prostovoljci boril za severno slovensko mejo. Z družino se je ustalil na Srednji Dobravi pri Kropi in bil tam osemnajst let zgled učitelja in ljudskega prosvetitelja. 

Organiziral je kmetijske tečaje za odrasle, jih učil sadjarstva, turizma, zborovskega petja itd., skratka z nekakšno šolo v naravi je dvigoval materialno in kulturno blaginjo kraja in bil karizmatičen zgled svojim učencem. Bil je komunist. Komunizem je razumel v izvirnem pomenu besede: kot skrb za druge, interes za javno dobro, predanost socialnim idealom svobode, enakosti in solidarnosti. Zaradi politične dejavnosti je tik pred drugo svetovno vojno ostal brez službe. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, je na Gorenjskem organiziral oborožen upor. 

Na robu Jelovice je ustanavljal partizanske čete in jih povezal v Cankarjev bataljon. Ko je število borcev naraslo na 660, je spomladi 1942 načrtoval splošno gorenjsko vstajo, vendar je bila 27. marca njegova četa, ki je prezimovala na Planici nad Crngrobom, izdana. Polovica od skupaj 32 borcev se je prebila iz nemškega obroča, Žagar pa je v boju padel skupaj s 14 soborci.

Po drugi svetovni vojni je bila Srednja Dobrava poznana prav zaradi Staneta Žagarja. Med 90  bolj ali manj znamenitimi prebivalci, vpisanimi v lokalni biografski leksikon, Dobrava nima osebnosti, ki bi jo zaznamovala bolj kot on. Leto za letom so prihajale ob komemoracijah na njegov grob množice, tudi več tisoč ljudi. Staneta Žagarja se spominjamo dvakrat letno, na pokopališču ob dnevu mrtvih in za praznik osnovne šole Staneta Žagarja v bližnji Lipnici okrog obletnice njegove smrti, z eminentnimi govorniki: Božo Repe, Dragan Petrovec, Matjaž Kmecl, Ivo Vajgl, Uroš Lipušček, Vesna Mikolič, Ljubo Bavcon, Bogdan Knavs, Miloš Šonc, Viktor Žakelj, Rudi Rizman, Klemen Lah, Andreja Rozman - Roza in nazadnje Milan Kučan. 

Po vojni so po njem poimenovali najvišja državna priznanja za pedagoško delo, Žagarjeve nagrade. Leta 1994 so v poosamosvojitveni preimenovalni ihti in iz alergije na vse skupnostno in partizansko Žagarjevo ime odstranili, kot da bi bilo njegovo zavzemanje za javno dobro in za narodno osvoboditev nekaj kužnega. 2012 so ga odstranili iz imena kranjske vojašnice, kjer je bila od leta 1959 plošča z njegovim imenom, in vsakih nekaj let ga skušajo lažni domoljubi z abotnimi argumenti odstraniti tudi iz imena lipniške šole. Oblatiti ga želijo z zgodbico, ki je vzniknila iz nič 80 let po njegovi smrti, da je ob odhodu z Dobrave menda sosedu ostal dolžan za nekaj jajc in mleka.

Na pokopališče ob dobravski cerkvi so ga prekopali oktobra 1945, skupaj s 14 soborci iz teh krajev, katerih trupla so prej ležala, kjer so padli. Stara črno-bela fotografija kaže okrašene pare, z dvema vojakoma za častno stražo, na vencih sta srp in kladivo, na mizi pa razpelo in žegnana voda z vejico. Tu sta pokopana tudi dva od njegovih petih otrok: sin Stane je padel na Okroglem nad Savo še ne en mesec za očetom, hčerka Nada pa ob koncu vojne v prekomorski brigadi pri Kninu.

Ponarejevalci zgodovine bodo težko odpravili spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja, ohranja in utrjuje ga vse preveč obeležij, kar devet jih najde iskanje po zbirki partizanskih spomenikov na spletišču Partizanstvo.si. 

Grobišče na pokopališču na Srednji Dobravi je iz 18 nagrobnih kamnov in spomenika. Marmornati kubus arhitekta Borisa Kobeta z napisom Mateja Bora IN VENDAR JE VAŠE SEME POGNALO je bil postavljen leta 1957, grobišče pa urejeno leta 1961. Nagrobniki so v dveh vrstah, iz vsakega se vzpenja prelomljen kovinski klas (skovali so jih seveda v bližnji Kropi). &lt;!-- Med mrtvimi sta dva Antona Benedičiča, eden pod klasom, drugi na bloku. Po Kosu naj bi bil eden (1926) pokopan v grobnici v Radovljici, drugi (1922) pa v družinskem grobu na Dobravi. --&gt;   

Na Planici nad Crngrobom, kjer je Žagar padel, stojijo tri obeležja z njegovim imenom: 
*Pod hribom Mali rovt dober kilometer od Planice proti vzhodu je na mestu, kjer je taborila Selška četa, prvotno grobišče z imeni vseh 15 padlih 27. marca 1942, urejeno je bilo leta 1947 in obnovljeno leta 1982.
*Ob križišču cest pred vasjo so na enem od treh kamnov, postavljenih v spomin 32 padlim partizanom na tem področju (spomenik je zasnoval Nande Jocif), verzi Žagarjevega primorskega rojaka Alojza Gradnika: V SVOBODI ZDAJ NAM JE SKRIVNOST OČITNA. NARODA ZARJE SE RODE LE V NOČI, NJEGOVA RAST IN MOČ SO ŽRTVUJOČI, BOLJ OD ŽIVLJENJA SMRT JE RODOVITNA. Za Gradnika, ki se je v nekem sodnem procesu pred vojno zameril komunistom, sicer radi pravijo, da je bil po vojni v nemilosti. &lt;!-- (Alojz Gradnik: Septembrskim žrtvam, Večni studenci, 1938). --&gt; 
*V neposredni bližini na drugi strani ceste stoji novejši spomenik Stanetu Žagarju in 14 tovarišem, padlim marca 1942. Zasnoval ga je v obliki desetih poševnih betonskih stebrov arhitekt Jože Logar leta 1982. Črke Žagarjevega imena na njem so redno obnavljali, zmedeni domačin jih je namreč vztrajno odstranjeval. 

Pokažemo lahko na dvoje Žagarjevih doprsnih kipov, oba sta delo kiparja Staneta Keržiča: en odlitek so postavili leta 1963 pred vojašnico v Kranju, drugega pa leta 1977 pred osnovno šolo v Lipnici. Potem pa so tu še tri plošče: eno so leta 1969 privili na steno gasilskega doma na Srednji Dobravi, kjer je bila pred vojno Žagarjeva osnovna šola, ena je v kraju Žaga na mestu, kjer se je rodil, ena pa na Kocjanovi domačiji na Laškem nad Bukovščico v Selški dolini, kjer je bil v začetku decembra 1941 na njegovo pobudo sprejet sklep o splošni vstaji na Gorenjskem.  

{|
|[[File:Bodlajeve16d.jpg|thumb|300 px| Prekop Staneta Žagarja na dobravsko pokopališče 28. okt. 1945]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 02.jpg|thumb|300 px| Grob Staneta Žagarja na dobravskem grobišču]]
|[[File:Plosca izgnancem Dobrava.jpg|thumb|300 px|Plošči dobravskim izgnancem in Stanetu Žagarju na gasilskem domu na Srednji Dobravi]]
|[[Slika:Stane Žagar.jpg|thumb|200 px|Stane Žagar]]
|}

Slike:
*spomenik na Malem rovtu 
*spomenika na Planici
*doprsni kip
*plošča na Žagi
*plošča na Laškem

'''Miran Hladnik'''

===Obnova spomenika NOB na Cviblju===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (45) oktober 2025

{|
|[[File:Na spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju zbrane nagovoril minister Sajovic 3.jpg|thumb|500 px|Komemoracija na Cviblju 2024]]
|}

Cvibelj je 305 metrov visoka vzpetina nad Žužemberkom. Do leta 1944 je na griču stala kapela, posvečena sv. Lenartu. Bila je podružnica žužemberške farne cerkve, zgrajene v 16. stoletju. Kapela je bila domobranski bunker. V začetku maja 1944 je bila ob napadu Gubčeve brigade porušena in je konec vojne dočakala kot ruševina. 

Leta 1956 so se odločili, da bodo ruševino zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in jo po možnosti vključili v spomenik NOB. Sem naj bi prenesli umrle iz vseh grobišč po Suhi krajini in uredili kostnico s spomenikom. Ruševine pa nazadnje niso uvrstili v kompleks in so jih pred gradnjo spomenika odstranili.

Na vzpetini Cvibelj se nahaja največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz več grobišč na območju Suhe krajine. Vitek spomenik nad njo je viden daleč naokoli. Avtor spomenika je arhitekt in urbanist Marjan Tepina, dela pa je izvedel arhitekt Edo Mihevc. Veličastno obeležje, ki daje pečat zgornji dolini Krke, je postavljeno v spomin žrtvam za svobodo, na partizansko gibanje in narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izdajalcem v letih 1941–1945. Spomenik je postavil Republiški odbor ZZB NOB Slovenije, slavnostna otvoritev je bila v soboto, 22. julija 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda in ob prazniku občine Žužemberk. Zbralo se je več kot 30.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi borke in borci XV. in XVIII. divizije, njihovi sorodniki in prijatelji, visoki predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja, zamejski Slovenci, predstavnik zavezniške vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in POS major Jones in drugi.

16-metrski obelisk iz aluminija je težak 4.500 kg, skupaj z betonskim podstavkom je visok okoli 25 metrov. Doslej je bilo na spomenik vklesanih 1135 imen padlih borcev in umrlih žrtev, od tega jih je 243 s širšega območja Žužemberka (69 padlih od skupno 231 borcev s tega območja, 143 civilnih žrtev, 31 umrlih med skupno 261 interniranimi). Vklesana so tudi imena padlih pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine je padlo približno 140 protifašistov in protinacistov iz Avstrije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije in Ukrajine.

Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v domačih krajih. Na ploščah manjka še 914 imen; imena dodatnih 123 padlih in umrlih so neznana. Skupno število padlih in žrtev s tega področja je namreč več kot 2.200. 

Spomenik NOB je bil prvič obnovljen v letu 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili devet granitnih blokov, kar je bila oblikovna rešitev arhitekta Jova Grobovška. Tretjič je bil spomenik obnovljen leta 2004, ko so med drugim uredili okolico in obnovili napise. Spomenik NOB na Cviblju je vpisan v Register kulturne dediščine, ima status spomenika tujih armad in status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.

Po več kot šestdesetih letih od postavitve je bil spomenik nujno potreben temeljite obnove. Ministrstvo za obrambo je za obnovo zagotovilo 80.000 evrov. Dela so se začela konec julija, zaključena pa morajo biti do slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve 18. oktobra. Zajela so celotno obnovo kostnice, iz katere je bilo pietetno deponirano 85 lesenih zabojev s posmrtnimi ostanki padlih in umrlih, in njihovo vrnitev v kostnico. Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Novo mesto. 

Okolico spomenika urejamo članice in člani OO ZB za vrednote NOB Žužemberk. S prostovoljnim delom smo postavili tablo, ki označuje kulturni spomenik lokalnega pomena, informacijsko tablo, nabiralnik za štiri zloženke, ki smo jih izdelali in jih tiskali sami (o spomeniku na Cviblju, kolesarska pot in pešpot med spomeniki NOB, Suha krajina med NOB v slovenščini in angleščini), klopi in mizo ter uredili novo dostopno pot. '''Imamo svojo spletno stran, ki se odpre, če v brskalnik napišete »ZB NOB Žužemberk«.''' Naša velika želja je, da bi bil spomenik z okolico razglašen za spominski park. 

Po obnovi bo največji spomenik NOB v južnem delu Slovenije še desetletja kljuboval soncu, dežju, vetru in mrazu. Še naprej nas bo spominjal in opominjal na polpreteklo zgodovino in pogumni boj slovenskega naroda proti nacifašizmu. Boj, v katerem so bili z življenji mnogih zavednih Slovenk in Slovencev ter borcev iz drugih držav postavljeni temelji današnje svobodne in demokratične Republike Slovenije. Lahko smo upravičeno ponosni. Jugoslavija in z njo Slovenija je bila edina država v Evropi, ki se je med 2. svetovno vojno osvobodila sama. Osvobodili pa so jo domači partizani. 

'''Besedilo in foto Darko Pucelj'''

Slike: 
*Informacijska tabla ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju
*Obnova spomenika na Cviblju
*Plošče z imeni ob grobnici na Cviblju
*Klopi ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju

===Spomenik v Moskvi===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (44) september 2025

Na zemljevid slovenskih partizanskih spomenikov je Miloš Kermavnar lani vnesel spomenik Slovenskim žrtvam v Moskvi. Posvečen je padlim Slovencem na ozemlju današnje Ruske federacije med prvo in drugo svetovno vojno, postavili pa so ga 10. septembra 2019 v odziv na spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh, ki od leta 2016 stoji na Žalah v Ljubljani. Označil ga je z modro zvezdico, ki je pomenila, da spomenika ni obiskal še nihče od sodelavcev spomeniškega projekta.

Letos, ob 80. obletnici zmage nad nacizmom, je spomenik obiskal in poslikal Gorazd Stopinšek in modro zvezdico smo lahko nadomestili z rdečo. Gorazd poroča, da imajo podobne spomenike le nekdanje sovjetske republike, druge države pa ne. Zasnoval ga je arhitekt Rok Klanjšček, poznan po turističnem naselju Nebesa nad Kobaridom. Napis na spomeniku je dvojezičen:

&lt;poem&gt;
:::Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina
:::Сыновьям и дочерям Словении от скорбящей родины
:::Republika Slovenija
&lt;/poem&gt;

Lokalni prostovoljski kartograf je slovenski spomenik v Moskvi pred kakim letom vrisal na javni zemljevid OpenStreetMap (OSM). Slovenski OSM-prostovoljci partizanske in podobne spomenike žal vse preradi spregledajo: ob Goriški ulici v Mariboru je nekdo npr. vrisal otroško igrišče, kipa heroja Slavka Šlandra v neposredni bližini pa ne. Za kip sicer vzorno skrbi ZZB Slavko Šlander, katerega član je Gorazd.

Vesna Vuk Godina ugotavlja, da so 80. obletnico konca druge svetovne vojno ustrezno, tj. na najvišji državni in politični ravni, proslavili le v Rusiji. Dodajmo, da se poraženi Nemci medtem že pospešeno oborožujejo za novo vojno, z neoprijemljivim izgovorom, da Rusija za Evropo pomeni »varnostno tveganje« ali že kar »grožnjo«. Poraz Nemcev pred Stalingradom leta 1942 in v Kursku 1943 sta bili prelomni točki druge svetovne vojne, ki se je končala s padcem Berlina. Ob obletnici je bila »vsa Moskva okrašena z rožami in simboli zmage, žal pa sta bila ob vznožju našega spomenika samo dva simbolična nageljna,« piše Gorazd.

Na obisk Moskve se je začel pripravljati marca 2025 z iskanjem prenočišča, pridobitvijo vize ter rezervacijo leta iz Beograda s preletom Latvije. Letališče Šeremetjevo ga je s strogo, vendar korektno vstopno kontrolo zadržalo dve uri. Takoj si je za 7 evrov kupil 3-dnevno karto moskovskega Metroja, ki zaobsega 480 km prog z 270 postajami. 

Zaradi varnostnih ukrepov in gneče je parado lahko opazoval le od daleč, Rdeči trg je bil zaprt, ulice so bile polne ljudi z Jurijevimi trakovi, zastavami in velikimi fotografijami padlih svojcev v veliki domovinski vojni. Sveti Jurij je zaščitnik Moskve, njegov trak pa najvišje vojaško odlikovanje; od leta 1945 trak spremlja medaljo Za zmago nad Nemčijo. Simbolika svetega Jurija je vseprisotna, npr. pri spomeniku generala Georgija Konstantinoviča Žukova ali v podnožju 141,8 m visokega obeliska v Parku zmage (Парк победы) na hribu Poklonnaja, kjer vsakih 10 cm označuje en dan druge svetovne vojne (skupaj 1418 dni). 

V parkovnem kompleksu je [https://victorymuseum.ru/ Музей Победы,] menda največji muzej druge svetovne vojne na svetu. Glavne stavbe imajo za 389.000 razstavnih predmetov na voljo 16.700 m2.  Tu stoji tudi slovenski spomenik: 60 m zahodno od spomenika černobilskim reševalcem. Severno od njega je Aleja miru, na jugu Aleja medenih tednov (Aллея молодoжëнов), zahodno Aleja spominov (Aллея памяти), vzhodno Aleja veteranov. Ob slavoloku zmage je prikazana usoda Napoleonove Grande Armée leta 1869: od 422.000 vojakov, ki so šli nad Moskvo, se je iz Rusije vrnil komaj vsak deseti.

Gorazda je obisk Moskve šokiral: nikjer znakov sankcij, grozd supermodernih stolpnic, čistilni in dostavni roboti na ulici, ogromni zasloni čez pročelja stolpnic, trgovine so založene z zahodno robo, gorivo je po 80 centov, pivo kot pri nas (v hotelih pa tudi 6 eur), cena kvadratnega metra stanovanja v Moskvi je nad 5000 evri. Vozni redi na letališču so že dalj časa tudi v kitajščini, Rusi se obračajo proti vzhodu. Podzemska železnica vozi skoraj na vsako minuto in dnevno prepelje 20 milijonov potnikov, mlajši prijazno odstopijo sedež starejšim. Postaje Metroja so neverjetno urejene, nikjer nobenega papirčka, nikjer nobenega klošarja, nikjer nobenega psa. 

Moskva ni edina svetovna prestolnica s slovenskim partizanskim spomenikom, najdemo jih še na Dunaju, v Mehiki, v Argentini (kipa Tita v Ciudad de Mexico in v Salti) in še kje. 

''Miran Hladnik po poročilu Gorazda Stopinška, slike Gorazd Stopinšek'''

Slike: 
*Slovenski spomenik v Parku zmage v Moskvi
*Informativni stebriček pred spomenikom v Moskvi
*Informacija o spomeniku
*Slovenski spomenik na zemljevidu OpenStreetMap
*[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=55.732243754&amp;lng=37.4994573&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9889 Slovenski spomenik v Moskvi na zemljevidu Partizanstvo.si]

===Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (43) avgust 2025

Kdor prebira rubriko Partizanski spomeniki na zemljevidu, ve, da se portal Geopedija, na katerem smo gostovali tja od leta 2013, ukinja, in da smo popisovalci morali poiskati novo domovanje. Geopedijo je poklicalo v življenje ljubljansko podjetje Sinergise, direktor Grega Milčinski ter administrator Sergej Maršnjak sta nam bila v veliko pomoč, vse brez stroškov – iskrena hvala! Pred dvema letoma so podjetje prodali ameriški firmi Planet, ki se je lotila drugih projektov in namerava Geopedijo opustiti. Bilo nam je hudo, navezali smo se namreč nanjo, a kaj se more proti pameti poslovnega sveta. Priprave so trajale več mesecev in 16. junija, ko je števec kazal 8885 spomenikov, smo urejanje za dober teden zamrznili in Sergej je zbirko partizanskih spomenikov in podporne zbirke partizanskih poimenovanj, partizanskih točk brez obeležja, hrvaških partizanskih spomenikov in drugih obeležij prijazno izvozil. Ni bil majhen zalogaj: robe je bilo za 30 GB, kar ni čudno, saj smo v zadnjih 12 letih tja naložili tudi več deset tisoč fotografij spomenikov. 

Novo domovanje smo iskali doma in po svetu. Preko trideset ponujenih možnosti smo nanizali na naših servisnih straneh na Wikiverzi in tehtali med njimi. Prepričani smo bili in smo še, da mora biti tako velika in pomembna zbirka na javnem spletišču v lasti javne inštitucije in da mora biti v obliki, ki jo je mogoče kadar koli prenesti kam drugam. Želeli smo ostati inštitucionalno nevezani, hkrati pa smo želeli še naprej graditi zbirko brez stroškov. 

Razumni ljudje so predlagali, naj zbirko prevzame država, to je katero od njenih ministrstev, vendar na državni strani za kaj takega ni bilo pripravljenosti. S težkim srcem smo se za ponujeno pomoč zahvalili zasebnim podjetjem, npr. Lemon Squeeze in spletišču Hikuk, ter inštitucijam (npr. Delavnica Muzej v Celovcu, ZRC SAZU) in se odločili za streho Centralne tehniške knjižnice (CTK), katere direktor Miro Pušnik je že prej naklonjeno spremljal naše delo, tudi prostor za spomeničarsko delavnico nam je ponudil. S CTK smo se našli, ker je CTK prvi slovenski spodbujevalec občanskega raziskovanja (''citizen science''), mi pa se razumemo kot vzorčni primer tega koncepta. Formalno pokroviteljstvo knjižnice smo potrebovali za pridobitev zastonj prostora pri slovenskem akademskem omrežju Arnes. Mitja Iskrić s CTK je pri Arnesu (Tomiju Dolencu hvala za posredništvo!) naročil ustrezno velik prostor in novo domeno partizanstvo.si. 

Vseh teh korakov spomeniški popisovalci, ki smo povečini računalniški laiki, ne bi mogli storiti brez strokovnjaka v svojih vrstah. Sreča je, da so na svetu še vedno računalničarji, ki niso pozabili, da je bilo računalništvo v svojih začetkih zapisano javnemu dobremu in emancipatoričnim družbenim praksam: z odprtokodnimi in neplačljivimi programi, s sodelovalnimi projekti, z javnimi spletišči. Mihaela Simoniča sem spoznal kot administratorja na slovenski Wikipediji, ko je bila ta stara šele nekaj let. Medtem je doktoriral iz robotike, se izpopolnjeval v tujini in se prvi odzval na spomeničarski klic po novem stanovanju. Vmesnik na spletišču Partizanstvo.si je rezultat njegovega večmesečnega prostovoljnega dela. 

 Nova spletna stran je zasnovana z uporabo prostodostopnih odprtokodnih rešitev. Razvijajo in izboljšujejo jih skupnosti programerjev. Odprta koda in prosti dostop omogočata svobodno prilagajanje programske opreme in zagotavljata dolgoročno delovanje spletne strani brez tveganja, da bi ponudnik zaprl storitev ali spremenil pogoje uporabe.

 Hrbtenica spletišča je zgrajena okoli Pythonovega spletnega ogrodja Django. Za prikaz kartografskih podlag in vizualizacijo geografskih podatkov uporabljamo knjižnico Leaflet. Kartografske podlage izvirajo iz projekta OpenStreetMap – globalne skupnosti prostovoljcev, ki prispevajo in vzdržujejo prostodostopno zbirko kartografskih podatkov. Poleg tega vključujemo tudi pregledne karte, ortofoto posnetke in lidarske podatke slovenskega ozemlja, ki jih kot informacije javnega značaja v odprtem dostopu ponuja Geodetska uprava Republike Slovenije.

 Podatki o spomenikih so shranjeni v podatkovni bazi PostgreSQL s prostorsko razširitvijo PostGIS, ki omogoča učinkovito shranjevanje in poizvedovanje po obsežni zbirki prostorskih podatkov. Posamezne vnose lahko povezujemo tudi s podatki v sorodnih zbirkah podatkov, npr. v Registru kulturne dediščine, Sistory in Wikipodatkih.

 Kdor želi prispevati k razvoju spletišča, naj se pridruži [https://github.com/smihael/django_zemljevid projektu na GitHubu]. Tam lahko pregleda kodo, sporoči napake ali prispeva izboljšave. --  '''Mihael Simonič'''

Naslov partizanskih spomenikov na zemljevidu je zdaj Partizanstvo.si. Tja nas pripelje iskalnik, ko vanj vnesemo sintagmo partizanski spomeniki ali partizanstvo.si. Na zaslonu se odpre zemljevid s spomeniki, po katerem se sprehajamo in ga približujemo, dokler ne najdemo z zvezdico označenega spomenika, ki nas zanima. Najdemo ga tudi, če v iskalno polje vtipkamo kako besedo iz njegovega imena. Na izbiro so zemljevidi OpenStreetMap, GURS-ovi Ortophoto, Lidar, Državne pregledne karte idr. V naprednem načinu iščemo lahko po vseh drugih kriterijih: po hišni številki, po besedilu na spomeniku, po besedah v opisu, po imenih ljudi na spomeniku itd. Registriranemu in prijavljenemu interesentu so na voljo razni izpisi, npr. vseh tigrovskih spomenikov v določeni občini, nagrobnikov v kakem kraju, obeležij določenemu partizanu ipd. Za zahtevnejše iskanje in izpise pišite kateremu od sodelavcev, radi pomagamo! Srečno na poti, spletišče partizanstvo.si! 

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*servisna stran
*primer enega spomenika na zemljevidu
{|
|[[File:Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|500 px|left|link=http://partizanstvo.si|left|alt=Partizanski spomeniki na zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu, začetna stran]]
|[[File:Spomeničarski piknik.jpg|thumb|400 px|left|Spomeničarska delavnica s piknikom na Srednji Dobravi]]
|}

===Spominski mavzolej na Šmarni gori===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (42) julij 2025

Najbolj obiskana slovenska gora na severozahodnem obrobju prestolnice ima pestro zgodovino. O njej vemo veliko, a občasno še vedno postreže s kakšno presenetljivo zanimivostjo.

Na Šmarno goro (669 m) ljudje hodijo že dolga stoletja. Nekoč je bilo to predvsem iz romarskih nagibov, danes pa s svojo bližino mesta in kratkimi, a strmimi potmi, predstavlja predvsem odlično možnost rekreacije. 

Na goro vodijo številne poti, nekatere so masovno oblegane, druge nekoliko manj. Na njenem vrhu stoji od daleč vidna cerkev Rožnovenske Matere Božje, h kateri so že pred dobrim stoletjem načrtovali postaviti kabinsko žičnico, kakršna na primer vozi romarje na Svete Višarje. Načrte zanjo je leta 1911 naredil cesarsko-kraljevi nadinženir Fran Žužek. Soglasje cerkvenih oblasti je bilo pridobljeno, načrti pa, morda tudi zaradi prve svetovne vojne, ki je bila tedaj že na obzorju, niso bili uresničeni.

Pred kratkim sem v zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), naletel na diplomo Antona Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada (676 m) je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda nima obiska. 

Diplomska naloga z naslovom Grmada 1941–1945 je bila razstavljena med projekti razstave Universum Plečnik. Z njo je Bitenc, ki je bil Plečnikov učenec na oddelku za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral leta 1947. Bitenc je bil Plečnikov zadnji asistent, zato je v določenih pogledih postal tudi njegov naslednik. Imel je podoben oblikovni pristop kot njegov mentor, vendar je pozneje razvil svoj prepoznaven slog. Med njegovimi projekti so bile na primer tudi cerkvene novogradnje v Dražgošah, Poljanah nad Škofjo Loko in v Idriji. Toda Bitenc se nikakor ni držal samo sakralne arhitekture. Očitno mu je bila tako kot Plečniku v prvi vrsti predvsem misel na oblikovanje. Tako je postal specialist za obnovo arhitekturne dediščine, sredi petdesetih let je prenovil blejski grad in Otok ter številne dvorce in gradove pri nas (Strmol, Begunje, Bistra pri Vrhniki, Zemono pri Vipavi itd.). Po drugi strani je s Plečnikom sodeloval pri postavitvi mnogih spomenikov NOB širom po državi. 

Mednje spada ideja preoblikovanja vrha Grmade ob Šmarni gori s postavitvijo spominskega mavzoleja žrtvam druge svetovne vojne, viadukt med obema vrhovoma in izgradnja nove sprehajalne poti iz Tacna. Mavzolej je sestavljen iz več zgradb, skritih v zelenju in opremljenih s kipi in spominskimi napisi. Celotni kompleks je tako kot greben Grmade usmerjen skoraj natančno v liniji vzhod-zahod in meri v dolžino sto metrov, širina je okoli trideset metrov. Skozenj je speljana sprehajalna pot, med Grmado in Šmarno goro pa se razteza okoli dvesto metrov dolg viadukt za pešce, ki bi povezoval staro romarsko cerkev z novim spominskim parkom. S tem bi obiskovalcem, ki bi želeli priti z enega na drugi vrh, prihranili skoraj polovico neprijetnega spusta v sedlo. Na sredini viadukta je kot osrednji nosilni steber predviden okoli petdeset metrov visok stolp s plamenico na vrhu. Celoten kompleks na Grmadi naj bi postal nekakšna protiutež Šmarni gori s cerkvijo, obe dominanti, stara in nova, pa bi bili med seboj simbolično povezani.

Za dostop do Sedla (573 m) je bila predvidena nova sprehajalna pot, ki bi se začela kot podaljšek ceste, ki pripelje čez Tacenski most in se v enajstih serpentinah vzpne do točke, kjer bi se sprehajalci odločili za obisk enega ali drugega vrha, lahko pa bi ju med seboj tudi povezali čez viadukt. 

Projekt ni bil nikoli začet niti ni imel, za razliko od kabinske žičnice, realne možnosti, da bi ugledal luč sveta. Plečnikovi študentje, v tem primeru Bitenc, so včasih naredili diplomske naloge projektov, ki niso bili realni in predvideni za izvedbo, ampak predvsem kot priložnost za arhitekturni razmislek, zato ni bilo verjetno, da bi dejansko našle naročnika. 

V zbirki 8700 partizanskih spomenikov ima status nerealiziranega projekta še osrednji spomenik NOB v spominskem parku Udin boršt, ki naj bi stal med Strahinjem in Cegelnico. Kako neuresničene arhitekturne zamisli lahko zaživijo kdaj pozneje in kje drugje, izpričuje Plečnikov načrt spomenika Gutenbergu na Dunaju 1897: leta 1951 ga je Anton Bitenc predelal za spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, ki so ga odkrili leta 1954.

'''Dušan Škodič'''

Slike

*Detajl s kipi in spominskimi napisi. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Pogled na park z mavzolejem in viaduktom, ki bi ga povezoval s Šmarno goro v ozadju. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Spominski park na Grmadi in nova pot iz Tacna na zemljevidu v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje

===Spominski park tovarištva Davovec===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (41) junij 2025

Nad Štefanjo Goro pod Krvavcem se na višini 932 m nahaja sedlo Davovec. V njegovi okolici je pet partizanskih spomenikov, ki jih vzorno oskrbuje domačin Ivan Krivec iz Adergasa. Označil je poti med njimi, očistil spomenike in okolico, obnovil črke na njih, postavil klopi, vpisno skrinjico in informacijsko tablo, na Facebooku je odprl stran Spominski park tovarištva (SPT) Davovec in pripovedoval o njem novinarjem, ki so ga prišli obiskat. Ni čudno, da je nekdo na portalu Hribi.net pot po parku vpisal tudi med prijetne planinske izlete.

Mimo spomenikov vodita dve poti, obe sta označeni na javnem zemljevidu OpenStreetMap (za kar sta zaslužna anonimna kartografska prostovoljca Primož T in mk2k22): Pot SPT Davovec in Pot II. grupe odredov. Lokalne ZB organizirajo pohod po njih vse do Krvavca. Spomeniki stojijo na bojni poti 2. grupe odredov 1942. Najnižje, kakih 700 m vzhodno pred Štefanjo Goro, se pod potjo proti Davovcu nahaja grob borca 2. grupe odredov, ki je padel 14. avgusta 1942. Po napadu Nemcev in raztrgancev na Davovcu se je izgubil in taval po gozdu, naslednji dan so ga Nemci ujeli in ubili. Pokopali so ga vaščani s Štefanje Gore, njegovega imena v državni bazi žrtev Sistory ni mogoče odkriti.

V državnem registru kulturne dediščine (RKD) so razvaline velike gorske kmetije Davovec, ki so jo Nemci požgali 17. aprila 1944, ker je nudila zavetje partizanom Kokrškega odreda in terencem OF. Nič pa ne piše, da sta SPT Davovec in KZD Triglav ob 70. obletnici požiga 2014 na ruševine montirala in odkrila pločevinasto spominsko ploščo. Najdejo se »domoljubi«, ki ploščo poškodujejo. Marca 2025 je eden takih poškodoval ali odstranil šest smerokazov na poti. 

Na sedlu se odcepi grebenska pot proti partizanskemu vrhu Kopa (1024 m), kamor je SPT Davovec postavil vpisno skrinjico in leta 2016 medeninasto ploščo z naslednjim napisom:

&lt;blockquote&gt;
Na ta vrh je 13. 8. 1942 po naporni in deževni noči iz Udin boršta čez reko Kokro in Možjanco v zgodnjem jutru prispela druga grupa odredov, dotlej največja partizanska enota, imenovana tudi prva slovenska brigada. Po nekajurnem počitku so v nevihtnem dopoldnevu nadaljevali pot proti Brezovici nad Davovcem in padli v zasedo okupatorjev, ki so jih privedli domači izdajalci. Padlo je 16 borcev, enota pa se je razbila na dva dela in šele naslednji dan sestradana in premočena prispela na planino Jezerca, kjer naj bi dobila zvezo z domačo partizansko enoto Krvavško četo. Drugo grupo odredov je vodil komandant Franc Rozman Stane in politični komisar Dušan Kveder Tomaž.&lt;/blockquote&gt;

Osrednje mesto davovškega spominskega parka je ob spomeniku 25 padlim partizanom 2. grupe odredov (na spomeniku je zastarel podatek, da je bilo padlih 31), ki so preminili med pohodom enote iz Dolenjske proti Štajerski med 12. in 24. avgustom 1942. Spomenik stoji tik pod linijo stare žičnice na Krvavec, postavila pa ga je ZB Cerklje 2. oktobra 1960. Leta 2011 ga je temeljito obnovila neformalna skupina prijateljev SPT Davovec. 

Dobrih 150 višinskih metrov nad Davovcem je grobišče Brezovica z marmornatim blokom v obliki zvezde. Na njem so imena sedmih borcev te enote in Krvavške čete ter troje neznanih borcev, padlih 13. avgusta 1942 v zasedo okupatorja in domačih izdajalcev. Trupla so pokopali domačini s Štefanje Gore v skupno grobišče, od koder so po vojni vsaj troje trupel prekopali v družinske grobove v dolini.

Na Krvavcu, do koder je bilo po planinski poti iz doline kaki dve uri hoje, stojijo še tri obeležja: spomenik na planini Jezerca (1430 m), relief na Kriški planini (1500 m) in spominska plošča 2. grupi odredov na planinskem domu (1680 m), odkrita leta 1952. 

Na bronastem reliefu kiparja Borisa Kalina, pričvrščenem na skalo na Kriški planini, partizan rešuje ranjenega tovariša, pri tem mu pomagata kmet in kmetica. Relief je postavilo Planinsko društvo Kranj leta 1951. Na Jezercih je cerkljanska ZB leta 1980 postavila še en spomenik 16 padlim na Brezovici, najbrž zato ker je bil spomenik na Brezovici preveč stran od oči. Posvetili so ga še osmim borcem, ki so padli v okolici en teden po zasedi 13. avgusta. Spomenik je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. To so bila leta, ko so partizanska obeležja še vpisovali v nacionalni register nepremične dediščine, danes bi zastonj trkali na njegova vrata. Prebrati je celo mogoče domobranske pozive, naj RKD prečeše svojo bazo in iz nje partizanske spomenike pobriše, češ da niso nacionalno pomembni niti nimajo umetniške vrednosti. Njihov naslednji predlog bo najbrž, da se v šolske učbenike napiše, da je bila partizanska vojska zločinska in da so se pravi domoljubi borili na Hitlerjevi strani. Táko dojemanje partizanstva ne vodi Slovence nikamor drugam kot na vzhodna bojišča, v umiranje za interese vstajajočega Četrtega rajha. 

'''Miran Hladnik'''

Slike
 
*Markacija v Spominskem parku tovarištva Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto Ivan Krivec
*Plošča na ostankih kmetije Davovec. Foto Ivan Krivec
*Grobišče Brezovica nad Davovcem. Foto Ivan Krivec
*Plošča na partizanskem vrhu Kopa. Foto Ivan Krivec
*Ivan Krivec obnavlja napis na spomeniku
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Spomenik na planini Jezerca. Foto M. Hladnik

===Med Kropo in Vodiško planino===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (40) maj 2025

Na vzhodnem robu planote Jelovice stoji na višini 1118 m Partizanski dom na Vodiški planini. Ker je odprt skozi celo leto, je priljubljen planinski cilj, čeprav gre nekaterim današnjim domobrancem njegovo ime v nos. Iz Krope je po strmi poti do njega kakšna ura hoje, po položnejših poteh pa nekaj več. Zgradili so ga leta 1961 pod vodstvom prvoborca [[:w:Ivan Bertoncelj|Ivana Bertonclja &amp;ndash; Johana]], zato ploščo na pročelju, ki priča o izgradnji, štejemo kar med partizanska obeležja. Na severnem zidu doma je skrit partizanski mozaik Iveta Šubica, v notranjščini pa je muzejska soba, ki že predolgo čaka prenove. Na vzhodnem vogalu stavbe je zemljevid s 24 označenimi spomeniki v okolici in obhodnicami, ki jih povezujejo. 

Partizanski dom stoji na mestu, kjer je pred vojno stala planšarska koča, med obema vojnama shajališče gorenjskih komunistov. Slab kilometer zračne črte proti severu, na strmem pobočju Plazov, je bila 15. maja 1936 prva partijska konferenca jeseniškega okrožja. Dvajsetega julija 1941 so v neposredni bližini Vodic, pod Malim Gregorjevcem, sprejeli sklep o začetku vstaje na Gorenjskem, 29. julija 1941 je bila na Gradišču severno od doma ustanovljena Jelovška četa, na Pogrošarjevi planini južno od njega pa je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon; na vseh teh mestih so spomeniki. Na 5. avgusta, ko je radovljiški občinski praznik, je pred domom proslava. Med vojno je bila Jelovica z Vodiško planino pomembno partizansko območje. Prvo leto jeloviškega partizanstva je povezano z začetnikom vstaje, narodnim herojem [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]]; pred šolo v Lipnici, ki se imenuje po njem, stoji njegov doprsni kip, obletnica dneva njegove smrti 27. marca 1942 pa je dan šole. Vsake toliko časa občudovalci okupatorja in narodnih izdajalcev z bizarnimi utemeljitvami predlagajo preimenovanje šole, doslej neuspešno.   

Na začetku poti na Vodiško planino pri Slovenski peči, v zatrepu kroparskega kotla, stoji ob spomeniku trem padlim partizanom in kurirjem informacijska tabla z okoliškimi spomeniki, enaka oni na planinskem domu. Tabli smo napravili za mali denar: načrt zanju je nastal na domačem računalniku zastonj, natis na aluminijasto ploščo je bil poceni, za drobiž smo kupili stebre za nosilno konstrukcijo in dve kovinski sidri, montaža in betoniranje sta bila spet udarniške narave. Največ časa in živcev je vzelo pridobivanje dovoljenj za postavitev: KS, občina, ZVKD, komunala, Ministrstvo za okolje in prostor, cestno podjetje, elektro; pri reklamnih panojih tolikšnih birokratskih ovir ni. Obhodnico sem vrisal na spletni zemljevid, da spomenike najde tudi kdo, ki teh krajev ne pozna.  

Najbolj nenavadno in najbolj skrito od vseh 24 obeležij je posvečeno Blažu Ažmanu, padlemu blizu Mošenjske planine leta 1942. Okrogla lita plošča premera kakih 25 cm v obliki grba je vzidana v skalo na strmem brezpotnem pobočju nad Slovensko pečjo. Na mestu partizanske tehnike Meta, ki se je nahajala v dveh rudniških jamah nad Jamnikom, stoji informacijska tabla, dostop v jamo je po lestvi. Prostor vzdržuje in na njem prireja proslave prizadevna ZB Besnica-Podblica. 

Na ovinku, od koder izletnik krene proti cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, ki ga reklamirajo kot balkon Gorenjske, stoji spomenik v obliki prelomljenega stebra, posvečen narodnemu heroju [[:w:Lojze Kebe|Lojzetu Kebetu &amp;ndash; Štefanu]]. Pred slikovito cerkvico, ki jo množično obiskujejo fotografi od povsod po svetu, stoji spomenik padlim domačinom (&quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas, večna zahvala vam bodi!&quot;) v obliki znamenja. Da, s križem na strehi. Za osrednji spomenik NOB v Kropi je verze napisal Matej Bor. V Kovaškem muzeju je bila svojčas zbirka NOB (nenazadnje je med vojno padlo 50 kroparskih kovačev). Na vztrajno prigovarjanje članov ZB jo bodo zdaj prenovili. 

Nad drugo serpentino jamniške ceste stoji spomenik Dušanu Pogačniku s Srednje Dobrave, ki se je pred vojno pripravljal na učiteljski poklic. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;na vzhod&quot;). Čisto sveže in brez kakršnihkoli &quot;pričevalcev&quot; je namigovanje, da so ga ustrelili partizani sami. Neverjetno, kako pogosti so zadnje čase tovrstni farški narativi: če bi se partizani res tako zelo pobijali med sabo, bi jih do konca vojne že zmanjkalo!

Spomeniki nad Kropo so bili prvi spomeniki, vrisani leta 2013 na spletni zemljevid Geopedija, ki se počasi poslavlja. 8700 doslej popisanih obeležij bo zaživelo na novem spletišču, imenujmo ga preprosto Partizanski spomeniki na zemljevidu.

'''Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Kamna Gorica - spomenik NOB na Kopišču.jpg|thumb|300 px|Spomenik začetka vstaje na Kopišču]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|300px|Na tem mestu je bila 29. julija 1941 ustanovljena Jelovška četa.]]
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|300 px|Ustanovno mesto Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino 5. 8. 1941]]
|}
{|
|[[File:Tehnika Meta Jelovica1.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Tehnika Meta Jelovica2.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|300 px|Spomenik padlemu Dušanu Pogačniku nad Kropo]]
|}
{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|300 px|Spomenik desetim talcem, ustreljenim v Lipnici kot maščevanje za partizanski napad]]
|[[File:Stanko Podlipnik2.jpg|thumb|300px|Spomenik Stanku Podlipniku († 9. 10. 1941), prvemu padlemu partizanu Lipniške doline]]
|[[File:Partizanski dom na Vodiški planini 03.jpg|thumb|300px|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

===Pisateljska obeležja===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (39) april

V veži stavbe Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani je bila leta 1979 vgrajena plošča pisateljem, ki so umrli na strani NOB. Na njej se nahaja 36 imen. Wikipedijski Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB iz leta 2021 poleg teh na plošči vsebuje dodatnih 17 imen pesnikov, pisateljev, dramatikov, esejistov in literarnih zgodovinarjev, umrlih v taborišču, ustreljenih med talci, padlih v boju ali kako drugače kot žrtve v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945, skupaj 53 imen, od tega ena desetina žensk.
 
Pred dnevi mi je prišla v roke pesem učitelja in aktivista OF pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu, Ivana Žoharja oz. Žoherja, ki so ga ustrelili partizani leta 1944 na Meljskem hribu nad Mariborom in ga vrgli v Dravo. Za nepojasnjeno Žoharjevo smrt je bil menda odgovoren pretirano gorečni aktivist Dušan Špindler, ki je bil tudi učitelj; Žoharjevi svojci sumijo, da je bil dvojni agent. Ivan Žohar je bil planinec, kolesar, glasbenik in pesnik. Njegove pesmi so se ohranile v spominski knjigi ženi, ki je umrla leta 1942. Žoharjevega imena ne najdemo v katalogu uporniškega pesništva v uredništvu Borisa Paternuja. Katalog vsebuje okrog 12.000 pesmi 2437 avtorjev, ki pričajo o času hude nacionalne in človeške stiske. Prav verjetno je med pesniki še nekaj takih, ki vojne niso preživeli, njihovih imen pa zato, ker so pesmi ostale v rokopisu, ni ne na pisateljski spominski plošči ne na seznamu na Wikipediji. Ko bo katalog digitaliziran, bomo seznam pesnikov žrtev fašizma dopolnili z njihovimi imeni.

Žoharjevi je podobna usoda partizanov Janeza Tominca in [[:w:Tone Čokan|Toneta Čokana]]. Čokanovi potomci iz zamere do partizanov niso dovolili, da bi na spomenik NOB v Mozirju vklesali njegovo ime; namesto tega so na rojstno hišo pritrdili ploščo, ki namiguje na obračun v partizanskih vrstah. Trije so bili ubiti pred odhodom v partizane oz. pri poskusu prebega iz sovražne vojske; za Iva Brnčića in Maksa Sorga se ne ve, kje in kako sta bila ubita. Stanko Vuk je bil ubit od neznancev tik pred odhodom v partizane, uvrstitev med partizane je mogoče problematična še za Slavka Savinška in Antona Krošla. 

Vsaka pisateljska smrt je bila drugačna. Literarni zgodovinar Avgust Žigon je bil naključna žrtev italijanske patrulje, ljubljanski župan Ivan Hribar in pesnik Ivo Peruzzi sta napravila samomor, [[:w:Oton Vrhunec|Oton Vrhunec - Blaž Ostrovrhar]] se je ranjen sam pokončal, da ne bi padel v roke domobrancem,  v enem primeru je šlo za nesrečo z orožjem, [[:w:Josip Vandot|Josip Vandot]] je umrl v zavezniškem letalskem bombardiranju na Hrvaškem. 

V taboriščih je umrlo ducat literatov, med njimi dve pesnici, Anica Černej in Katarina Haderlap. Dom Anice Černejeve v Čadramu je vpisan v Register kulturne dediščine, obeležja pa na njem ni (več). [[:w:Tone Čufar|Tone Čufar]] je bil ustreljen v Šentvidu, ko je hotel pobegniti s transporta iz taborišča Gonars v zapore v Begunjah. Spominsko ploščo ima še na mestu smrti, na Jesenicah in v Mariboru pa doprsne kipe in plošče. Njegovo nevesto, aktivistko Silviro Tomasini, so Nemci pokončali le tri dni pozneje daleč stran v Kosovski Mitrovici. 

Devet pisateljev so ustrelili kot talce. Mogoče bi jim morali dodati še [[w:Hinko Smrekar|Hinka Smrekarja]], ilustratorja mnogih knjig, ki so ga ustrelili pri Gramozni jami v Ljubljani. 

Večino pisateljskih smrti so zakrivili Nemci in Italijani. [[:w:Ivan Čampa|Ivana Čampo]] so npr. Italijani po mučenju ustrelili kot aktivista OF. Šest pisateljev so pokončali domobranci, med njimi pesnico [[:w:Ana Gale|Ano Gale]] in dekana Filozofske fakultete [[:w:Franc Šturm|Franca Šturma]], ki so ga zagrebli neznano kje. 

Ducat pisateljev je padlo v boju, trije so po smrti prejeli naziv narodnega heroja: [[:w:Karel Destovnik – Kajuh|Karel Destovnik - Kajuh]], [[:w:Jože Kerenčič|Jože Kerenčič]] in [[:w:Jože Moškrič|Jože Moškrič]].

Sovražniki partizanstva tudi ob smrtih pisateljev razširjajo lažne govorice. Ob Miranu Jarcu kljub vrsti natančnih pričevanj namigujejo, da so ga partizanski tovariši v italijanski ofenzivi pustili na cedilu. Najbolj fantastična je teorija, da so zavezniški piloti po partizanskih navodilih namerno naciljali bombo na Josipa Vandota! Celo za Kajuha brez česar koli oprijemljivega farški narativ natolcuje, da »ni bil tako pozitiven, kot se o njem piše«. Bedno. 

Iz pregleda literarne scene med drugo svetovno vojno izhajata dve očitni spoznanji: 1. da med vojno slovenske pesniške muze niso spale, kakor prepričuje latinski pregovor ''Inter arma silent musae'', ampak da je bilo pesnjenje množično in je tolažilo in opogumljalo ljudi v težkih trenutkih, in 2. da je število pesnikov na strani NOB daleč presegalo število tistih dvajset na domobranski strani, za katere se je uveljavil politični izraz »zamolčana literatura«.

'''Miran Hladnik'''

*Miran Hladnik: Skrivnost kabineta 209 b. ''Jezik in slovstvo'' 66/4 (2021), 39–53.
*Marijan F. Kranjc v spisu [https://freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/Prlekija_1941-1945.pdf Prlekija v uporu proti nemški okupaciji 1941–1945] piše o Špindlerjevi pretirani gorečnosti. 

Fotografije:

*Plošča pisateljem na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani   
*Ana Gale   

{|	
|[[File:Oton Vrhunec.jpg|thumb|200 px|Oton Vrhunec]]
|[[File:Pesmi padlim borcem, 1944.jpg|thumb|Oton Vrhunec: Pesmi padlim borcem, 1944]]
|[[File:Vrhunecsmrt.jpg|thumb|400 px|Smrt Ota Vrhunca na nemškem plakatu]]	
|[[File:Tone Čufar, spominska plošča v Ljubljani.jpg|thumb|400px|Tone Čufar, Šentvid. Foto M. Hladnik]]
|}
{|
|[[File:Tone Čufar 1930s.jpg|thumb|200 px|Tone Čufar]]
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|400 px|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju.jpg|thumb|300 px|Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Miran Jarc 1930s.jpg|thumb|200 px|Miran Jarc]]
|}

===Begunjski spomeniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (38) marec

{|
|[[File:Begunje, graveyard of hostages.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Begunjah]]
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Dragi. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Bekanntmachung Obvestilo o ustrelitvi, Gestapovski zapor Begunje 07.jpg|thumb|400 px|Obvestilo o ustrelitvi, Muzej talcev v Begunjah. Foto M. Hladnik]]
|}

Popotnik, ki ga zanimajo spomeniki, si s splošnimi zemljevidi ne more prav dosti pomagati, saj so na zemljevide vrisani le redki, običajno tisti večji. Na zemljevidih slovenske geodetske uprave (GURS) so obeležja označena z ikono piramide, na zemljevidih OpenStreetMap (OSM), ki so osnova številnim spletnim in mobilnim aplikacijam, pa ob povečavi zagledamo ikone spominske plošče [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]] ali spomenika [[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]]. Svoje oznake imajo še obeliski [[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]], kipi [[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]] in doprsni kipi [[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]] ter skulpture [[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]], spominski kamni [[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]], informacijske table [[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]] in muzeji [[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]]. Označujejo lahko tudi najmanjša obeležja, kot so spotikavci velikosti 10 x 10 cm v tlaku, ampak kaj ko se slovenski prostovoljci, ki opremljajo te zemljevide s spomeniki in drugimi geografskimi oznakami, spomenikov še niso sistematično lotili, in imamo zato označene le nekatere. Precej boljša je situacija v slovenski okolici Trsta in Gorice; tam so zavzeti posamezniki vrisali na OSM večino obeležij, italijanskih in slovenskih, kulturnih in vojnih, iz druge in prve svetovne vojne. Lahko so nam za zgled.

Z vrisovanjem spomenikov se trudijo lokalni turistični delavci ob pripravi informacijskih tabel in turističnih brošur, vendar turistu, ki bi si rad ogledal partizanske spomenike, tudi te niso v veliko pomoč, saj se partizanskemu delu domače zgodovine turistični uradi vse preradi sramežljivo izognejo, kjer pa partizanska obeležja vendarle označijo, jih lokalni domobranski jastrebi z žepnim nožičkom spraskajo s panoja. 

Sestavljavcem turističnih predstavitev se po zgledu zavodov za varstvo kulturne dediščine zdi, da bodo ljudi najbolj zanimale sakralne vsebine (cerkve, kapelice, znamenja), ljudska stavbna dediščina (stare kmetije, kozolci, kašče) in gradovi, in zato polnijo prospekte s podatki o freskah, zvonovih in oltarjih. Iz Begunj je znamenita cerkvena osebnost škof Anton Bonaventura Jeglič, ki se je proslavil z zloglasnim požigom Cankarjeve pesniške zbirke Erotika leta 1899 in z rohnenjem proti brezbožnemu komunizmu – sredi kraja so mu postavili doprsni kip. Domačini se lahko pohvalijo z dvema grajskima kompleksoma, gradom Kamen na ustju doline Drage in Kacenštajnom v središču; v sosednji vasi stoji še dvorec Drnča (Dermistschhoff oz. Lamberg). 

Ne nergajmo preveč: Begunjci omenjajo tudi objekte in spomenike iz časa druge svetovne vojne: gestapovske zapore in grobišča talcev. Če izvzamemo umobolnico v Kacenštajnu, zaradi katere je ime kraja med ljudmi sinonim za norišnico, so Begunje najbolj poznane po tovarni smuči Elan, zlasti pa po ansamblu Avsenik, ki ima v kraju svoj muzej. Iz wikipedijskega članka o Avsenikovi pesmi Tam kjer murke cveto, ki opeva »dolino zeleno, s krvjo prepojeno predrago«, izvemo, da edino te pesmi Slavko Avsenik ni pustil prevesti v nemščino. Pa bi jo moral, da bi Nemce spominjala, kako so njihovi predniki streljali slovenske talce v Dragi. Židi na primer take priložnosti že ne bi izpustili.

Pred leti je geslo o Begunjah v angleški Wikipediji izpostavljalo množična grobišča, vendar, pozor!, ne grobov talcev, ampak grobišča tri tedne po uradnem koncu vojne (29. maja 1945) maščevalno pobitih nemških zaporniških paznikov v Dragi in okrog 20 vlasovcev, to je zajetih Rusov v nemških uniformah pri smučišču Krpin.

Maščevalni poboj nemških stražarjev je seveda obžalovanja vredno dejanje, posebej zato, ker so bili med pobitimi tudi antifašisti (ekonom Pertsch, ki je družino Franceta Kidriča rešil taborišča, in orožnik Litzenbauer), ki so partizanom Kokrškega odreda pomagali osvoboditi jetnike, in spričo dejstva, da se je eden od glavnih zločincev, gestapovec Klemens Druschke uspel izogniti kazni. Narobe je tudi, da ni dokumentov o njihovem zaslišanju; komisar Kokrškega odreda Andrej Bohinc je moral zato, ker je poizvedoval po njih, za več let na Goli otok. Znano ni število usmrčenih ne njihova imena ne kdo jih je ukazal likvidirati potem, ko jim je bil obljubljen prost odhod. Bili so kruti in zmedeni časi, neprimerno jih je presojati po mirnodobnih kriterijih in brez upoštevanja trpljenja, krivic in smrti, ki jih je okupator skozi štiri leta povzročal v Begunjah.

Da so Begunje z Drago kraj, kjer so Nemci pobili 849 talcev, in da so več kot 5000 zapornikov poslali v nemška koncentracijska taborišča, od koder se marsikdo ni vrnil, vse to sem v angleški članek dopisal sam, da ne bi ostal vtis, kakor da so Begunje kraj, kjer je zločinska partizanska vojska brez sodbe in razloga pobijala nedolžne Nemce. Razširjevalci takega vtisa so pogosto potomci slovenskih kolaborantov in izdajalcev, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili na zahod. In seveda RKC. V dokaz sem dodal seznam begunjskih partizanskih spomenikov. Snel sem ga z Geopedije, kamor smo partizanski spomeničarji vrisali in vpisali dvajset begunjskih partizanskih obeležij (med njimi je šest posvečenih talcem), kar je precej za en kraj. Ker se Geopedija poslavlja, bo vpise treba preseliti na drug zemljevid. 

Med begunjskimi obeležji je tudi Muzej talcev, za katerega si Vlasta Felc prizadeva, da bi vanj vrnili predmete in fotografije iz strašnih vojnih časov, da ne bi bil videti tako zelo prazen. Lani se mu je zgodil kričeč primer potlačenja partizanstva: Radovljiški muzeji so v predstavitveni brošuri našteli vse svoje podružnične muzeje, le na Muzej talcev v Begunjah so pozabili!

S partizanskimi zbirkami je v muzejih križ. Nekoč je imel vsak lokalni muzej vsaj sobo, posvečeno NOB, po osamosvojitvi pa so jih sramežljivo ukinjali, umikali eksponate v klet in partizanske vsebine nadomeščali s prvo svetovno vojno ali čim drugim. Čim manj o partizanih, da ne bi vznemirili tistih od antikomunistične histerije razbolelih rojakov, ki konca druge svetovne vojne nočejo razumeti tako, kot so ga navdušeno, vzneseno in opojeno doživeli naši starši in stari starši in kot ga dojema in razume cel svet: to je kot osvoboditev od okupatorja in kot zmago nad nacizmom in fašizmom.

Lani je vodna ujma razdejala begunjsko grobišče. Množica prostovoljcev in javne službe so ga vzorno obnovile. Tako se vzdržuje večina od 8700 partizanskih obeležij po domovini. Kaj pa je še treba postoriti? Postaviti jih je treba na zemljevid in v turistične brošure, govoriti in pisati je treba o ljudeh in dogodkih, ki jih spomeniki obeležujejo. Mogoče bo potem tudi učiteljem v šoli lažje kako uro posvetiti partizanstvu in NOB. Za vajo sem na OpenStreetMap vnesel grobišče talcev in Muzej talcev v Begunjah. Je prav enostavno, kdor se znajde na fejsbuku, bi znal na spletni zemljevid vnesti tudi krajevna obeležja. Kulturnozgodovinsko ozaveščene skupnosti po svetu to pridno počno. Dajmo jih še mi!

'''Miran Hladnik'''

Slike:

*Begunjski partizanski spomeniki na Geopediji, ki se poslavlja
*Napisi na stenah zaporniških celic v begunjskih zaporih. Kolaž M. Kermavnar

===Štajerski bermudski trikotniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (37) februar

V novembrski številki Svobodne besede je bil objavljen prispevek o odnosu Slovenske vojske do partizanskih spomenikov. Ob podatkih, koliko obeležij na področju vojašnic je izginilo, sem bil neprijetno presenečen, obenem pa se je potrdila slutnja, da naša vojska ne stoji več tako odločno na okopih, ki sta jih med drugo svetovno vojno branili zavezniška in naša partizanska vojska.

Povod za tale prispevek je letošnja proslava Vranov let, ki so jo izvedle Podravske organizacije ZB za vrednote NOB, naslednice protihitlerjevske koalicije. Partizansko rešitev zavezniških vojakov iz nemškega zapora v Mariboru spoštujejo vse države, ki so se borile proti nacifašizmu, zato so se osemdesetletnice pohoda udeležili tudi njihovi predstavniki.

Zapletlo se je pri protokolu, ki določa zastave zavezniških sil in je sestavni del vsake proslave. Visok predstavnik SV je namreč provokativno vprašal vodjo proslave: »Ali imate soglasje za nošenje zastave z rdečo zvezdo?« Simboli zaveznic, krvni davek in končni cilj – pokončanje nacifašizma – so jasni, zato preseneča lahkotno poigravanje SV s scenarijem proslave, s simboli in ne nazadnje z vlogo SV v Republiki Sloveniji. Prav je zapisal moj sodelavec: »Na živce jim gre partizanstvo v celoti,« zato taka neustavljiva gorečnost nekaterih vojaških poveljnikov in ministrov. Jaz pa dodajam: Nič čudnega, saj je del vodstva SV po razmišljanju na las podoben ljubljenemu vodji JJ, ki naravnost sovraži partizanstvo in njegov boj za obstanek slovenstva.

Roko na srce, pogosto smo borci za vrednote NOB sami krivi, da prihajajo v naše vrste tudi ljudje, ki slabo opravljajo delo, ki smo jim ga zaupali. Nekaterim je ZB deveta briga, na položajih so pa zato, ker nekdo mora opravljati to »nevšečno delo« in so se oni pač »žrtvovali« zanj. 

'''Mariborski trikotnik'''

Pri popisovanju obeležij NOB smo v centru Maribora naleteli na kup obeležij, za katera ne vemo, kje se nahajajo oziroma kako so končala. Po skoraj letu dni poizvedovanj smo zopet na začetku. Izginilo je ducat spomenikov: Borisu Kraigherju, Slavi Klavora, padlim dijakom pravne fakultete, padlim delavcem MTT, stavki tekstilnih delavcev, okrožni partijski tehniki, Titovi zaporski celici, padlim šoferjem, doprsni kip Josipa Broza – Tita, spominska plošča Anici in Štefanu Bukšku, padlim delavcem Metalne in padlim s Tezna. 

Glede na trditev, da je večina teh obeležij evidentirana in dokumentirana, še enkrat prosim mariborske kolege za pomoč, manjka namreč podatek, kje se nahajajo, da zaključimo njihov vpis v zbirko na zemljevidu. 
 
Slika 1: Mariborska partizanska obeležja na Geopediji. Rdeče zvezdice označujejo obstoječa, zelene pa premaknjena, oziroma odstranjena obeležja.


'''Kozjaški trikotnik'''

Na odseku poti XIV. divizije od gradu Lindek do Jurka je od postavitve do danes izginilo šest obeležij, sedmemu, Tomšičevi brigadi na gradu Lindek, pa grozi, da bo skupaj z razvalinami gradu zgrmelo v dolino. Pred dvema letoma smo imeli v Celju sestanek na to temo, vendar se zadeva ni premaknila niti za ped.

Izginila so naslednja obeležja: preboju divizije pri Senegaškem mlinu, trem padlim borcem Tomšičeve brigade na Basališču, borbam XIV. divizije za posest Paškega Kozjaka pri Svetem Joštu, padlima borcema XIV. divizije ob cesti proti Strgarju, padlima partizanoma XIV. divizije ob planinskem domu, padlemu borcu XIV. divizije pri kmetiji Jurk. 

Slika 2: Odstranjeni spomenik pri Senegaškem mlinu. Foto Zdovc

'''Zaplaninski trikotnik'''

Na 248. strani knjige Ivana Vidalija ''Kamniško-zasavski odred'' je zapis o razbitju 1. bataljona na Zaplanini in tragičnem padcu enaintridesetih borcev, skupaj s poveljnikom Francem Bratunom – Jelenom. Podoben zapis o tej tragediji je tudi v delu Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'' (491). Nepojmljivo je, da tem junakom na mestu tragedije ni bilo postavljeno vsaj drobno obeležje. Beli se zavzemajo za vsakega domobranca, mi pa pozabimo kar na cel bataljon partizanskih borcev.
S spomeničarjem Tonetom Gržino sva iskala mesto njihovega pokopa. Pokazal nama ga je domačin. Padli borci so bili verjetno prekopani na drugo lokacijo (morda v grobnico na Gorici nad Vranskim), vendar je čudno, da tam na spomeniku niso omenjeni niti z besedo.
 
Slika 3: Mesto pokopa 1. bataljona KZO. Foto Stane Gradišnik

Čas neusmiljeno drobi v prah spomine na leta, ko je slovensko ljudstvo položilo prve temeljne kamne slovenske države. Ti kamni so tudi pomniki partizanskega boja, ki vse prepogosto izginjajo v »črnih luknjah«, ki jih pridno širijo zanikovalci vrednot NOB in znanilci zloveščega novega reda.

'''Stane Gradišnik'''

===Brežiški pohod===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (36) januar

Iz zgodovine NOB poznamo kar nekaj pohodov partizanskih enot, ki so trajno zapisani v spominu: igmanski marš, pohod Štirinajste divizije na Štajersko, vranov let in eden prvih – brežiški pohod.

Nemški okupator je 20. oktobra 1941 objavil odlok o izselitvi celotnega slovenskega prebivalstva v Posavju in Posotelju. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je zato na to območje poslalo vse razpoložljive enote.

Štajerski bataljon je po napadu na Šoštanj in hudem boju na Čreti prispel k Brinarju v Griže. Po izdatni večerji je komandant Stane 50 svojim borcem razložil namen pohoda na Kozjansko. Tako so Pohorci, Savinjčani in revirci še isti večer odšli na 150 km dolgo pot, polno bridkih izkušenj in nečloveških naporov.

Ivo Polančič – Ubo, kurir Štajerskega bataljona, je bil poslan proti Celju. Ko je stopil v slaščičarno Rugo, so v lokal vdrli gestapovci in ga prijeli. Ubo se je iztrgal agentom in zbežal po ulici. Med begom ga je pokosil rafal brzostrelke. Ta mladi mariborski skojevec je bil prva žrtev brežiškega pohoda.

Borci Štajerskega bataljona so hodili po desnem bregu Savinje, prišli čez petrovški most na levi breg, zavili nad Levcem proti Joštovemu mlinu ter za Golovcem prečkali glavno cesto Celje–Maribor, zatem so se mimo Ljubečne podali do Bovš, kjer so se utaborili pri kmetu Dobrotinšku.

Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško okupacijo doletela nadvse tragična usoda, saj je življenje izgubilo kar šest njenih članov, vojno sta preživeli samo dve sestri. Čeprav svojih življenj niso žrtvovali za kak komunizem, marveč za svobodo slovenskega naroda, so po slovenski osamosvojitvi Osnovno šolo bratov Dobrotinškov v Vojniku preimenovali v OŠ Vojnik. Prav bi bilo, da bi občina Vojnik šoli vrnila prejšnje ime.

Naslednjo noč je domačin Anton Vengust odpeljal bataljon preko Bovš do Dobja (Marija Dobje) pri Dramljah, od tam naprej pa Ludvik Mastnak prek Dramelj na Razbor. Ko so se borci okrog petih zjutraj ustavili pri samotni domačiji Franca Škerlja, so polegli in zaspali ter si hkrati posušili premočeno obleko. Do poldneva je nametlo pol metra snega. Med pripravami za odhod je nekje za Dramljami že začelo pokati … Zaradi izdaje je skoraj vsa Škerljeva družina končala na gestapovskem strelišču v Mariboru. 

Vasica Sv. Helena v Javorju čepi na visokem hribu nad slivniško dolino. Tu se je našel izdajalec in šel Nemcem naznanit prihod bataljona. Po kolovozih in po celem snegu so lezle proti bataljonu ženske s koši, za njimi pa moški v civilu – preoblečeni gestapovci. Umik, toda kam? Pred njimi je bila čistina, edino tam ni bilo Nemcev. Komandant Stane je dal povelje za umik in bataljon se je pognal po čistini. Bežeče so spremljali rafali.

Prvi je padel Angel Besednjak – Don, za njim Peter Šprajc – Jur, pa Lojze Juvan – Jovo in nazadnje še Vinko Čebin – Stevo. Padle partizane so Nemci odpeljali v Slivnico in jih pometali v Graselijev hlev.

Bataljon je bil po umiku brez orientacije. K sreči je imel komandant Stane s seboj mali kompas. Zakrit pod odejo je ob svetlobi baterije našel pravo smer. Pot jih je peljala prek Vetrnika nad Kozjem na Bohor, do gozdarske koče Federmaus.

Javk ni bilo več, bile so izdane, zato je komandant Stane krenil z bataljonom nazaj v Savinjsko dolino. Kmetje v Golobinjeku, malem naselju pod Planino, so bili veseli prihoda partizanov. Postregli so jim z vsem, kar so premogli, in borci so se počutili pri njih kot doma. Blizu Šmidovega mlina na Marofu se je bataljon spustil v ozko globel do močno naraslega potoka Gračnice. Takrat se je mitraljezcu Gustlu Greifu – Blisku in Mihi Pintarju – Toledu udrl sneg pod nogami. Greifa je pokosil rafal, bataljon pa je izgubil strojnico.

Strojnico je nosil Blisk vse iz Hajdine, kjer so jo izkopali, prek Pohorja do napada na Šoštanj, v bojih na Čreti in pri Sv. Heleni, vse do Jurkloštra. Na Hajdini je postavljen pomnik, ki pripoveduje o tem, kako so se oboroževali partizani.

Borci Štajerskega bataljona so na več kot 150 km dolgem pohodu v izredno neugodnih vremenskih razmerah pokazali vzdržljivost, ki je bila na meji človeške zmogljivosti. Odkar so odšli iz Savinjske doline, so bili deset dni neprestano na nogah. Skoraj mesec dni se ni nihče preoblekel in sezul čevljev. Noge so imeli otrple od mokrote in ozeblin. Bili so tako lačni, da so jedli vse, kar so našli užitnega, koruzo, zmrznjeno repo, zeljne kocene … Štajerski partizani so na Kozjanskem kljubovali desetkratni in tudi dvajsetkratni nemški premoči, njihov pohod je bil junaško dejanje, podobno kot čez dobri dve leti kalvarija Štirinajste divizije na Kozjanskem.

Štajerski bataljon se je preko partizanskega železniškega prehoda in Stanetovega mostu pri Šmarjeti, ki ga je pred leti odnesla povodenj, ter preko Gozdnika vračal na svoj izhodiščni položaj k Brinarju v Griže, kjer se je čez zimo razšel. 

Komandant Franc Rozman – Stane je odšel od Brinarja med zadnjimi, v noči med 8. in 9. novembrom 1941 je šel poročat glavnemu poveljstvu v Ljubljani. Na Štajersko se je vrnil naslednje leto z II. grupo odredov. Bojna enota se je ob ustanovitvi imenovala Prva štajerska brigada. To je bila prva brigada na slovenskih tleh in tretja v Jugoslaviji.

'''Slike'''

*Spomenik pri Brinarju v Grižah zaznamuje začetek Brežiškega pohoda. Foto S. Gradišnik
*Kraj smrti Iva Polančiča – Uba v Celju. Foto M. Hladnik
*Plošča pobitim Dobrotinškovim s Tomaža nad Vojnikom. Foto S. Gradišnik
*Plošča pobitim Škerljevim na Razborju nad Dramljami. Foto S. Gradišnik
*Spomenik na grobišču borcev 1. Štajerskega bataljona pri sv. Heleni v Javorju pri Šentjurju. Foto Bor Borovski
*Plošča na Gračnerjevi hiši v Golobinjeku pri Planini. Foto M. Kermavnar
*Kraj smrti Avgusta Greifa – Bliska ob Gračnici pod Mrzlim Poljem. Foto M. Hladnik
*Obeležje na mestu skritega orožja pri Hajdini. Foto S. Lepej

'''Viri'''

*Boris Čižmek – Bor. ''Bitka, kakor življenje dolga: Pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev''. Ur. Ivan Križnar in Mira Mihevc. Ljubljana: CZ, 1978.
*France Filipič: ''Prvi pohorski partizani''. Maribor: Obzorja, 1965.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Lojze Požun: ''Trbovlje v NOB: 1941–1942''. Trbovlje: OO ZZB NOV, 1986.
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju''. Ljubljana: ZZB NOB Slovenije in Svobodna misel, 2014.

'''Stane Gradišnik'''

===Nasilje že pred vojno===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (35) december

{|
|[[File:Nikola Hećimović.JPG|thumb|250 px|Nikola Hećimović]]
|[[File:Đuro Đaković (1).png|thumb|Đuro Đaković]]
|[[File:Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959.jpg|thumb|400 px|Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959]]
|}

V zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji (ta trenutno vsebuje 8400 obeležij) naletimo tudi na nekatera obeležja, ki se nanašajo na čas pred drugo svetovno vojno ali tik po njej. V partizanski zbirki so se znašli, ker se navezujejo na vojni čas in so jih zato brez zadržkov obravnavali med partizanskimi. Posvečeni so bili delavskim štrajkom in komunistični partiji pred vojno, po vojni pa mladinskim delovnim akcijam in prehodu tovarn v delavsko last. Nekoč bomo ta obeležja prestavili v poseben sloj, dotlej pa naj na zemljevidu pričajo o povezanosti narodnoosvobodilnega in socialnorevolucionarnega gibanja.

Stojim pred bivšo orožniško postajo na Mariborski 45 v Selnici ob Dravi. Od tod so jugoslovanski orožniki leta 1929 odpeljali na severno državno mejo revolucionarja Đura Đakovića in Nikolo Hećimovića, kjer so ju pokončali »zaradi poskusa bega«. 42-letni Đaković je bil organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije, 28-letni Hećimović pa je bil tajnik mednarodne Rdeče pomoči.

Obeležje na stavbi je v slabem stanju, pod njim je vsajen zgodnji paradižnik. Na obeležju je plošča z obrisom njunih obrazov, ki se pojavlja kar na treh njima posvečenih obeležjih. 
 
Plošča na pročelju nekdanje orožniške postaje v Selnici ob Dravi:
&lt;poem&gt;
TU STA MED 24. IN 25. 4. 1929 POD HUDIM 
NASILJEM OROŽNIKOV PREŽIVELA
POSLEDNJO NOČ ŽIVLJENJE VODILNA
FUNKCIONARJA KPJ ĐURO ĐAKOVIČ IN
NIKOLA HEČIMOVIČ.

BORCI 3. BATALJONA POHORSKEGA ODREDA SO
9. 9. 1944 RAZOROŽILI POSADKO OKUPATORJEVE
OROŽNIŠKE POSTAJE V SELNICI.
&lt;/poem&gt;

24. aprila 1929 sta dva orožnika iz Zagreba privedla do Šelove kmetije na Velikem Boču nad Selnico (št. 35, 2353 Sv. Duh na Ostrem Vrhu) vklenjena Đakovića in Hečimovića. Tu je stanoval Karel Ledinek, ki je vzdrževal partijske zveze preko meje. Orožnika sta preiskala hišo, da bi našla ilegalno partijsko literaturo, vendar brez uspeha.
Jetnika sta odpeljala nazaj v Selnico, kjer so ju na orožniški postaji mučili. Naslednji dan so se ponovno odpravili na Šelovo kmetijo, od tam pa v Šelovo grapo v neposredni bližini državne meje, kjer naj bi pokazala zakopano literaturo. Tu sta ju orožnika ustrelila. Policija je razširila lažno novico, da sta bila ubita pri poskusu pobega čez mejo.

Slovenska obeležja revolucionarjema se nahajajo na Šelovi domačiji, na Kormonovi domačiji (Gaj nad Mariborom 23, 2354 Bresternica), kjer sta se ustavila na poti v smrt, v Šelovi grapi in v spominskem parku pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. Tisto na Šelovi domačiji je skoraj razpadlo, reliefna slika je zabrisana, črke so nečitljive. Tudi spomenik v Šelovi grapi je v slabem stanju.
 
Domačini so mi povedali, da sta pred osamosvojitvijo za obeležja skrbeli teritorialna obramba in JLA. Po novem bi morale bdeti nad njimi krajevne skupnosti oz. občine, ki pa ponekod tega ne počnejo.  

Časopisi so se razpisali o smrti dveh revolucionarjev na meji, v domačih so objavili uradno policijsko poročilo, v tujih pa so govorili o naklepnem uboju in ogorčeno obsojali šestojanuarsko diktaturo. Zločin je organiziral šef zagrebške policije Janko Bedeković. 28. aprila je avstrijska komisija ugotovila, da sta bila ubita na avstrijski strani meje in potem trupli premeščeni vsako na drug kraj ob potoku na jugoslovanski strani. Mlako krvi na mestu smrti sta orožnika prekrila s suhim listjem. 8. maja so pri obdukciji ugotovili, da sta bila ustreljena od blizu in pred smrtjo mučena.
 
Ubita jugoslovanska revolucionarja so pokopali pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Leta 1949 so posmrtne ostanke Đura Đakovića prenesli v grobnico na Kalemegdanu v Beogradu, posmrtne ostanke Nikole Hećimovića pa v Zagreb.

*Slika: Slabo ohranjena plošča na Šelovi domačiji, Veliki Boč 35
*Slika: Pri Kormonovih se je na poti v smrt 24. 4. 1929 ustavil korak vodilnih funkcionarjev KPJ, Đura Đakovića in Nikole Hećimovića.  Tu je bila tudi postojanka NOB. 
*Slika: Spomenik Đakoviću in Hećimoviću v Šelovi grapi je v slabem stanju.
*Slika: Spominski park pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu

Viri:

*Smrt komunističnih kurirjev na meji pojasnjena. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0YXB18J1 ''Jutro'' 30. aprila 1929,] str. 6.
*[[:w:sr:Ђуро Ђаковић|Đuro Đaković]]. Wikipedija.
*[[:w:sr:Никола Хећимовић|Nikola Hećimović]]. Wikipedija.

'''Stane Gradišnik'''

=== Partizanski spomeniki v vojašnicah ===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (34) november

Zdaj ko je na Geopediji vrisanih že več kot 8500 partizanskih obeležij in si spomeničarji upamo predvidevati, da se počasi bližamo celoti, si lahko privoščimo kako drobno analizo in statistiko. V sodelovanju z MORS-om smo Daniel Divjak, Miloš Kermavnar in podpisani pregledali obeležja po slovenskih vojašnicah. Izkusili smo, da do njih ni mogoče kar tako, ponekod vstop v vojašnico sploh ni bil mogoč in so posnetke spomenikov na našo prošnjo poslali sami. Druga izkušnja zadeva preimenovanje vojašnic po letu 1991. Pred tem so nosile ime tega ali onega partizanskega heroja, po preimenovalni ihti pa se imenujejo po tem ali onem osamosvojitelju. Kipom herojev, po katerih so se vojašnice imenovale in so stali kje znotraj ograje, so našli kako drugo mesto ali pa so preprosto izginili. Veliko vojašnic danes ni več, propadle so tudi nekdanje karavle ob meji, ali pa so spremenile namembnost. 

Če smo prav prešteli, je bilo nekoč v vojašnicah 40 partizanskih obeležij. Danes jih je le še ducat. Dvanajst vojašniških spomenikov je ostalo na mestu tudi potem, ko vojašnic tam ni bilo več, ali pa so jih premaknili na kako primernejše mesto. Šestnajst obeležij je na spomeniškem zemljevidu označenih z zeleno zvezdico, kar pomeni, da spomenika tam ni več. Večinoma so to spomeniki s terena, kjer vojašnic ni več, štirje pa so bili odstranjeni iz delujočih vojašnic. 

V celotni zbirki slovenskih partizanskih spomenikov je zelenih zvezdic za odstranjene ali premaknjene spomenike 526 ali 6 %. V vojašnicah je delež odstranitev nesorazmerno večji, kar 40 %! Kot da bi se Slovenska vojska želela znebiti nevšečne partizanske dediščine. Kot da nima s partizani nič. Alergija na partizanstvo spominja na tisto, ki jo je opaziti v gorah. Tudi tam je bilo vandaliziranje partizanskih obeležij pogostejše kot drugje (nasilno je bila poškodovana ena četrtina plošč). Oboje, gore in vojska, so simbolni nacionalni prostor, na obeh mestih so se rivalske politike prerivale za prevlado in ga poskušale uzurpirati. 

Po spletu okoliščin so se ohranili vojašniški kipi ali plošče narodnih herojev Staneta Žagarja v Kranju, Milana Majcna in Tita v Novem mestu, trije celjski kipi (Slavko Šlander, Franc Rozman – Stane, Jože Menih – Rajko Knap), Andrej Žvan – Boris na Bohinjski Beli, Titov kip in Slava Klavora v Mariboru, Franc Leskošek – Luka na Viču pri Dravogradu, Jože Gregorčič v Škofji Loki in Tonček Dežman v Radovljici.

Niso pa imeli te sreče še en Šlandrov kip v Celju, Dušan Kveder na Ptuju, Boris Kidrič v Šentvidu v Ljubljani, Ljubo Šercer v Ljubljani, Mirko Bračič v Ribnici, Franc Pasterk v karavli pri mejnem prehodu Reht in dvoje Titovih doprsnih kipov (Frančiška Smerduja in Borisa Kalina) v karavli na Ljubelju. Težko bi rekli, da so nekateri partizanski heroji šli zgodovinskim revizionistom na živce bolj kot drugi, na živce jim je šlo partizanstvo v celoti. Do odstranitev ni prišlo zaradi napak, ki bi jih očitali herojem, ampak zaradi neustavljive gorečnosti nekaterih komandirjev in ministrov.

Celopostavni bronasti kipi so težka reč in pričakovali bi, da bodo obtičali, kamor so jih postavili. Pa ravno te najraje premikajo. Dvoje kipov iz Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah (Partizanska družina Božidarja Pengova in Bombaš Vanje Radauša) so leta 2022 skupaj s tistimi z Brda pri Kranju umaknili v vojaški muzej v Pivki. Po dve leti trajajočih počitnicah v Pivki se bosta menda vrnila v Poljče. No, sicer nista od rojstva v Poljčah: eden je sem prišel izpred konjušnice na Brdu, drugi pa iz Vile Bled. Kaj si spomeničarski aktivist mislim o selitvah? Žalostno je, da se kiparskih mojstrovin otepajo, namesto da bi se pulili zanje. 

Po drugi svetovni vojni so lokalni muzeji običajno vsaj posamezno sobo posvetili NOB. Danes so NOB-razstave in NOB-zbirke v njih redke. Kako pa je v specializiranih vojaških muzejih? Čeprav je bila druga svetovna za Slovence veliko usodnejša od prve in bi brez partizanov Slovenije v današnjem obsegu ne bilo, so partizanski eksponati v Parku vojaške zgodovine v Pivki in v Vojaškem muzeju Tabor v Lokvi pri Sežani v manjšini, Vojni muzej Logatec in Vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski kadetnici pa v svoji spletni predstavitvi druge svetovne vojne ali partizanov sploh ne omenjata. 

Če povzamem: partizanska spomeniška dediščina je v slovenski vojski po letu 1991 doživljala potlačenje in izbris, ki sta po obsegu morda primerljiva le še s preimenovanjem šol in z izključevanjem NOB iz šolske snovi. Odstranjevanje spomenikov je kulturni vandalizem, ki se ga tisti, ki so ga zagrešili, po tihem sramujejo. Svojih nespodobnih početij ne dokumentirajo in ne razglašajo, zato je sled za odstranjenimi obeležji marsikje zbledela. Javni servisi, inštitucije in organizacije, kot so Zavodi za varstvo kulturne dediščine, policija, sodstvo …, nimajo volje in moči, da bi jih raziskali (izjema so posamezni medijsko odmevni primeri, npr. tisti z Brda), zato moramo izginotja namesto njih na svojo pest evidentirati in kartirati zavzeti upokojeni prostovoljci.

'''Miran Hladnik'''

'''Slike''' 

*Vanja Radauš: Bombaš, Poljče, trenutno v Pivki, foto M. Hladnik
*»Obdelani« Tito neznanega kiparja, Maribor, foto I. Smiljanić
*Stane Žagar, Kranj, foto M. Hladnik
*Slavko Šlander, Celje, foto U. Ferlež
*Franc Rozman – Stane, Celje, foto U. Ferlež
*Jože Menih – Rajko Knap, Celje, foto U. Ferlež
*Andrej Žvan – Boris, Bohinjska Bela, foto M. Hladnik
*Pohorski partizani, Slovenska Bistrica, foto Slovenska vojska
*Tone Svetina: skulptura na Rudnem Polju, foto M. Hladnik

===Spopad na Lipniški planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (33) oktober

Do spopada na Lipniški planini med Nemci in Selško četo je prišlo 9. septembra 1942. V bitki in kmalu po njej je padlo 28 partizanov.

Junija 1942 je Heinrich Himmler, državni vodja SS in načelnik nemške policije, ukazal operacijo Enzian za uničenje odporniškega gibanja na Gorenjskem. 10. avgusta so začeli z ofenzivo proti nekaj sto partizanom. Najpomembnejša med nemškimi enotami je bila motorizirani 18. policijski polk gorskih lovcev z okoli 3500 možmi, izurjenimi za boj na Kavkazu, opremljen s topovi in lahkimi oklepniki. 

Selška četa je konec avgusta in v začetku septembra delovala v Železnikih, Podnartu, Kropi, Lipnici in Podlonku. V Soteski v Bohinju so požgali žago in deske za Nemčijo. 9. septembra 1942 zjutraj je okrog 60 borcev Selške čete 2. grupe odredov in štaba 1. grupe odredov pod vodstvom komandanta Jožeta Gregorčiča, ki je bil po vojni razglašen za narodnega heroja, zapustilo taborišče na Pašnem vrhu pod Ratitovcem in se pred močnimi nemškimi enotami, ki so se v drugem valu ofenzive približevale po Selški dolini, umaknilo v gozdove Jelovice. Vodil jih je Mirko Ambrožič, čelno patruljo spredaj pa komandir čete Polde Ravnihar. Na sredini kolone sta bila komandant štaba Jože Gregorčič – Gorenjc in politični komisar Lojze Kebe – Štefan, ki sta bila med organizatorji boja proti okupatorju; Gregorčič je bil španski borec in je poveljeval v dražgoški bitki. Ob desetih so se približali Lipniški planini, kjer jih je v gozdu čakala močna nemška zaseda.

Nemci so z brzostrelkami napadli zadnje partizane v koloni. Partizani so bežali proti Kravjemu potoku, v globeli so se zaradi hudega ognja obrnili in se prebijali proti Lipniški planini. Redek smrekov gozd jim ni nudil zavetja. Komandant Gregorčič je bil ranjen v stegno, mitraljezec Tone Benedičič, komandir Polde in sedemnajstletni kurir Janez Lušina – Mali iz Dražgoš so ga skrili v odvodni jarek in pokrili z dračjem in praprotjo. Nekaj partizanov se je združilo na kamnitem griču nad planino in sledilo Lušini, ki je kot pastir poznal Jelovico, v Dražgoško goro.

Najmlajša med padlimi sta bila 17-letnika šiviljska pomočnica iz Krope Frančiška Pogačnik in kranjski gimnazijec Stanislav Pesjak; Stanislav je padel po treh dneh, ko je šel s soborci iskat Gregorčiča. Študenta Sava Osredkar in Mirko Šušteršič sta umrla pri Mošenjski planini; našli so ju po mesecu dni in ju tam začasno pokopali. Padel je tudi Savov brat dvojček Radko; njun tretji brat Milan je v Ljubljani vodil ilegalni radio Kričač.

Janez Branc – Gošar s Hrušice se je pred smrtjo na Lipniški planini izognil streljanju talcev na Hrušici, graver Karel Perdih – Žar pa se je mesec prej z vratolomnim skokom v prepad rešil z morišča talcev v Mostah pri Žirovnici. Med padlimi je bil mizarski pomočnik Peter Pogačnik – Skala iz Zaloš. Padla sta še dva njegova brata: Jože kot talec v Poljanski dolini, Janez pa na planini Golobar. 

Bratoma Janku in Leopoldu Ravniharju s Križne Gore so svojci v bližini postavili posebno ploščo; v partizanih sta padla še dva brata Ravnihar.

Najstarejša med padlimi je bila 53-letna vdova Frančiška Staroverski – Špela iz Krope, ki je bila v četi s sinovi Tonetom, Valentinom, Francem, starimi od 16 do 18 let, in 14-letno hčerko Francko. Hčer Francko so ujeli in zaprli v Begunjah, a jo zaradi mladosti kmalu izpustili. Spet je šla med partizane, spet so jo ujeli in odpeljali v Begunje, od koder je pobegnila in šla tretjič k partizanom. Valentina so januarja 1944 ustrelili orožniki v Kamni Gorici.

Marta Tavčar – Rija iz Most pri Žirovnici je bila Gregorčičevo dekle, v partizanih je bila en mesec, doma pri starših je pustila leto starega sina Bena. Starše so Nemci izselili, Bena pa dali v program Lebensborn, da bi ga vzgojili v Nemca. Umrla je, ko se je ranjena vračala h Gregorčiču, da bi mu pomagala.

18 partizanov se je rešilo, 12 so jih ujeli in deset deportirali v koncentracijska taborišča, dva pa prisilno vpoklicali v nemško vojsko. Ujeti partizani so morali z Nemci iskati ranjence. Mrtve so znosili na planino, jim umili obraze in jih fotografirali. Gestapo je na velikih letakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Pozneje so ujeti pričali, da se je najbrž ustrelil sam. Mrtve so več dni pustili ležati na soncu, šele potem so jih vaščani smeli pokopati.

Posmrtne ostanke padlih na Mošenjski in Lipniški planini ter na drugih krajih po Jelovici so septembra 1949 odkopali, prepeljali v Radovljico in jih s soglasjem svojcev pokopali v skupni grob med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor; med njimi tudi neidentificirana trupla. V grobišču je tudi tretji brat Osredkarjevih, Jože oz. Ive – Stipe (1915), ki je padel avgusta 1942 pod Blegošem. V grobnico sredi grajskega parka, ob spomenik, ki ga je oblikoval arhitekt Edo Ravnikar, so jih položili leta 1960. 

Viri
*	[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*	[[:w:Jože Gregorčič|Jože Gregorčič]]. Wikipedija
*	Spomenik na Lipniški planini. Geopedija.
*	Ciril Zupanc: Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941–1943. ''Loški razgledi'' 22/1 (1975).
*	Janez Lušina – Mali: Težki dnevi borcev Selške čete. ''Loški razgledi'' 11/1 (1964).

{|
|[[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|Mrtvi partizan na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 01.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 03.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|}

'''Miran Hladnik'''

===Spopad na Mošenjski planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (32) september

{|
|[[File:Partizanski spomenik na Mošenjski planini.jpg|thumb|Spomenik na Mošenjski planini]]
|[[File:Mošenjska planina, 1946, grob 14 partizanov.jpg|thumb|Grob partizanov na Mošenjski planini leta 1946]]
|}

Na gorenjski planoti Jelovici, ki se razprostira v trikotniku med Savo Bohinjko in Savo pod Radovljico, je raztresenih blizu 50 partizanskih obeležij, več skupaj jih je v Dražgošah in okrog Vodiške planine. Lepo je vedeti, da nobeno ni bilo uničeno. Med jeloviške spomenike bi lahko prišteli še grobnico v Grajskem parku v Radovljici, kamor so po vojni prekopali partizane Cankarjevega bataljona in iz drugih enot, padle na Jelovici. O partizanščini na Jelovici govori vrsta knjig in člankov, npr. ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka'' Ivana Jana; drugi pisci so Ivan Križnar, Marijan Masterl, Franc Konobelj, Bogdan Osolnik  idr. 

Med jeloviškimi obeležji imata posebno mesto spomenika na Mošenjski in na Lipniški planini, ki spominjata na dve bitki Cankarjevega bataljona leta 1942, ki sta se končali s številnimi partizanskimi žrtvami. Revizionistični &quot;domoljubni&quot; zgodovinarji žrtve spopada na Mošenjski planini 13. januarja prištevajo kar k dražgoški bitki nekaj dni  prej, da bi izenačili padle na slovenski in na nemški strani in tako zmanjšali njen pomen ter jo prikazali kot partizanski poraz. 

Po bitki v Dražgošah sta se 12. januarja 1942 dva voda Cankarjevega bataljona, Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, z ženskami in otroki 60 ljudi, umaknila v kočo na Mošenjski planini na Jelovici. Izbira zatočišča strateško ni bila najboljša, saj je koča stala na čistini sredi gozda. Po izdajstvu jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka.

Že prve krogle so prebile lesene stene, kdor je poskusil zbežati, je bil ubit. Ranjenci v kleti koče so zmrzovali, saj je bila temperatura −32°C, zaradi mraza je odpovedalo tudi orožje. Štirje težko ranjeni so prosili tovariše za milostni strel. Henrik Biček, ki je v Dražgošah s skale nad vasjo, ki se danes imenuje po njem, z mitraljezom kosil med napadalci, je bil dvakrat ranjen. Prvič je dobil dva strela v nogo, ko se je skušal prebiti, drugič mu je krogla presekala lobanjo. Ranjenega Henrika, ki je bil še komaj pri zavesti, je pred prebojem iz koče ustrelil njegov brat Franc in tako izpolnil njegovo željo, da nihče od njiju ne bo padel Nemcem živ v roke. Bička sta bila iz primorske družine, ki je pred Italijani pobegnila v Jugoslavijo, Henrik je bil pred vojno nogometaš, Franc pa je bil komandant v več partizanskih enotah in nazadnje tankist.

Obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov. Najmlajši med padlimi je bil 18-letni čevljarski pomočnik  Stanislav Oman iz Hotovlje, najstarejši pa 53-letni kranjski mizar  Ivan Kovačič, tako kot številni drugi borci v enoti primorski begunec; njegov sin Janez je padel dva dni prej v Dražgošah. 

Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom Franca Bička v drugo smer med drugo in četrto uro zjutraj pa je bil uspešen. S seboj so vzeli štiri ranjence. Sovražnik, ki ni imel nobene žrtve, je kočo skupaj z mrtvimi zažgal. Po bitki so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Izdajalca gozdarja Košmrlja so partizani spomladi likvidirali.

Napis na spomeniku:
&lt;poem&gt;
ŠE MRTVI SO JIM BILI V NAPOTO
VRGLI SO JIH V GOREČO KOČO
11 BORCEV JE KAKOR ŽRTVENI DAR
ZGORELO ZA NAŠO PROSTOST.
&lt;/poem&gt;

'''Miran Hladnik'''

*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Franc Biček|Franc Biček]]. Wikipedija.

===Anton Rogina – Jager===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (31) avgust

V vaški gostilni smo imeli gosta, ki je kelnarici v šali pravil: »Ko spijem, zapiš, ko rabiš, pa zbriš.« Ta dvojna morala je vedno živa, še posebej pri RKC, kadar gre za ponarejanje in brisanje zgodovine.

K pisanju te pripovedi me je vzpodbudila oddaja Pričevalci, kjer Vida Dular (»gorska Vida«) govori o svojem očetu domobranskem častniku. Ko se je takoj po koncu vojne vrnil domov v Pameče, so ga »sneli« partizani (verjetno Vojska državne varnosti) in odpeljali v neznano. Gospo Vido sem spoznal pred leti, ko sem iskal sled za izginulim nagrobnikom Franja Dularja, prvoborca iz Mislinjske doline. Potrkal sem pri njej doma, nad pameškim pokopališčem. Prostodušno je priznala, da sva vsak na svojem bregu, o partizanu Franju in o stricu duhovniku v Ribnici na Pohorju, ki je bil Franjev zaščitnik, pa niti besede.

Sam sem moral ugotoviti, da so sorodniki nagrobnik, ki so ga Franju postavili soborci, preprosto odstranili in zamenjali z novim, a brez Franjevega imena na njem. O tem sem obvestil KO ZB Dravograd in upam, da je ploščica s Franjevim imenom že na pokopališkem zidu.

Podobno oteženo je bilo iskanje spominskega kamna organizatorja upora proti okupatorju pod domačijo Močivnik nad slovenjegraškim Podgorjem Toneta Rogine – Jagra. Dobil sem občutek, da je to tabu tema, v katero ne gre drezati. 

Jagrov spomenik iz granita je sestavni del Spominskega parka Razbor. Stoji v bližini kmetije Vinka Lenarta (p. d. pri Močivniku), kjer je 13. aprila 1945 padel. Anton Rogina – Jager, pred vojno gostilničar, je bil član okrožnega odbora OF Dravograd. Deloval je v obveščevalnem centru, ki je bil nekaj časa v bunkerju pri Močivnikovi domačiji. Podgorje z okolico je bilo pomembno partizansko področje. Ob razsulu stare Jugoslavije je Tone Rogina iz Podgorja zbral precej orožja in streliva ter ga shranil. To orožje so leta 1941 aktivisti odnesli na Pohorje. Ohranjen je nemški dokument, ki pravi, da so partizani 1. oktobra 1941 pri Podgorju streljali na orožniško patruljo.

V Novakovem gozdu je bila od septembra 1944 do aprila 1945 baza partizanskih obveščevalcev. To je bil nadzemni bunker v gozdnem jarku – opuščeni cesti. Nemci so bazo odkrili. Šef obveščevalne točke Tone Rogina – Jager je tedaj padel (okoliščine smrti niso čisto jasne), drugi partizani, ki so bili tedaj v bazi, pa so se rešili. Policisti so preiskali bunker, pobrali nekaj dokumentov, drugo pa požgali. O tem je pisala Urška Krivec – Vanda iz Sredem pri Podgorju, ki je bila obveščevalka za obveščevalni center E/E četrte operativne cone pod vodstvom Antona Rogine – Jagra. 

»Gorska Vida« se huduje nad občinarji, češ da ne nosijo vencev do križa na grobišču v Žančanih (Raduše), kjer naj bi bili ostanki bežečih kvizlingov. Menim, da bi bilo priznanje tega grobišča za spomenik državnega pomena velika napaka. V njem leži množica krvavorokih izmečkov z vseh koncev Balkana. Naj jih objokuje, kdor hoče, mi jih ne smemo enačiti z ostalimi obeležji naše zgodovine.

Tako kot se partizanska obeležja počasi in po tihem selijo s terena v muzejske depoje in se v muzejih ukinja obdobje druge svetovne vojne, izginja tudi socializem, za katerega so se borili naši starši, pa tudi mi. Pravega komunizma nikoli nismo poznali, fašizem in nacizem pa se veselo, skozi prednja in zadnja vrata, vračata nazaj v našo evropsko kulturo. 

'''Stane Gradišnik'''

'''Viri'''

*Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec'' (1985), 38.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju'' (1962), 220–221.
*Marjan Linasi: ''Mežiška dolina in območje Dravograda v viharnih letih 1941-1945'' (2019), 428.

'''Slike''' 
*Propadajoči Jagrov spominski kamen pri Podgorju. Foto: Miran Kačič.
*Jagrov prekop na pokopališče v Podgorju je takoj po osvoboditvi opravil divizijski verski referent, duhovnik Jože Lampret. Foto Terezija Rogina.

===Priznanja popisovalcem partizanskih spomenikov na Geopedijo===

[[File:Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo.jpg|thumb|Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo]]

Aprila 2024 je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman podpisal 49 posebnih priznanj »za delo pri projektu Partizanski spomeniki na Geopediji in za ohranjanje spominskih obeležij« najbolj zavzetim med prostovoljnimi popisovalci, tajnica Tina Masnec pa jih je razposlala področnim organizacijam, da jih ob primernem trenutku podelijo svojim članom. Sodelavci, ki niso člani ZB, so lepo oblikovana priznanja dobili po pošti, nagrajenci iz »trdega jedra« popisovalcev pa smo si jih vzajemno izročili kar na spomeničarskem pikniku na Srednji Dobravi pri Kropi. Priznanja so bila podeljena v času, ko je zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji po enajstih letih dela presegla število 8000. Spodbujajo nas, da kartiramo še preostale spomenike, zlasti družinske nagrobnike na pokopališčih in obeležja Slovencem v tujini. Dela nam ne bo zmanjkalo: zapise v zbirki slogovno in jezikovno čistimo, dopolnjujemo z literaturo, raziskujemo usode mrtvih, vnašamo spomenike v enciklopedične opise krajev in osebnosti, vedno bolj se povezujemo tudi mednarodno.

===Po Slovenskih goricah===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (30) julij

{|
|[[File:Spomenik Lauferjevim v Spodnjem Dupleku, ki so jih Nemci postrelili aprila 1945.jpg|thumb|450 px|Spomenik Kukovičevim v Spodnjem Dupleku]]
|[[File:Dve kolesarski turi po Slovenskih goricah.jpg|thumb|400 px|Zemljevid dveh kolesarskih poti od spomenika do spomenika v Slovenskih goricah]]
|}

Popisovalce partizanskih spomenikov bodejo v oči modre zvezdice na zemljevidu, ki označujejo obeležja, vnesena po literaturi, ki jih ni obiskal še nihče iz ekipe in zato manjkajo njihove fotografije, besedilo, opis ali vse skupaj, lahko pa spomenika celo ni več tam. Svoje izlete zato načrtujemo na področja takih »modrih spomeniških lis«. V tem trenutku sta med 8364 doslej evidentiranimi obeležji 502 neobiskana (6 %), zlasti v zaledju Trsta in Gorice, pod Novim mestom, na severu avstrijske Koroške, na vzhodnem robu Pohorja in v Slovenskih goricah. Iz teh krajev nimamo popisovalcev, zato moramo tja drugi.

Z ženo sva se tokrat odpravila na Dravsko polje in v Slovenske gorice. Vzelo nama je dva dni, prekolesarila sva skupaj 90 kilometrov (ja, z električnim biciklom gre res lažje), prestopila sva meje devetih občin (Miklavž na Dravskem polju, Starše, Duplek, Ptuj, Destrnik, Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih goricah), prespala sva v obcestni gostilni Čelan v Slovenji vasi. Lepo vreme, lepi kraji, prijazni ljudje. Med vasmi so nove kolesarske poti, pokrajina je posejana s sveže zgrajenimi modernimi hišami, na terasah so sedežne garniture iz ratana, vrtove prečesavajo robotske kosilnice, le še sem in tja je mogoče najti kako staro leseno stavbo, ometano z mešanico ilovice in slame. Povsod informacijske table in smerokazi, dežela je pripravljena na prihod turistov. 

Tod prebivajo veseli in družabni ljudje, ki z bolj ali manj domiselno okrašenimi mlaji pred domovi praznujejo svoje okrogle obletnice. Na poti sva naletela na abrahamsko žurko, na poroko in na sveto obhajilo, druženje se je dogajalo v kulturnih in gasilskih domovih, gostilnah in cerkvah. Zdi se, da tukajšnjo skupnost najbolj povezuje in obvladuje prav cerkev. Ker je bilo toplo, so se gospodinje ali obiskovalke po farovškem vrtu v Zgornji Koreni sprehajale kar v kopalkah.

Pot sem okvirno začrtal že doma, na terenu pa se človek orientira z mobijem. Geopedija, kjer so vrisani spomeniki, je na telefonu nerodna, pomagati si je treba še z drugimi aplikacijami, najbolj sem navajen na Alpine Quest in na Locus Maps, tudi zemljevid na papirju pride v poštev. Za vsak slučaj sva slikala tudi spomenike, ki so na zemljevidu označeni z rdečo zvezdico in so torej že popisani, saj dodatna boljša fotografija ne škoduje, pa še spremembe dokumentiraš tako, ki so se zgodile od zadnjega obiska. Spomeniki sploh niso pri miru, z njimi se ves čas nekaj dogaja: obnavljajo jih in prestavljajo, včasih pa katerega tudi zmanjka. Ob prenovi jih snamejo s pročelij, vrnitev na fasado po končanih delih pa ni samoumevna; poizvedeti bo npr. treba, kakšna bo usoda plošče sedmim padlim, ki je bila do trenutne prenove na fasadi osnovne šole v Spodnjem Dupleku.

V splošnem so spomeniki tu lepo vzdrževani, tako kot drugod po Sloveniji. Za razliko od drugih koncev Slovenije na pokopališčih redko najdeš družinski nagrobnik, na katerem bi pisalo, da je nekdo padel v partizanih ali umrl v taborišču, je pa več imen padlih mobilizirancev v nemško vojsko; na celotnem slovenskem ozemlju je bilo takih več kot 10.000. V Trnovski vasi so zapisali, da so padli v »nemški armadi«, kot da bi se to slišalo bolj ugledno. 

V gozdu vzhodno od Miklavža sva pordečila štiri obeležja: dve zemljanki in dva spomenika, en pomotoma podvojeni vpis pa je šel v smeti. Obeležja so bila k sreči ob sprehajalnih poteh in sva jih hitro našla, sicer zna biti iskanje spomenikov v gozdu zamudno.

Spomenik trem pobitim z Lauferjeve kmetije v Spodnjem Dupleku sem neuspešno iskal že pred leti. Pod do njega je zapirala ograja okrog neobljudene hiše in pes, ki je grdo lajal. Zdaj sva pristopila s spodnje strani. Po državnem registru kulturne dediščine bi moral stati ob potoku južno od gozdne ceste. Ker je smerokaz na bukvi usmerjal v nasprotno stran, sva se odločila pri bližnji hiši povprašati, kam je treba. Gospa ni vedela nič o kakem spomeniku. Štiriletnega vnuka je vprašala, če on kaj ve o njem, medtem ko je stari ata v bližini gledal v tla in molčal. Situacija naju je spomnila na Tuhinjsko dolino, kjer se je gospodar ob podobnem poizvedovanju sprenevedavo čudil in odkimaval z glavo, dokler ni njegov sin vzkliknil: »Ata, saj to je spomenik na koncu naše njive.« Na hitro sva se poslovila z obljubo, da jim bova midva povedala za spomenik za njihovo ograjo, ko ga najdeva. Puščica je kazala v pravo smer. Po 50 metrih je potka pripeljala do obeležja s pretresljivo zgodbo iz zadnjih dni vojne leta 1945 v preprostem jeziku: »Tukaj smo Žalostno smrt mi storili. / Nemški gestapovci so nas ustrelili / Bili smo dobri in zvesti / slovenci ta le naš greh je / bil strašen pret Nemci.«

Kako bedno: mož je ovadil nacistom svojce zaradi pomoči partizanom! Ti so mučili in ustrelili mamo Antonijo Laufer, hčerko Roziko Laufer, poročeno Kukovič, ter petnajstletnega fanta Franca Klinarja, ki so ga Lauferjevi sprejeli pod streho.

Oznaka spomenika na državnem zemljevidu se je izkazala napačna. Napake (ki jih ni malo) sem sporočal Ministrstvu za kulturo, kjer se Register nahaja, ker pa popravkov niso vnašali, sem s tem prenehal. Jim pač ni bilo mar. V zbirki kulturne dediščine imajo le 2700 partizanskih spomenikov od več kot 8000, pa še ti so jim odveč, v kulturni dediščini cenijo samo kapelice in kozolce. K sreči je odslej lokacija spomenika v Spodnjem Dupleku natančno zabeležena na Geopediji, s koordinatami, parcelno številko, opisom poti in s tole popisovalsko izkušnjo.

V načrtu je že novo spomeniško kolesarjenje. Če naju ne prehiti kdo od zavzetih tovarišev.

'''Miran Hladnik'''

===Spotikavci===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (29) junij

[[File:Stolperstein Via Matija Gubec 10 (Doberdò del Lago).jpg|thumb|left|Spotikavec na Ulici Matije Gubca v Doberdobu, Italija]]

Pri partizanskih spomenikih nas običajno skrbi njihovo propadanje in vandaliziranje, manj pa se zavedamo, da se obeležja pojavljajo tudi na novo in da jih je v splošnem vedno več. K naraščanju antifašističnih obeležij po Evropi veliko prispeva projekt umetnika [[:w:de:Gunter Demnig|Gunterja Demniga]] iz Berlina, ki od leta 1992 v tlak pred hišami, od koder so ljudi, zlasti Žide, odpeljali v koncentracijska taborišča, vgrajuje spominske kocke velikosti 10 x 10 x 10 cm z medeninasto lično stranjo, kamor so vklesani podatki vsake posamezne žrtve. Poimenoval jih je ''Stolpersteine'', čemur v slovenščini ustreza izraz spotikavci oz. tlakovci spomina. Ker so poravnani z nivojem tlaka, se obnje fizično sicer ni mogoče spotakniti, spotakniti nas želijo le na naših vsakdanjih potih s spominom in opominom na grozote nacizma. Doslej jih je s sodelavci vgradil po 31 evropskih državah že 100.000, od tega na Slovenskem in v slovenščini v zamejskem prostoru okrog osemdeset. Prvi slovenski spotikavci so bili vgrajeni v Mariboru leta 2012, v Ljubljani leta 2018, obakrat ob podpori in prisotnosti predsednika republike, obstajajo tudi v Lendavi, Murski Soboti, Trstu, Gorici, Gradcu in Celovcu ter po krajih okrog teh mest. Na Slovenskem so evidentirali 558 žrtev holokavsta, to so bili domači Židje ali pa Židje, ki so k nam pribežali med vojno v upanju, da bodo tu ušli preganjalcem. Pa niso. Večinoma so jih polovili in pomorili v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, med njimi 69 otrok. Ni mogoče razumeti, da izraelski sorodniki žrtev danes podobno morijo palestinske otroki v Gazi! Na Geopedijin zemljevid vpišemo spotikavce takoj, ko izvemo zanje. Prve sezname je posredoval Vuk Ćosić, sicer pa izvemo zanje iz nemške Wikipedije, kjer so izčrpno predstavljeni in poslikani. Stika z ljudmi, ki jih postavljajo, še nismo uspeli vzpostaviti. Njihove izkušnje bi lahko olajšale birokratske ovire, na katere naletimo pri umeščanju novih obeležij v prostor.

Po velikosti na spotikavce spominjajo okrogli kovinski stebrički z ovalno prirezano napisno stranico na Poti spominov in tovarištva, ki pa večinoma niso neposredno povezani z NOB. Oboji so lep zgled za obeleževanje druge svetovne vojne tam, kjer za kak večji spomenik ni prostora, denarja ali interesa. V koncentracijskih in delovnih taboriščih ter v izgnanstvu je umrlo 11.000 Slovencev, ki so jih tja zaprli zato, ker so bili izobraženci, duhovniki, komunisti, homoseksualci, Cigani, partizani ali sorodniki in simpatizerji partizanov. Obeležje, podobno Demnigovim spotikavcem, bi zaslužil vsak od njih. 

Z Miro sva poslikala spotikavce v italijanskem Doberdobu, Mirnu, Poljanah, Palčišah ..., posvečene Jožefu Bonetiju, Mariu Pahorju, Brunu Šuligoju, Jožefu Ferfolji, Stanku Devetaku, očetu in sinu Rudolfu Lavrenčiču ... Prenekaterega v Furlaniji - Julijski krajini bo treba še obiskati in fotografirati. Na nekaterih zemljevidih na mobiju so že vrisani, kar močno poenostavi njihovo iskanje.

Pred meseci smo imeli obisk iz ZDA. Ko je beseda nanesla na koncentracijska taborišča in sem povedal, da je bil v Dachauu moj stari oče, družina ženinega očeta pa je bila skupaj z drugimi vaščani med vojno v Nemčiji na prisilnem delu, so se sicer izobraženi obiskovalci začudili. Doslej so menili, da so bila nacistična koncentracijska taborišča samo za Jude. Tudi zaradi take nevednosti je treba po pločnikih nasejati še mnogo slovenskih spotikavcev. Preden nas ne prehiti naslednja vojna.

{|
| [[File:Stolperstein für Anton Terčon (Ceroglie dell`Ermadda-Cerovije).jpg|thumb|Anton Terčon, Cerovlje]]
| [[File:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg|thumb|Jožef Ferfolja, Doberdob]]
| [[File:Stolpersteine- Spotikavci, Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Ljubljanski spotikavci]]
| [[File:Stolpersteine in Maribor (Maribor).jpg|thumb|Mariborski spotikavci]]
|}

*[[:w:Tlakovec spomina|Tlakovec spomina]]. Wikipedija.
*[[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia|Category:Stolpersteine in Slovenia]]. Wikimedia Commons.
*[[:c:Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia|Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia]]. Wikimedia Commons.

'''Miran Hladnik'''

===Tam je hišica, hiš'ca iz lesa, tam je tekla moja zibelka===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (28) maj

Tokratna tema so spominske plošče na razpadajočih hišah treh pomembnih partizanov, Vere Šlander, Miška Kranjca in Borisa Kidriča. Partizani so predstavljeni z golimi enciklopedičnimi dejstvi, plošče na objektih, ki so zapisani propadu, pa s fotografijami brez komentarja: odgovornim v opomin, vsem drugim pa za spomin. 

'''Vera Šlander – Lojzka''' je bila leta 1838 sprejeta v okrajni komite SKOJ (zveze komunistične mladine Jugoslavije) Celje. Jeseni 1940 se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in bila sprejeta v KPS (Komunistično partijo Slovenije). Septembra 1941 je bila poslana na Štajersko, kjer je organizirala narodnoosvobodilni boj. Stalno zasledovana od okupatorja je v Mariboru vztrajala do januarja 1942, nato pa je delala pri pokrajinskem komiteju KPS za severno Slovenijo, v zasavskih rudarskih revirjih, Savinjski dolini in na Moravškem, ter v partizanskih enotah 2. grupe odredov, oziroma v 4. operativni coni.

Leta 1943 je vzpostavila trdne temelje za razmah štajerske mladinske organizacije. Padla je sredi priprav za ustanovitev pokrajinskega poverjeništva SKOJ za Štajersko ob preboju sovražnikovega obroča pod Tolstim vrhom na Dobroveljski planoti. Pokopana je v grobnici borcev v Celju. 

{|
|Spominska plošča na rojstni hiši Vere Šlander
|[[File:Vera Šlander.jpg|thumb|200 px|Vera Šlander, Wikimedia Commons]]
|Rojstna hiša Vere Šlander, Latkova vas 163
|}

'''Miško Kranjec''' se je po maturi leta 1930 odločil za študij slavistike, a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Jeseni 1938 je uspešno kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. 

Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju in član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Ko ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika Društva slovenskih pisateljev, od leta 1945 je bil direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda in od leta 1953 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade. 

{|
|Izginula plošča na Kranjčevi zidanici v Lendavskih Goricah
|[[File:Miško Kranjec (2).jpg|thumb|200 px|Miško Kranjec, Wikimedia Commons]]
|Propadajoča Kranjčeva zidanica v Lendavskih Goricah
|}

'''Boris Kidrič''' je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva aprila 1941 in njen vodja, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa eden glavnih organizatorjev slovenskih partizanov in slovenskega upora proti okupaciji nacistične Nemčije in fašistične Italije.  

Po drugi svetovni vojni je bil skupaj z Edvardom Kardeljem vodilni slovenski politik v komunistični Jugoslaviji. Ponašal se je z nazivom narodnega heroja in s članstvom v SAZU. 

{|
|Spominska plošča na hiši družine Kidrič pri Rogaški Slatini
|[[Slika:Boris Kidrič (2).jpg|thumb|200 px|Boris Kidrič, Wikimedia Commons]]
|Hiša Kidričevih, Knežec 2, Rogaška Slatina 
|}

'''Stane Gradišnik in Tone Gržina'''

===Spomini na komandanta Efenko===

GEOPEDIJA partizanski spomeniki (27) april

[[File:Ivan Kovačič.jpg|thumb|left|Ivan Kovačič – Efenka]]

Ivan Kovačič – Efenka iz Podboršta pri Mirni peči je leta 1942 zbral četo soborcev in postal njen komandir. Partizansko ime Efenka je dobil po pištoli FN, s katero je bil oborožen. Fantje so bili nadvse bojeviti, zato so se kmalu vključili v 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča. Kar štirje od njih so bili pozneje razglašeni za narodne heroje: Kovačič, Jože Boldan – Silni, Martin Kotar – Pilat in Ivan Hrovat.

Efenka je postal komandant Tomšičeve brigade in jo je pripravljal za pohod 14. divizije na Štajersko. Predlagal je, da bi se enote posamično prebijale na Pohorje, vendar je komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja njegov predlog zavrnil. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je 18. februarja 1944 proti jutru prebil nemški obroč v Spodnjem Doliču. S tem je bila vrzel v nemški zaporni črti za prehod 14. divizije na Pohorje izbojevana in zavarovana. Danilo se je že, toda glavnine ni bilo za štirimi bataljoni, ki so izvršili preboj, od nikoder. Zaskrbljeni komandant Efenka je podporočnika Lovrenčiča poslal nazaj z naročilom, naj se Štirinajsta z ranjenci podviza. Isto je storil tudi politkomisar Šercerjeve Miha Butara – Aleks, ki je poslal h glavnini kurirja Zabukovca. Namesto divizijske kolone je do majorja Efenke prisopihal divizijski kurir in izdavil: »Rudi (Avbelj) je naročil, da morate priti vsi nazaj.« 

Obraz komandanta Tomšičeve brigade Efenke se je zresnil, nato je iz njegovih ust prišla odločitev: »Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija lahko prebila …« A 14. divizija se je že obrnila proti Graški Gori. Ob sedmih in trideset minut je Efenka lahko odpoklical zasede in ukazal pohod proti Pohorju. Odločitev, da štirje bataljoni odhite 21. februarja čez Mislinjsko dolino proti Graški gori in se tam vključijo v matične brigade, je bila soglasna, a žal prepozna. 

Podpolkovnik Ivan Kovačič – Efenka je bil 5. februarja 1945 imenovan za komandanta 14. divizije. Zavračal je vsako misel za premestitev divizije na Dolenjsko. Poznal je izkušnje Šlandrove in Zidanškove brigade, ki sta jeseni 1944 odšli na Dolenjsko, vsaka s po petimi bataljoni, vrnili pa sta se po boju z domobranci decembra malodušni, vsaka s komaj za bataljon moštva. S tem je nastala ogromna škoda na Štajerskem, saj bi se tu lahko oblikoval tretji korpus slovenske vojske in bi lahko odigral odločilno vlogo ob koncu vojne na Koroškem. 

Efenka je med potjo na Koroško izbojeval hude boje na Poljani, na Boroveljskem mostu in drugje, preden je lahko na Gosposvetskem polju ob knežjem kamnu postavil častno stražo borcev Štirinajste divizije.

Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 27. julija 1953. Nekaj časa je še ostal v Jugoslovanski armadi, nato pa se je s činom polkovnika upokojil. Za dom si je izbral Celje. Umrl je 14. novembra 1963, star komaj 42 let. Pokopali so ga v grobnico narodnih herojev na Šlandrovem trgu (danes Gledališki trg). Pozneje ga je družina prenesla v družinski grob.

Četrta osnovna šola v Celju je vse do osamosvojitve ponosno nosila ime narodnega heroja Efenke. Njegov doprsni kip pred šolo je do leta 2012 pričeval o izročilu junakov NOB, ki so ga desni »osamosvojitelji« prodali za navidezno samostojnost republike Slovenije. Posebej radi so se spravljali na narodne heroje, slovenske ljudske junake. Efenkovo ime so odstranili iz imen šol v Celju in v Mirni Peči, odstranili so njegovo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6562_x1679318.3084221336_y5757614.212739523_s15_b362 spominsko ploščo v Mirni Peči] in [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1208_x1698607.0349531856_y5819089.196814874_s15_b362 kip v Celju]. Spomin nanj in na prihod Štirinajste divizije v deželo Štajersko pa bosta še naprej ohranjali zvezdici na mestu odstranjenih partizanskih obeležij na Geopedijinem zemljevidu.
 
'''Slike'''

*Kip narodnega heroja Ivana Kovačiča – Efenke v Celju, preden so ga leta 2012 ukradli. Arhiv ZB Celje

'''Viri'''

*Ivan Kovačič – Efenka. ''Enciklopedija Slovenije''
*Franjo Marošek, ''Po Čerenu v XIV. divizijo ''(2015)
*Franci Strle, ''Tomšičeva brigada 1, 4'' (1980, 1995)
*[[:w:Ivan Kovačič – Efenka|Ivan Kovačič – Efenka]]. Wikipedija

'''Stane Gradišnik'''

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (25), SB marec 2024

[[File:Jože Boldan Silni.jpg|thumb|left|Jože Boldan – Silni. Wikimedia Commons]]

Po vstopu v [[:w:1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Prvo slovensko narodnoosvobodilno brigado]] oziroma proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča junija leta 1942 se je poročnik Jože Boldan – Silni hrabro boril proti okupatorju in izdajalskim odpadnikom. Že pred tem se je okrog Ambrusa pretepal z belogardisti, ki sta jih vzpodbujala ljubljanska škofija in rimski Duce. Vztrajni »belčki« so že drugič prisegli zvestobo, tokrat velikemu vodji 3. rajha v Berlinu. Sledile so Grčarice, kjer je tekla »modra« plavogardistična kri pripadnikov begunske kraljeve krone, sijoče nekje na zahodu. Povsod po Ljubljanski pokrajini se je Tomšičeva brigada tolkla z domobranci, vse do odhoda na Štajersko v okviru [[:w:14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] 6. januarja 1944.

Na Kozjanskem je divizija najprej naletela na Nemce, poleg njih pa še na oborožene Kočevarje in vermane, ki so tudi na Štajerskem zvesto služili rabljem, ki so se spravili nad slovensko ljudstvo. Vermani so bili pripadniki Wehrmannschafta, oboroženih enot, ki so na Spodnjem Štajerskem delovali v okviru Štajerske domovinske zveze (Steirischer Heimatbund).

V Zagorskih Selih je poročnik Silni prevzel nujno pismo za divizijskega komandanta [[:w:Jože Klanjšek|Jožeta Klanjška – Vasjo]]. Spravil ga je na varno v naprsni žep in s konjem zdirjal do štaba. Rujno zagorsko vino je bilo krivo, da je pismo pozabil oddati. Vrnil se je v štab in prostodušno priznal svojo napako. Prepozno. V štabu 3. grupe odredov je veljalo pravilo, da je treba pijanega partizana takoj aretirati in ustreliti.

Poveljniki Efenka, Ris, Miha in Janošik so se ukazu uprli kot en mož, pokorili so se le ukazu za razrešitev vseh Boldanovih funkcij. Po neuspelem preboju na Pohorje februarja 1944 se je del 14. divizije z ranjenci vrnil na Basališče na Paškem Kozjaku. Silni je stopil na štor, da bi bolje videl po okolici. Nenadoma so začele tleskati dumdumke Maunzovih planinskih lovcev (Gebirgsjäger-Bataillon Maunz); Kramaričeva skupina s Silnim na čelu jih je zapodila po grebenu navzdol proti Sv. Joštu.

Poročnik Jože Boldan – Silni, ki je bil od prehoda čez Sotlo do Basališča navaden borec, je postal junak dneva. Komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja je stopil k političnemu komisarju Tomšičeve brigade Vladu Mišici – Mihu in mu rekel: »Vzemi Silnega v brigadni štab, da ne bo visel v bataljonu!« S tem je Silnemu tudi uradno priznal prejšnji ugled. Poleg več odlikovanj je Jože Boldan – Silni po vojni prejel tudi red narodnega heroja. Njegov kip stoji ob sedmih drugih v parku narodnih herojev v Kočevju. 

Včasih se vprašam, ali se zgodovina res ponavlja? Da. Ponavljajo jo tisti, ki prehitro pozabijo katero od njenih prejšnjih lekcij. Rezultati takih pozabljanj so izbruhi nacizma v Ukrajini in genocidne politike Izraela v Palestini, ki bi ji ploskal sam veliki vodja Hitler, predvsem pa podpora, ki jo tem nevarnim vojaškim igram lahkomiselno izkazujeta EU in NATO.

'''Stane Gradišnik'''

'''Literatura'''
*	Franci Strle: ''Tomšičeva brigada, 1–4'' (1980–1995).
*	[[:w:Jože Boldan|Jože Boldan]]. Wikipedija.

'''Slike'''

*Kip Jožeta Boldana v aleji herojev v Kočevju (kipar Stane Jarm). ZB NOB Kočevje
*Nagrobnik Jožeta Boldana v Kočevju. Foto D. Divjak
*Spomenik borcem 14. in 17. divizije NOV Jugoslavije na Kozjaku pri Mislinji. Foto J. Vrabič
*Spomenik preboju štirih bataljonov 14. divizije v Spodnjem Doliču. Foto J. Vrabič

===Janko Premrl &amp;ndash; Vojko skozi spomenike ===

''GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (24), SB februar 2024''

[[File:Janko Premrl-Vojko.jpg|thumb|left|Janko Premrl &amp;ndash; Vojko]]

Narodni heroj [[:w:Janko Premrl|Janko Premrl – Vojko]] je bil iz Šembida, sedanjega Podnanosa. Na rojstni hiši je plošča, ki so mu jo postavili krajani v spomin. Rojen v narodnozavedni slovenski družini v Italiji je s ponosom branil svoje korenine, razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti fašizmu. Vpoklican je bil v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli, med dopustom januarja 1942 pa je dezertiral in odšel med partizane. Postal je Vojko, borec Primorske čete.

Nekaj mesecev kasneje so italijanske sile s 700 vojaki napadle 50 partizanov Pivške in Vipavske čete (v slednji je bil tudi Vojko) na Nanosu. Tam sta danes spomenika Vojku in temu boju. Drugi spomenik označuje lokacijo, kjer je njegov vod na cesti od Podnanosa na Nanos razstrelil tovornjak s šestimi italijanskimi vojaki. V povračilo so Italijani požgali vas Podgrič in vas Lozice. Vojko je najbrž zaradi požiganja vasi spremenil taktiko boja, saj so kasnejše akcije povzročale manjše število žrtev na sovražnikovi strani. 
Konec septembra 1942 so borci postavili mobilno bazo na Brinovem griču. Tam so danes spominska plošča, maketa in repliki kolibe ter zemljanke.

Poznane so legende, kako je Vojkova četa presenetila italijanske vojake, jim pobrala vse, kar so sami potrebovali, in jih v spodnjicah pognala nazaj v njihove postojanke (v Trnovskem gozdu, blizu Črnega Vrha nad Idrijo in blizu Idrije).

Zadnja Vojkova akcija je bila na poti iz Idrijske Bele proti Podroteji, kjer so postavili zasedo konvoju italijanskih gozdnih miličnikov. V boju je bil smrtno ranjen, na tem mestu je spominska plošča. Soborci so ga odpeljali na varno najprej do Leskovčeve domačije, potem pa v bazni tabor, kjer je umrl. Da sovražnik ne bi dobil njegovega trupla in ga zlorabil v propagandne namene, so ga pokopali na skrivno mesto, kjer je sedaj spomenik.

Po vojni so ga najprej prekopali na pokopališče v Podnanosu, čez tri leta pa v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Po njem je bilo poimenovanih precej ulic po Sloveniji (Ajdovščina, Celje, Cerkno, Divača, Idrija, Izola, Kanal, Lesce, Ljubljana, Lucija, Nova Gorica, Piran, Plave, Postojna, Sežana, Solkan, Tolmin, Velenje, Vipava), vsaj dve osnovni šoli (Koper in Spodnja Idrija), kulturni dom v Podnanosu, planinska koča na Nanosu in vojašnica v Vipavi. V njegov spomin so bili postavljeni še spomenik v Podnanosu, spominska plošča na šoli v Podnanosu, spomenik ob osnovni šoli v Črnem Vrhu nad Idrijo in spomenik v Hlavatyjevem parku v Kopru.

Vsa obeležja Vojku so vrisana in opisana na Geopediji, dodatne razlage pa je mogoče prebrati na spletišču [https://www.hikuk.com/v/vojko Hikuk.]

'''Besedilo in fotografije Matija Matvoz'''

Slike:
*Plošča Janku Premrlu – Vojku na rojstni hiši v Podnanosu
*Spomenik ob cesti na Nanos, kjer je Vojkov vod uničil italijanski tovornjak
*Baza Vojkove čete ne Brinovem griču
*Plošča v spomin napada Vojkove enote na hidroelektrarno v Mokraški vasi
*Plošča ob cesti iz Idrije v Idrijsko Belo, kjer je bil Vojko smrtno ranjen
*Plošča na kraju smrti Janka Premrla – Vojka v taboru na Brinovem griču
*Obeležje na kraju prvega pokopa blizu tabora na Brinovem griču
*Grobnica narodnih herojev v Ljubljani
*Spomenik padlim in Vojku v Podnanosu
*Plošča na osnovni šoli v Podnanosu
*Vojkov kip v Črnem Vrhu
*Vojkov kip v Kopru

{|
|[[File:Memorial for Janko Premrl Vojko near the Vojko Lodge on the Nanos Plateau.jpg|thumb|Plošča pri Vojkovi koči na Nanosu]]
|[[File:Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen.jpg|thumb|Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen]]
|[[File:Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah.jpg|thumb|Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah]]
|}

[[:c:Category:Janko Premrl|Še druge slike v zvezi z Vojkom v Wikimedijini Zbirki]]

===Fant s treh kamnov===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, januar 2024'''

To je zgodba o revolucionarju, prvoborcu za lepši, srečnejši in svobodni jutrišnji dan. Franjo Dular (tudi Franc Duler, 1918&amp;ndash;1942) je bil edinec revne, izkoriščane matere Marije, p. d. Emeršičeve, ki je lahko nudila svojemu otroku komaj kaj več kot golo življenje. Bil je bister fant, ki je zgodaj spoznal, da ga revščine lahko reši le znanje. Izučil se je za pleskarskega pomočnika in se lotil privatnega študija na mariborski realni gimnaziji. Napisal je nekaj pesmi, posvečenih domovini, svobodi in materi. 

Globoko je bil prepričan v poraz nacifašizma. Materi je zaupal, da je na Pohorje prišel španski borec, ki vabi za boj predane ljudi. Pridružil se je komandantu Prve štajerske brigade, oziroma II. grupe odredov, Francu Rozmanu-Stanetu. Postal je borec Pohorskega bataljona. 

Novembra 1942 je bil v nemški ofenzivi po kratkem in srditem boju na Lepenarci na Pohorju zadet, zajet ter mučen na policijski postaji v Ribnici na Pohorju. Izdal ni ničesar Še istega dne je proti večeru umrl. Njegovo truplo so Nemci vrgli na tla v mrtvašnico, kjer so se nad njim izživljali vermani. Grobar ga je pokopal na spodnjem koncu pokopališča. 

Leto dni pozneje so borci Pohorskega odreda prijeli vermana, ki je Franju Dularju izbil zlate zobe in ga iznakazil. Dobil je svoje plačilo. Vermani (pripadniki napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju) nikakor niso bili pohlevne ovčke. Kot domobranci so tudi oni zvesto služili Hitlerju, do svojega bridkega konca. 

Po padcu Pohorskega bataljona na Osankarici je gestapo obiskoval družine in sorodnike pohorskih junakov. Maščevanje nad civilisti je bilo strašno. 

Franjeva mama je po vrnitvi iz Hitlerjevih uničevalnih taborišč leto za letom obiskovala grob padlega sina na Pohorju. Pot je postajala z leti vse težja, zato so soborci poskrbeli za prekop posmrtnih ostankov z Ribnice na Pohorju na pokopališče v Šentjanžu pri Dravogradu. Godba na pihala je igrala žalostinko, pevski zbor je pel v slovo, pionirji in mladinci so recitirali pesmi upora. Trije govorniki so predstavili njegovo trnovo pot. Ob prekopu so mu postavili lepo spominsko obeležje, ki pa ga danes ni več.

Kje je nagrobnik Franja Dularja? Poizvedoval sem v Ribnici na Pohorju, na Lepenarci, kjer je bil smrtno ranjen, pri prijaznem župniku v Dravogradu. Duhovnik v knjigi ni našel zapisa, ker prekop pač ni bil cerkven, usmeril me je v Bukovsko vas k Dularjevim sorodnikom. Tu sem izvedel, da so postavili nov nagrobnik, vendar brez Franjevega imena. Nagrobnik je ob pokopališkem zidu, kamor bi lahko privili še ploščico s Franjevim imenom in priimkom. Živeči sorodniki soglašajo, zato sem pred dvema letoma o tej zadevi obvestil predsednika ZB Dravograd – na potezi smo zdaj mi, borci za vrednote NOB.

&lt;b&gt;Stane Gradišnik&lt;/b&gt;

*Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina: Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd'', 2008. 
*Mirko Fajdiga: ''Pohorski partizani 1943: Od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade'', 1985. 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severovzhodni Sloveniji'', 1979. 
 
Slike: 
*Franjo Dular
*Nagrobnik v Ribnici na Pohorju, foto B. Borovski
*Nekdanji spomenik v Šentjanžu pri Dravogradu
*Spomenik na Lepenarci na Pohorju, foto S. Gradišnik

===Rdeški Karel in Kunejev Ivan===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, december 2023'''

&lt;!-- &lt;poem&gt;
Tiho od nas ste odšli, tovariši, v noč – brez povratka.
V prsih teži me bolest v nemem spominu na vas.
Semena zlata čez plan razveli ste v setvah jesenskih,
tiho potem ste odšli, niste čakali plodov. (Peter Levec).&lt;/poem&gt; --&gt;

V težki preizkušnji slovenskega ljudstva je bila Graška Gora s sosednjo Grmado, Razborjem in Uršljo goro zbirno področje Prvega štajerskega bataljona, središče šaleško-mislinjskega okrožja KPS, gora jurišev zmagovite Štirinajste udarne divizije in gora enot Četrte operativne cone. Ta koroški svet je bil priča trpljenju domačinov, junaštev in tudi smrti nad 320 slovenskih hčera in sinov, ki so tod izkrvaveli za geslo Smrt fašizmu – svoboda narodu!

Takoj po napadu na Šoštanj jeseni 1941 se je pojavila na Razborju skupina ilegalcev, ki jih je povezal organizator partizanskega gibanja Jože Tekauc iz Šoštanja. Obveščevalna mreža do njih je stekla preko Ivana Kotnika na Kunejevi domačiji, kjer so imeli v gozdu pod hišo tudi bunker. S hrano so jih oskrbovali Hudejevi, Pečolerjevi, Zapečnikovi in ostali aktivisti OF z Razborja.

Šaleška partizanska četa, ki jo je vodil Franc Zalaznik - Leon, je imela svoje glavne postojanke pri Rdečniku, Kuneju in Rožeju, ki so po priključitvi čete Pohorskemu bataljonu postale bataljonske javke. Z uničenjem Pohorskega bataljona so Nemci zadali osvobodilnemu gibanju zelo hud udarec. Maščevalni ukrepi gestapa so dosegli tudi Rdečnikove in Kunejeve. Kurirka Sonja je namreč izdajala vse po vrsti. Švabi so prišli po Kuneja in preiskali  bunker, ki je bil na srečo prazen. Aretirali so tudi Rdeškega Karla in ga skupaj s Kunejem ustrelili. 

Franc Zalaznik se spominja: »V gozdu je začelo zeleneti. S Kristlom sva bila sama v bunkerju. Ko je Sonja tiste dni prinesla pošto, je spraševala Kuneja, kje naju lahko najde. Kunej je bil do Sonje zelo zaupljiv in ji je podrobno opisal, kje imava tehniko in bunker. Kristl se je zaradi tega zelo razjezil. Poglej, Kunej, mu je dopovedoval, naj po naključju Sonjo primejo, ko bo k tebi nesla pošto; kdo jo je preizkusil glede trdnosti? Kunej ga je prepričeval, da se ni kaj bati, ker je Sonja popolnoma zanesljiva. Nazadnje je Kunej le popustil in dal Kristlu prav.«

V koncentracijsko taborišče so odpeljali Rdeškega gospodarja Florjana in njegove otroke Jožeta, Ančko, Marijo in Marjeto, sina Karla in soseda Kunejevega Ivana pa so kot talca ustrelili v Zagorju ob Savi.

Na Razborju še živijo tri priče takratnih dogodkov. Marija Kavnik pripoveduje: 

{{navedek|»Nemci so obkolili našo hišo in vklenili očeta in mamo. Vsi smo bili v kuhinji, ko so očetu vklenili roke na hrbet, ga položili na stol, ga pretepali in mučili celo noč, da je tekla kri po tleh in po zidu. Otroci smo kričali. Nato so nas otroke zaprli v spalnico, očeta v drugo sobo, mamo pa so v kuhinji prav tako pretepali in polivali z vodo.

Otroci smo silili k očetu in mami, zato so pretepali tudi nas. Tako se je dogajalo celo noč. Zjutraj so naložili poln nahrbtnik žganja in masti, ki ga je moral oče nesti v Slovenj Gradec. Ker je bil po obrazu ves pretepen in krvav, so mu čez obraz privezali robček, da ga ne bi ljudje, ki so ga srečevali, prepoznali. To pa še ni bilo vse. Sledila je še hujša kazen, kajti odpeljali so tudi mamo in starejšega brata. Vse so odpeljali v mariborske zapore. Nas otroke so zaklenili v hišo.

Bili smo trije. Dvanajstletna sestra, šestletni brat in jaz, stara osem let. S solzami v očeh smo gledali drug drugega, potem pa smo poskakali skozi okno. Kam bomo šli sedaj? Kdo bo sedaj krmil živino in svinje?

Šla sem k sosedu in povedala, kaj se nam je zgodilo. Nihče si ni upal k naši hiši, tako da smo morali vse delo opravljati otroci sami. Kavnikova stara mama je rekla, naj nakrmimo živino in svinje, potem pa pridemo k njim spat. 
Ko je po osmih mesecih prišla mama iz mariborskega zapora, je nisem prepoznala. Bila je vsa sključena in živčno uničena. Nekega dne sta k nam prišla dva moška. Rekla sta, da sta partizana. Prosila sta za kruh in vprašala, kje so partizani, da bi šla k njim. Brat ju je prepoznal, da sta raztrganca, ker ju je videl v Mariboru. Hotela sta nas preizkušati. Nekega dne, ko smo otroci pasli živino, je začela mama glasno jokati. Zvedela je, da je na seznamu talcev ustreljenih v Zagorju ob Savi tudi naš oče.«}}

Po vojni se je brez Marshallovega in Stalinovega žegna začela obnova domovine in graditev novega sistema, za katerega smo prelili ogromno krvi. Brez napak ni šlo. Na Slovenskem so pred vojno gospodovali in imeli v rokah pretežni del premoženja ljudje tuje narodnosti. Trideset let po osamosvojitveni vojni se nam dogaja enako ... 

'''Viri'''

*Marinka Butolen (ur.): ''Še pomnite tovariši, 2''. Slovenj Gradec, 2008. 78.
*Milan Ževart: ''Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini: Disertacija'' (1973). 352.
*Bogdan Žolnir: Prva javka na Razborju. Kartoteka MNZ. 57.
*Franc Zalaznik: ''Dolga in težka pot: 1941–1945''. Maribor, 1963. 166.

'''Stane Gradišnik'''

Slike:
* Karel Pajenk (Rdeški Karel)
* Ivan Kotnik (Kunejev Ivan)
*Spominska plošča na Rdeški hiši
*Spominska plošča na Kunejevi hiši

===Spomeniki nanoške bitke===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, november 2023'''

Med dolgoletnim proučevanjem nanoške bitke sem naletel na številne spomenike v spomin na prvi pomembnejši spopad primorskih partizanov z italijansko vojsko aprila 1942. Ugotovil sem, da je na njih nekaj napačnih podatkov ali nedoslednosti. Prvi je bil leta 1948 postavljen spomenik na koti 837 na Nanosu, na eni izmed vzpetin, na katerih so potekali spopadi. Na plošči omenjajo herojstvo Janka Premrla - Vojka v nanoški bitki, a članki in pričanja očividcev beležijo drugače. Skupina, ki jo je vodil Vojko, se je prva umaknila s položajev proti severu Nanosa, kjer se je med Hrušico in Podkrajem prebila s planote.

Fotografija 1: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5770_x1558973.3406362718_y5750960.730879431_s14_b362 Spominsko znamenje v spomin na nanoško bitko, ki so ga postavili leta 1948 na vrhu Bobna (kota 837)]

Od drugih bojev v letih 1943 do 1945  velja izpostaviti spopad Gradnikove brigade septembra 1943 z nemškim okupatorjem po preboju goriške fronte. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na Nanosu med 2. svetovno vojno umrlo 39 oseb. Ko upoštevamo očitne napake in podvajanja ter dve civilistki, pridemo do sklepa, da je na Nanosu padlo skupno 35 partizanov. V bazi INZ je za 6 borcev navedeno, da so pokopani na Nanosu. Po navedbah Lojzeta Bizjaka naj bi bili nekateri partizani pokopani v grobnici pri Abramu na Nanosu, vendar žal tam njihova imena niso navedena, kar bi bilo potrebno urediti. Zmotno je namreč prepričanje, da so padli v nanoški bitki aprila 1942 pokopani v tej grobnici. 
 
Fotografija 2: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4819_x1560710.456597755_y5751511.03049212_s15_b362 Spomenik padlim borcem NOB pri Abramu na Nanosu]

V nanoški bitki aprila 1942 padli partizani so bili pokopani na pokopališču v Gorici  in  leta 1972 prekopani v skupno grobnico upornikov zoper fašizem. Na plošči sta imeni samo dveh padlih v nanoški bitki, in sicer Emila Puntarja (kot Milco Pintar) in Antona Vičiča (kot Antonio Caucci). Lažna identifikacija s strani zajetih tovarišev in tudi površnost italijanskih oblasti sta botrovali temu, da padli nimajo primerno označenih grobov oziroma so imena napačna ali popačena. Tam so pokopani še Ivan Sancin, Ivan Kreševič, Jože Dolenc in Leopold Pupis, in sicer med sto tremi neznanimi uporniki, ki jih je fašistični režim umoril, ne da bi vedel, kdo so.

Fotografiji 3: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6439_x1515631.2258052693_y5766802.418060691_s15_b362 Skupna grobnica vsem padlim upornikom na pokopališču v Gorici]

Fotografija 4: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7515_x1390287.9338758937_y5163786.779928437_s16_b2345 Parcela 136 na rimskem pokopališču Verano]

Republika Slovenija in Zveza borcev sta  ustreljenim borcem, zajetim na Nanosu,  ob 70. obletnici nanoške bitke postavili spominsko ploščo na največjem rimskem pokopališču Flaminio. Borci so sicer pokopani na drugem rimskem pokopališču Verano. Pokopali so jih na parceli 136  in kasneje prekopali v skupno grobnico brez navedbe  njihovih imen,  na mestu pokopa nanoških junakov pa uredili grobnice za premožne.

Leta 1980 je bila v steno lovske koče Nanos pri Abramu vgrajena spominska plošča. Na njej so imena petih partizanov, ubitih 18. 4. 1942.  Manjkalo je ime Jožeta Dolenca, medtem ko Ivan Žorž ne sodi nanjo, saj ni padel v nanoški bitki. Ob 80. obletnici bitke je ZZB Ajdovščina-Vipava ploščo odstranila in postavila novo ter tako popravila nekatere nedoslednosti. Vendar tudi na novi plošči ostaja ime Ivana Žorža, ki ga je italijanska policija zajela že 13. aprila 1943 in tako ni sodeloval v spopadu na Nanosu.

Fotografija 5: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5408_x1560654.583343761_y5751560.313358_s19_b2852 Spominska plošča borcem nanoške bitke na lovskem domu pri zavetišču Abram na Nanosu] 

Fotografija 6: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7508_x1383423.4865492682_y5142761.745380379_s19_b2345 Spomenik na vhodu v spominski park Forte Bravetta, kjer so navedeni samo ustreljeni med letoma 1943 in 1945]

V Forte Bravetta, kjer so bili ustreljeni zajeti partizani na Nanosu, so navedli samo 77 ustreljenih od nacistov na tistem mestu med leti 1943 in 1945. Vse tiste, ki jih je usmrtil italijanski fašistični režim pred letom 1943, pa so izpustili, kar velja tudi za zajete borce na Nanosu. 

Fotografiji 7: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3575_x1542867.3990421116_y5716570.361181966_s19_b2345 Spominska plošča na rojstni hiši Ivana Sancina – Jova,] Dolina 92, ki je padel na Nanosu

Z nanoško bitko je povezana še spominska plošča Ivana Sancina – Jova v Dolini pri Trstu. Na njej je napačen datum in kraj smrti, in sicer 18. april 1942 na Nanosu. Dejansko je umrl 21. aprila 1942 pri Škulah, pokopan pa je bil v Gorici 23. aprila 1942. Domačini v Dolini pri Trstu so pokazali pripravljenost, da bi spominsko ploščo popravili.

'''Primož Plahuta''', besedilo in fotografije

===Spomeniki ob poti XIV. divizije===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, oktober 2023'''

{|
|[[File:Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju.jpg|thumb|Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju]]
|[[File:Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga.jpg|thumb|Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek]]
|}

{|
|[[File:Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica.jpg|thumb|Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji, Olešče.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji, Olešče]]
|[[File:Olešče, grob neznanega partizana.jpg|thumb|Olešče, grob neznanega partizana]]
|}

{|
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Plošča Kajuhu, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Plošča na mestu Kajuhove smrti, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju 2]]
|[[File:Markacija Poti XIV. divizije.jpg|thumb|Markacija Poti XIV. divizije, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju]]
|}

Naslednje leto obeležujemo 80 let prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. O velikem pomenu vdora te partizanske divizije v sam Tretji rajh obstaja veliko literature (Kiauta, Guček, Strle, Terčak, Hace, Ambrožič itd.). Lani je pri Planinski zvezi Slovenije izšel vodnik ''Po poteh XIV. divizije'', ki sicer lepo usmerja po dejanski bojni poti Štirinajste, vsebina pa je žal daleč od naših pričakovanj. Priročnik trikrat pogosteje omenja cerkve ob poti kot spomenike in je zato namenjen bolj božjepotnim romarjem kot planincem, ki želijo kaj več izvedeti o narodnoosvobodilni borbi. Ob glavni poti je [[Obeležja XIV. diviziji|33 obeležij, na drugih mestih pa še 38 obeležij]], posvečenih tej legendarni diviziji. V vodniku pa je med več kot sto fotografijami zgolj ducat posnetkov obeležij, ki pričajo o težki poti, na kateri je Štirinajsta skoraj izkrvavela. Žal letošnji ponatis vodnika ni izkoristil priložnosti za večji delež informacij o XIV. diviziji in posnetkov spomenikov ob poti ter da bi bojno pot Štirinajste obarval v duhu Tomšiča, Šercerja in Bračiča. 

Tule je seznam enajstih najpomembnejših odsekov trase, kjer odsotnost informacij o diviziji in posnetkov spomenikov najbolj bije v oči in bi jih bilo treba dopolniti.

*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:4633_x1732965.4327620293_y5796276.849664911_s15_b362 Zeče pri Bučah]: V SPOMIN BORCEM XIV DIVIZIJE KI SO TUKAJ IZVOJEVALI POMEMBNO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM FEBRUARJA 1944
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3948_x1727585.40761407_y5796568.824627776_s15_b362 Lesično]: 7. FEBRUARJA 1944 ŽE PRIVI DAN PO VDORU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO UNIČI TOMŠIČEVA BRIGADA V ŽILAVI BORBI Z NAPADAJOČIM SOVRŽNIKOM 35 NEMŠKIH VOJAKOV.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:1657_x1716444.8785088158_y5794702.832286195_s15_b362 Stara Žaga]: XIV. divizija si utira pot na Štajersko. 8. februarja 1944. Tomšičeva brigada razbije nemško motorizirano kolono.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:774_x1696178.7175509718_y5797482.231603903_s15_b2345 Gračnica]: Spomenik Živi zid in grob narodnega heroja, komandanta 1. bataljona Šercerjeve brigade Ilija Badovinca: &lt;poem&gt;
::::To žrtev, borb in zmag je spomenik.
::::Postoj, tovariš, spomni se na mrtve;
::::vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve,
::::in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6454_x1702925.5415701855_y5804924.450621297_s15_b362 Olešče]: OB PRIHODU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO SE JE DNE 13. 2. 1944 NA TEM PODROČJU ŠERCERJEVA BRIGADA USPEŠNO BORILA PROTI ELITNIM NEMŠKIM ENOTAM IN ZADALA VELIKE IZGUBE SOVRAŽNIKU
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3901_x1707325.04993477_y5815563.3186594155_s14_b362 Opoka]: NA TEM MESTU JE DNE 14.II.1944 IZVRŠILA PREHOD XIV. UDARNA  DIVIZIJA NOV NA SVOJEM ZMAGOVITEM POHODU  PO ŠTAJERSKI
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2894_x1705985.4184385482_y5837045.472596809_s14_b362 Lindek]: 16. februarja 1944: XIV divizija se srdito bori proti nemški premoči za položaj Lindeka in lindeškega gradu.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2896_x1699102.3732280033_y5837037.051232418_s14_b362 Velika Raven]: Tu sta februarja 1944 padla nepoznana borca XIV. prol. div. B. Kidriča
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6992_x1683391.380731985_y5847361.889168608_s15_b362 Graška Gora]: Spomenik Nošenje ranjenca, spominska soba in spominski park
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:7011_x1667593.6077237953_y5847976.552028568_s15_b362 Žlebnikova domačija]: Kajuhova spominska soba, spomenik in plošča na mestu, kjer je pesnik padel: &lt;poem&gt;::::PRI TEJ DOMAČIJI JE 22. 2. 1944 PADEL
::::KAREL DESTOVNIK - KAJUH ...
::::NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA
::::NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3293_x1652228.6669782933_y5843562.652745024_s15_b362 Grobišče na Rabonih]: GROB 9 NEZNANIH      PARTIZANOV IN 2 BORK, KI SO PADLI  NA POHODU 14. PART. UDARNE DIVIZIJE V FEBRUARJU 1944.

'''Stane Gradišnik'''
 
&lt;hr&gt;

===Mitraljezec Marijan===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, september 2023'''

Slovensko partizansko zdravstvo je bilo izraz največje človečnosti in nekaj izjemnega v evropskih odporniških gibanjih. Ena največjih moralnih obveznosti slovenskih partizanskih enot je bila skrb za ranjence. Zavest, da kot ranjenci ne bodo prepuščeni na milost in nemilost sovražnikom, je borcem krepila borbenost. Pri reševanju ranjencev s položajev in pri njihovem prenosu v bolnišnice ali zasilne bunkerje je bila velikokrat potrebna izredna požrtvovalnost, velika hrabrost in iznajdljivost. Dobra zdravstvena služba je bila eden od pomembnih pogojev za manevrsko in bojno sposobnost vsake enote.

Za prvo obdobje je značilno, da so si ranjenci kar sami zavezovali rane s cunjami, odtrganimi od srajce. Težje ranjence so na vse mogoče ilegalne načine spravljali v mestne bolnišnice, kar je bilo veliko tveganje tako za ranjence kot za zdravnike. Bolnišnica in lekarna v Slovenj Gradcu sta že od samega začetka vstaje (s tihim pristankom vodje bolnišnice dr. Herberta Schwarza iz Gradca) nudili pomoč ranjenim partizanom in partizanskim bolnišnicam.

To je zapis o mladem mitraljezcu iz Ljubnega ob Savinji, ki je težko ranjen moral mesec dni trpeti v zasilni bolnišnici, dokler ga ni odrešila smrt. Franc Zagožen - Marijan, 22-letni mitraljezec 2. čete 1. štajerskega bataljona je po koncentraciji na Dobrovljah 14. septembra 1942 postal borec 1. čete Pohorskega bataljona. Bataljon je na svojem operativnem območju takoj začel z akcijami.

Po napadu na Josipdol so se borci umaknili v svoj tabor pod Planinko. Nemci so jim sledili, vnel se je hud boj. Padla sta Tine in Gojko, Marijan je bil hudo ranjen v trebuh. Čigavi so streli, ki so se pričeli oglašati Nemcem v hrbet iz globine gozda? Saj to je bil vendar komandant Stane. Slišati je bilo njegov glas iz gozda: »Groga! Stane je tukaj, juriš!« Obroč je bil prebit.

Ranjeni Marijan je ostal v improvizirani bolnišnici na Glažutski planini, pri njem pa sta bila kot kuhar in strežnica Petruška in Marja. December je mineval in stanje se mu je stalno slabšalo. Dr. Mrož, ki je bil vsak dan pri njem, je slednjič sprevidel, da ga ne more več imeti v gozdu, in štab se je odločil odnesti ga v dolino. Leon in Kristl naj bi mu našla mesto na Razboru.

Leon je takoj odšel na Pohorje, kjer sta se mu pridružila še Miloš in Nace. Dolgo so hodili, naposled pa le prišli do ranjenca. Bil je kaj žalosten pogled nanj. Ležal je v zasilnem zavetju, kamor je medlo sneg. Ranjenec je tožil. Leon mu je obljubil, da ga bodo čimprej spravili v Mislinjsko dolino, nato je odšel k Rdečniku na Razbor, da pripravi vse potrebno za njegov sprejem. Iz bataljona so naposled prinesli silno izčrpanega Marijana. Spravili so ga na senik k Rožeju. Z njim je bila bolničarka Pepca.

Malo pred koncem leta je moral Leon spet v bataljon, tokrat na Osankarico. Ko se je vrnil s Pohorja, je našel Marijana v žalostnem stanju, skoraj že ni imel več glasu. Pepca je povedala, da jo je prosil za pištolo, a mu je ni hotela dati. Uvideli so, da ne bo ozdravel in da bo kmalu konec z njim.

To je bila Marijanova zadnja noč. Na Silvestrovo dopoldne je izdihnil. Leon je skopal jamo in prišel po Kristla in Pepco, ki sta bila pri Rožeju. S težavo so spravili truplo v tesen grob. S Kristlom sta nato pometla sneg, da bi zabrisala sled. Kristl je pogledal na uro. Bila je pravkar polnoč. Leon in Kristl sta si preko groba voščila srečno novo leto.

Tekavčeva Pepca je zaihtela. V enem letu je izgubila moža, hčerko in sina. Morda je zaslutila, da bo tudi njeno truplo čez tri tedne zagrnila zemlja …

V poročilu, ki ga je dan pred padcem Pohorskega bataljona poslal komisar Rajko Dušanu Kvedru, je zanimiv odlomek:

&lt;blockquote&gt;
Tovariš Stane ve, da smo nudili ranjenemu tovarišu Marijanu vse, kar je bilo v naši moči, dokler je bil ta v bolnici. Ve tudi, da ni bilo mogoče organizirati prej transporta in vzrok, zakaj ne. Da bi potekel transport res v redu, je šel z njim sam tovariš Groga. Toda baš po malomarnosti terenskih tovarišev je moral ranjenec v zadnjem delu transporta največ trpeti.&lt;/blockquote&gt;

'''Viri'''
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju'' (2014).
*Franc Zalaznik - Leon: ''Dolga in težka pot: 1941-1945'' (1963). 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon'' (1965).

'''Fotografije'''
*Spominska plošča in razpelo na Marijanovem grobu pri Rožeju na Razboru, ki smo ju letos obnovili. Foto S. Gradišnik
*Franc Zagožen - Marijan

'''Stane Gradišnik'''

===Partizanski duhovniki===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, avgusta 2023'''

Na zid pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LR Slovenije ob desetletnici osvoboditve leta 1955 vgradilo spominsko ploščo 25 duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja in njegovih pomagačev. Tu je vztrajala skoraj 60 let, vse do leta 2014, ko so jo frančiškani brez javnega pojasnila odstranili in zamenjali z mozaikom Marije Pomagaj, ki so ga baziliki poklonili avstralski Slovenci.

Katerim pokojnim stanovskim tovarišem so se brezjanski redovniki tako nepietetno odrekli? Med imeni, vklesanimi na plošči, je osem duhovnikov, ki so jih pobili ustaši Nezavisne države Hrvatske v koncentracijskem taborišču Jasenovac, vse na enak način: žrtev so z batom udarili po glavi, prerezali grlo in truplo vrgli v Savo. Seveda brez sodbe. To so bili Jakob Sem, Franc Grobler, [[:w:Franc Kač|Franc Kač]], [[:w:Janez Kodrič|Janez Kodrič]], Anzelm Polak, Janez Rančigaj, Franc Rihar in [[:w:Franc Orešnik|Franc Orešnik]]. Ko je kolaborantski katoliški časnik Slovenec 14. 1. 1943 našteval tega leta umrle duhovnike, pri imenih jasenovških žrtev ni niti namignil, da so umrli nasilne smrti, medtem ko pri duhovnikih, ki so se borili skupaj z okupatorjem, ni nikoli zamudil priložnosti za obtožujoč stavek, da so jih pokončali partizani.

Druga večja skupina žrtev so bili duhovniki taboriščniki. V Dachauu so končali svoje življenje mežiški župnik Janez Hornböck, doma iz Šentjanža v Rožu, dekan v Radljah ob Dravi [[:w:Janez Messner|Janez Messner]], ostareli župnik v Nazarjah [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]], sicer doma s Svetega Lenarta nad Škofjo Loko, in [[:w:Mirko Vekjet|Mirko Vekjet]] iz Trsta, ki je bil župnik v Boljunu. 

Duhovnika [[:w:Ernest Bandelj|Ernesta Bandlja]] so v Prvačini zvezanega vrgli v reko Vipavo srbski četniki, [[:w:Bogumil Krušič|Bogumila Krušiča]] naj bi ubili srbski četniki v Bosni ali v Črni Gori, Marka Željka (Marco Zelco) iz Višnjana so Nemci zaradi sodelovanja s partizani obesili, Šimeta Milanovića, Istrana iz Kringe, pa ustrelili v Slumu. [[w:Martin Gaberc|Martin Gaberc]] je bil ustreljen v Gornji Radgoni na oknu svojega stanovanja ob prihodu okupatorjev, [[:w:Franc Gabrejna|Franc Gabrejna]] je končal pod nemškimi streli v Ajdovščini. V celjskem zaporu Stari pisker so zaradi simpatiziranja z uporom Nemci mučili in ustrelili Mihaela Grešaka, Ferdinand Potokar pa jim je umrl med mučenjem. [[:w:Ivan Povh|Ivana Povha]] so Nemci zajeli med partizani pri Kresnicah in ga ustrelili. Pri Knežji vasi so ustrelili [[:w:Franc Gomilšek|Franca Gomilška]]. Zaradi sodelovanja s partizani so Nemci ustrelili tudi štanjelskega župnika [[:w:Anton Šatej|Antona Šateja]].

Na plošči sta bili še imeni dveh župnikov, ki so ju domnevno ubili partizani: [[:w:Danijel Halas|Danijel Halas]] iz Velike Polane in [[:w:Ivan Kotnik|Ivan Kotnik]], kurat v bolnici v Beogradu, ustreljen v Zemunu ob koncu vojne. Ti dve imeni sta bili gvardijanu Robertu Bahčiču verjetno povod za trditev, da besedilo na plošči »ne odgovarja resnici« in da »fašizem omenjenih duhovnikov ni umoril«, ter alibi za njeno odstranitev. Cerkev svoje odločitev za odstranitev plošče duhovnikom, ki so bili žrtev fašizma, ne pojasnjuje. Kakšna cerkvena oblast pa bi to bila, če bi morali svoje odločitve argumentirati in se pred javnostjo zagovarjati! Zato o pravih razlogih lahko samo ugibamo. Eden od njih zna biti nelagodje klerikov ob dejstvu, da so bili duhovniki žrtve njihovih gospodarjev okupatorjev, ne pa partizanov. Cerkev si danes lasti zasluge za slovensko osamosvojitev, zato jo je mogoče motil napis na plošči, da so duhovniki »darovali življenje za svobodo nove Jugoslavije«. Pri tem pozabljajo, da je pred drugo svetovno v jugoslovanski vladi najvišja mesta zasedal prav njen človek, duhovnik Anton Korošec. 

Cerkvi gotovo ni bilo všeč, ker je ploščo postavilo Cirilmetodijsko duhovniško društvo, ki je bilo za razliko od kolaborantskega vodstva slovenske RKC po vojni lojalno do nove socialistične oblasti. Pri zavračanju društva je prav nič ne ustavlja dejstvo, da so bili med njegovimi vidnimi člani znane osebnosti. Pobudnik in idejna ter moralna avtoriteta je bil pisatelj Franc Saleški Finžgar, ki je bil med vojno sodelavec OF, glava je bil pisatelj Stanko Cajnkar, v društvenem glasilu ''Nova pot'' so pesmi objavljali [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]], [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi601098/ Leopold Stanek,] [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze J. Žabkar]], teolog Janez Janžekovič je pisal o sorodnosti med krščanstvom in marksizmom ... Zavzemali so se za sodelovanje med cerkvijo in državo, današnji klerikalni nomenklaturi pa gre očitno spet za mahničevsko ločevanje duhov, za razkol med Slovenci; beseda sprava je tiho izginila iz njihovega besednjaka. Kako dolgo roko ima slovenska RKC, pove že to, da poročila o odstranitvi plošče na Brezjah z izjemo ''Mladine'' leta 2020 ni upal objaviti noben slovenski časopis. 

Odstranitev brezjanske plošče ni osamljen primer, o načrtnosti dejanja govori, da je bila cerkev tudi proti postavitvi obeležja partizanskemu pesniku in duhovniku [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6451_x1691264.3623016805_y5711707.841940073_s15_b362 Lojzetu Žabkarju v Črnomlju] leta 2020.

Prispevek zaključujem s podatkom, da je polovici duhovnikov na plošči cerkev podelila status božjih služabnikov oz. mučencev; duhovniki, ki so jih pokončali partizani, imajo ta status menda domala vsi.

{|
|[[File:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida 28082012 011.jpg|thumb|400 px|Bazilika Marije Pomagaj, Brezje; foto Johann Jaritz 2012; plošča se vidi spodaj levo]] 
|[[File:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah.jpg|thumb|400 px|Plošča 25 duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah pred odstranitvijo leta 2014, foto M. Hladnik]] 
|}

* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.

'''Miran Hladnik'''

===Partizanska plošča na vrhu Triglava===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB julija 2023'''

{|
|[[File:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|300 px|Plošča na Aljaževem stolpu leta 2018. Foto Andrej Cizl]]
|[[File:Protest na Triglavu 20. 8. 2021 06.jpg|thumb|400 px|Protifašistični protestniki ob partizanski plošči na Triglavu (čisto levo) 20. avgusta 2021. Foto Hladnik]]
|[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|150 px|Razvitje slovenske zastave na Triglavu 20. 4. 1944. Foto Bogo Tavčar]]
|}

Od 14. oktobra 2019 je na skalnata tla severozahodno ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava (2864 m) z blagoslovom Zavoda za varstvo kulturne dediščine privita kovinska plošča, na kateri piše:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOB L. 1944
PARTIZANI: GRADNIKOVE BRIGADE,
KULTURNIKI IX. KORPUSA, JES.-BOH.
ODREDA IN MLADINCI OK BOHINJ
PODRLI MEJNIK ITALIJA-NEMČIJA
IN IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Plošča ni bila deležna statusa državnega spomenika in ni vpisana v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), tam je pod številko 5531 vpisan samo [[:w:Aljažev stolp|Aljažev stolp]]. Nekaj sto metrov stran sta ob poti na vrh vpisani v RKD še plošči Valentinu Vodniku, ki je 1795 stopil na vrh, in slikarju Marku Pernhartu, ki je leta 1864–67 naslikal panoramo s Triglava. Kaj bi tožili nad zapostavljenostjo plošče v državni evidenci, po tem, kar se je z njo v preteklosti dogajalo, smo lahko veseli, da je sploh ostala na vrhu. 

Triglav je simbolna točka slovenstva. Jakob Aljaž je leta 1895, v času nemško-slovenskega tekmovanja za prevlado na tem prostoru, kupil vrh in nanj postavil pločevinast stolp, da bi pričeval o njegovi pripadnosti Slovencem, ne pa Nemcem. Po prvi svetovni vojni je čez vrh potekala meja med kraljevino Italijo in Jugoslavijo in med obema vojnama sta se državi izzivali tudi z barvanjem stolpa v barvah svojih zastav. 

19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda. Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo v znak osvoboditve Beograda, dogodek je fotografiral Bogo Tavčar, v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO!

Kmalu po vojni je Aljažev stolp začel dobivati dodatke: 1949 so namesto zmahane kovinske zastavice na streho montirali peterokrako zvezdo, 1958 so na njegovo steno montirali šesterokotno ploščo prvopristopnikom leta 1778, 1983 je ob snemanju filma o Kugyju razmajano zvezdo spet nadomestila zastavica z letnico 1895. 1986 pa so ploščo prvopristopnikom sneli in na njeno mesto obesili partizansko z naslednjim besedilom:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOV PRIPADNIKI NOVJ IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO IN SICER:
30. MAJA 1944 BORCI II. SNOUB IVANA GRADNIKA PO NEUSPELEM NAPADU NEMCEV NA TITOV ŠTAB V DRVARJU;
2. AVGUSTA 1944 PARTIZANI KULTURNE SKUPINE IX. KORPUSA IN SOŠKI AKTIVISTI TER ODSTRANILI MEJNI KAMEN MED ITALIJO IN TRETJIM RAJHOM;
20. OKTOBRA 1944 BORCI JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA IN MLADINCI OKRAJNEGA KOMITEJA SKOJ BOHINJ V POČASTITEV OSVOBODITVE BEOGRADA.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Ob osamosvojitvi leta 1991 je partizanska plošča nenadoma izginila. Govorilo se je, da je končala v prepadu, v resnici pa so jo nekateri zagrizeni rojaki, ki so si osamosvojitev razlagali kot zapoznelo zmago nad partizani, zanesli v dom na Kredarici, kjer se je čez čas za njo izgubila sled, niti njene fotografije ni nikjer najti. Ne ve se, kdaj so namesto odstranjene plošče na stolp montirali nekoliko manjšo ploščo s krajšim besedilom, ki je ostala na vrhu do leta 2018, ko so stolp s helikopterjem transportirali v dolino na restavriranje. Za nasprotnike partizanstva je bila zdaj priložnost, da se partizanska plošča za zmeraj odstrani z vrha. Mogoče je tudi naše prizadevanje malo pripomoglo, da do tega ni prišlo, ampak da so ploščo samo prestavili ob stolp.

V desetkilometrskem pasu okrog Triglava je še enajst partizanskih obeležij. Zaradi simbolne občutljivosti tega prostora sta bili vandalizirani še [[:File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|plošča padlim partizanom gornikom v Vratih]] in [https://www.geopedia.world/#T281_L2534_F2518:3261_x1542295.9231138038_y5836894.405293106_s15_b362 pri Kardeljevi koči na Malem polju.] Nasprotniki partizanskih obeležij radi ponavljajo, kako naj se politika drži stran od hribov in da spominske plošče v neokrnjeno naravo ne spadajo, tiho pa so bili, ko si je za svoje politične potrebe prisvojil Triglav in ga zlorabljal bivši predsednik vlade, in so tiho ob postavljanju križev na gorske vrhove. 

Nacionalnemu in političnemu opomenjanju se Triglav ne more izogniti. Na njegovem vrhu je Aljaž s stolpom zaznamoval zmago nad Nemci, partizani so pahnili v prepad italijansko-nemški mejnik, tu je zavihrala zastava ob osamosvojitvi 1991 in tu smo kolesarski protestniki avgusta 2021 napovedali konec Janševi diktaturi. 

*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. ''Triglav 240''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. 
 
'''Miran Hladnik'''

===Kdo si, Oto Mader – Ris?===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB junij 2023'''

Strašen je bil 10. april 1941, ko so na velikonočni četrtek vkorakale v Velenje
prve nemške čete. Vihar, snežni metež, dež, burja, vse je spremljalo te sinove
pekla pri njihovem pohodu v naše kraje. Nacistični okupator je v
skladu s svojimi načrti o ponemčenju slovenske Štajerske takoj pričel izvajati
Hitlerjevo naročilo: »Napravite mi to deželo nemško!«

14. maja je vodja nacistične Štajerske domovinske zveze Franz Steindl naročil političnim komisarjem, naj zaplenijo vso
slovensko literaturo ter jo odpeljejo v
Maribor. Iz škalskega župnišča so odpeljali okoli 3000 knjig verske in posvetne
vsebine. Nemcem ni uspelo, da bi zaplenili vse slovenske knjige. Komunist Oto
Mader, doma iz Škal pri Velenju, je odnesel knjige iz knjižnice razpuščene
Vzajemnosti v Pesju in jih zakopal. Zakopane so bile ves čas vojne.

Petokolonaši v Šoštanju in Velenju so z divjim veseljem planili svojim &quot;rešiteljem&quot;
v objem. Srce se je krčilo ob pogledu na zaslepljene Slovence, tudi oni so z
radostjo pozdravljali svoje zavojevalce. Če je kdo v gostilni svaril
pred Hitlerjem, so ga knapi hitro zavrnili: »Tiho bodi, saj nas je Hitler odrešil!«
Župnik v Zavodnju je opisal prihod Nemcev v Šaleško dolino: »In tukajšnje ljudstvo ob tem! Celo pot so pozdravljali
mimo hiteče vojaštvo in klicali Heil Hitler, odrešenik je prišel! Zdaj smo rešeni,
zdaj bomo živeli, zdaj bo dobro.«

Oto Mader je v rokopisni avtobiografiji Zakaj sem postal komunist ali namen moje življenjske
poti poročal: »Prvi maj je bil višek njihovega triumfa in zmagoslavja. Vse, kar je
moglo, je vrelo v Velenje in Šoštanj, kljub skrajno slabemu vremenu. Jaz sem
gledal doma skozi okno vso to bedarijo in stiskal zobe. Povsod so nastopali
govorniki in povzdigovali v nebesa svoje bloke. Vredni so bili ti govorniki, da bi
jih usekal po gobcu. Zaslepljeni narod pa je vsem tem lažem tulil kot zver. Višek
navdušenja pa je prišel v gostilnah, ker je pijača delala svoje. Da si jih čul, ko so šli domov z zborovanj. Vse nemško, niti enega Slovenca ni bilo
več. Pa četudi je znal le dve besedi, je pa tiste govoril, samo da je bilo nemško.
Sploh je bilo tako, kot bi pobesneli. Da bi tedaj prišel nekdo med nje in bi jim
povedal resnico, ubili bi ga. To je sigurno.«

Vendar večina Šalečanov okupatorja ni sprejela z navdušenjem. Ljudje so bili v prevratnih dneh prestrašeni, zbegani in zaskrbljeni, a svojega odpora do okupatorja niso smeli javno pokazati. Občudovanje Hitlerja je od maja 1941 naprej naglo
plahnelo. Deportacije in drugi ponemčevalni ukrepi so pričeli
odvračati ljudi od okupatorja. Oto Mader je zapisal: »Slovensko inteligenco so takoj pozaprli, tudi
duhovščino. Ravno s tem pa so si začeli jamo kopati, ker so tudi klerikalci prišli
na našo stran.«

V prvih tednih okupacije še ni bilo priprav za vstajo, a posamezniki so že zbrali nekaj orožja, ki so ga odvrgli pripadniki jugoslovanske vojske. Oto Mader je v Zrečah nabral osem pušk in nekaj municije, jih
spravil v bencinski sod in ga zakopal.

7. julija 1941 so uspešno organizirali napisno akcijo. Najtežji del akcije v Šoštanju je prevzel Božo Mravljak, Mader je pokril področje premogovnika, Tone Ulrih pa Velenje. Naslednji dan se je Oto Mader dokončno umaknil v ilegalo in
prevzel partizansko ime Ris. Povezan je bil s šaleško partizansko
skupino, a je deloval predvsem na terenu kot aktivist Osvobodilne fronte.
Miha Pintar - Toledo je v Škalskih Cirkovcah izvedel za večjo skupino štajerskih partizanov, zato se ni vrnil na Pohorje k ruški partizanski skupini, ampak jih je šel poiskat. Z njim so odšli šaleški borci Franc Polh - Izak, Oto
Mader - Ris in Franc Podvinšek - Bruno. Na Tolstem vrhu nad Preboldom je bila
med drugim ustanovljena B-skupina, iz katere naj bi se 
razvila Šaleška četa. Vanjo so bili poleg komandirja Toleda in komisarja
Buča vključeni še Marjan Čater - Petja, Adam Dušak - Pupče, Tine Gorišek - Pardelan, Franc Kralj - Krpo, Oto Mader - Ris, Franc Podvinšek - Bruno, Vili Reberšek - Čuk in Stanislav Brunšek - Zagloba.

Izkopali so Maderjeve puške. V četrtek
28. avgusta 1941 se je pripeljal iz Koroške v Dravograd nemški notranji minister
dr. Wilhelm Frick; na štajerski meji ga je pozdravil in se mu pridružil 
gauleiter dr. Überreither. Kolona se je odpeljala
čez Slovenj Gradec in Velenje v Dobrno. Šaleška partizanska četa ji je postavila
zasedo v soteski Socki med Velenjem in
Žalcem. Ker pa se je minister Frick na Dobrni zadržal dan dlje, se je zaseda
brezuspešno končala. Mader, Martinšek,
Soklič, Ulrih, Stropnik in Polh so bili pri tem izdani in so se komaj rešili z
begom proti Graški gori.

15. maja 1942 je šaleška skupina utrpela prvo izgubo. V Škalah, v svojem
domačem kraju, je bil ustreljen šaleški prvoborec Oto Mader - Ris. Ko je
bila velenjska orožniška postaja obveščena, da leži na dvorišču Godiclove
domačije v Škalah ustreljeni partizan, je tja poslala svojo patruljo, v Škale
pa je prišel tudi uradnik kriminalistične policije.

Pri mrtvem Risu so Nemci našli ročno bombo, nekaj dokumentov in vojaško
puško z vrezano peterokrako zvezdo. Zvezdo je imel Ris prišito
tudi na levi strani bluze. Po izjavah domačinov naj bi Maderja ustrelil eden od
dveh obratnih zaščitnikov pri velenjskem premogovniku, ki sta stanovala v
Škalah.

Mader je svoj življenjepis pisal od novembra 1941 in ga malo pred svojo smrtjo 
zakopal na Arličevi njivi v Škalah. Čeprav je bil eden od
organizatorjev vstaje v Šaleški dolini, o njej ni navedel nobenega podatka, 
opisoval je predvsem svoja otroška leta in razmere v Škalah pred vojno.

*Milan Ževart: OF in NOB v Šaleški dolini. Prispevki k zgodovini Šaleške doline, 1989.
*France Filipič, Prvi pohorski partizani, 1965.
*Fotografije: 
**spomenik pri Godici v Škalah
**nagrobnik na pokopališču Šmartno
**Oto Mader

'''Stane Gradišnik'''

===Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB maj 2023, 7600 obeležij'''

{|
|[[File:Vazarjeva hiša v Begunjah.jpg|thumb|300 px|Vazarjeva hiša v Begunjah]]
|[[File:Partizanski spomenik pri gradu Kamen, Begunje.jpg|thumb|250 px|Partizanski obelisk trinastim kurirjem pri gradu Kamen, Begunje]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Ovsišah]]
|}

V Begunjah in Dragi je med drugo svetovno vojno gospodarila smrt, tudi Avsenikova pesem Tam kjer murke cveto, ki opeva te kraje, ni mogla mimo nje. Ob vhodu v dolino Drage, nasproti razvalin gradu Kamen, 300 metrov pred grobiščem talcev, stoji desno ob cesti tristranični obelisk. Na njem je zapisanih trinajst imen partizanskih kurirjev, ki so padli v noči med 27. in 28. januarjem 1945. Spomenik je radovljiška Zveza borcev postavila leta 1957, v Register kulturne dediščine je vpisan pod številko 22573. 

&lt;poem&gt;
PADLI BORCI NOV V NOČI 27.–28. 1. 1945

BENEDIK SLAVKO  ROVTE  1912–1945
CUZNAR VIKTOR    DOVJE  1928–1945
FRANC ALOJZ         MOJSTRANA  1905–1945
JANŠA  ANTON        BREZJE  1927–1945
JEGLIČ JOŽE  PRAPROŠE  1916–1945
MRAK MIRO             RADOVLJICA  1920–1945
NEGRO ANTON       LJUBNO  1928–1945
PINTAR ALOJZ        KRANJ  1910–1945
POGAČAR URH       SV. LUCIJA  1922–1945
POHAR CVETAN      BREZJE  1909–1945
PREŠERN FRANC   RADOVLJICA  1901–1945
ŠTULAR CIRIL         PALOVČE       1945
UCMAN MIRO         VEL. CEROVA  1924–1945
&lt;/poem&gt;

Prvo na obelisku je ime Slavka Benedika. '''Venceslav (Slavko) Benedik''' se je rodil v Pozirnu pod Mohorjem nad Selcami očetu Petru in materi Frančiški 26. 9. 1912, živel pa je z materjo dobrih pet kilometrov zračne črte stran proti severu, na kmetiji pri Ozincu v Rovtah, ki je tedaj spadala pod Besnico. Njegov oče se je v prvi svetovni vojni boril na Soški fronti in umrl za okužbo takoj po njej, mama se je po nekaj letih drugič poročila in v družino je prišel priimek Pogačnik. Med drugo svetovno vojno so šli v partizane vsi trije fantje iz družine. Družino je sovaščan izdal in mamo, njenega moža in dve dekleti so odpeljali v taborišče. 

Ozinčevi so si bili navzkriž s Turkovimi, ki so bili v Rovtah njihovi sosedje. Slavkova nečakinja poroča, da si je Ozinčev oče nabral kar nekaj dolga pri gostilničarju Turku, ki je dajal pijačo na kredo. Grozilo je že, da bo Ozinčeva posest prišla na boben. Mama Frančiška naj bi se neko nedeljo odpravila peš v Kranj na tombolo in zadela glavni dobitek – avto, ki ga je takoj prodala in poplačala dolgove. Ti podatki še z druge strani osvetljujejo podobo Slavka Benedika, ki ga omenja Janko Potočnik v spominih pod naslovom Očetova pot v letošnji marčevski številki ''Svobodne besede''.

Slavko se je izučil za ključavničarskega pomočnika in se zaposlil v železarni na Jesenicah. O njegovem značaju je izročilo različno, nečakinja je slišala, da je bil pošten in delaven fant. S partizani je sodeloval že na začetku vojne. Maja 1943 je odšel v Jelovški bataljon Gorenjskega odreda. Dobil je partizansko ime Vinko in bil sprejet med komuniste. Napredoval je v vodjo tehnike Jelovška 2, nato pa je bil okrožni tehnični kontrolor za levi breg Save. 

Ko je bil po obhodu namenjen nazaj na Jelovico, je v noči med 27. in 28. januarjem 1945 padel v zasedo, ki so jo pripravili v Poljčah nastanjeni nemški policisti esesovske divizije Brandenburg v Vazarjevi hiši v Begunjah, ob cesti v Drago. Nemci so vdrli v hišo, domače zastražili v enem prostoru, sami pa so na oknih čakali na kurirje s postaje G-14 nad Drago in druge borce Kokrškega odreda, ki so po običajni kurirski poti v ločenih skupinah prihajali mimo. S strojnico so jih pokosili, odvrgli trupla čez plot v sneg in počakali na naslednjo skupino. Tako so do ene ponoči pobili trinajst partizanov, štirinajstega pa so ranjenega zaprli v begunjske zapore; na Hitlerjev rojstni dan je bil pomiloščen in izpuščen domov. Slavko Benedik je padel najbrž v drugi skupini, še pred polnočjo. Partizani so naslednjega dne padle tovariše začasno pokopali malo naprej od grobišča v Dragi.

Ime Slavka Benedika je vklesano tudi na spomeniku padlim ob vhodu na pokopališče na Ovsišah in na spomeniku v obliki znamenja pri slikoviti cerkvici svetega Primoža na Jamniku. Družinski grob Ozinčevih na Ovsišah je mlajšega datuma in na nagrobniku ni njegovega imena. 

S tole spomeniško zgodbo popravljam pomoto v marčevski številki ''Svobodne besede'' ([[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš#Očetova pot|Očetova pot]]), da je bil Slavko Benedik v Dragi ustreljen kot talec. Popraviti bo treba tudi napačne podatke o njem na drugih mestih: da je bil rojen leta 1919 (v knjigi ''Beg z morišča''), da leži v družinskem grobu (v zborniku ''Po poti spominov'') oz. da je pokopan v Dragi ter da je država pokopa Slovaška (v državnem registru žrtev druge svetovne vojne na Sistory). 

Takóle v rubriki Partizanski spomeniki na Geopediji počasi, od spomenika do spomenika, prispevamo k natančnejši evidenci ljudi in dogodkov med drugo svetovno vojno. Na spomeniku na začetku Drage je poleg Slavka Benedika še ducat imen in prav toliko človeških usod, ki kličejo po popisu. Spomenikov pa je 7500 in več. Delo bi bilo neprimerno lažje, če bi bila literatura, ki jih obravnava in iz nje črpamo, digitalizirana, zato ponovno pozivam k njenemu skeniranju.

'''Viri'''
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. 228 sl. in 249.
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944–1945''. Ljubljana, 1998. 31.
*Alojz Kos: ''Po poti spominov. Radovljiški zbornik'', 1990. 69–70, 231.
*Trinajstim padlim kurirjem, Draga. Partizanski spomeniki na Geopediji.

'''Miran Hladnik'''
 
{|
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 03.jpg|thumb|150 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik na Jamniku.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Jamniku]]
|}
   
Slika: Slavko Benedik

===Erzelj v NOB===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB april 2023'''

Eno leto po objavi [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|članka o partizanskem nagrobniku v vasi Planina nad Ajdovščino]] se je oglasil domačin Rado Jejčič z odgovorom na vprašanje o identiteti padlega Alojza Kobala, ki sem ga zastavil v koncu prispevka. Vsi, ki so doslej omenjali tragično smrt trojice vipavskih partizanov pri Križni jami nad Bločicami 14. avgusta 1943 (pri njihovi smrti je bil udeležen pesnik in domobranec v Grahovem [[:w:France Balantič|France Balantič]]), so pisali o Alojzu Kobalu z vzdevkom Sokol, vendar je to napaka. Alojz Kobal – Sokol, Jejčičev stric, rojen 10. 7. 1925 na Erzelju, je živel v hiši št. 36 (danes Erzelj 32) in je padel na Nanosu dober mesec pozneje, 28. 9. 1943. V partizane je šel iz italijanskega specialnega bataljona po kapitulaciji Italije. Dodeljen je bil Gradnikovi brigadi, ki je pri Razdrtem preprečevala prodor Nemcev v Vipavsko dolino. Njegova skupina je bila v zasedi ob cesti na Devinskem hribu pri Podkraju v smeri Nanosa. Tu je padel skupaj s štirimi soborci. Pokopali so jih na mestu smrti, pozneje pa prekopali, Alojza na domače pokopališče na Erzelju. 

Register žrtev druge svetovne vojne na spletišču Sistory pozna osem žrtev z imenom Alojz Kobal (eden od njih je padel samo dan prej v bližini, na Otlici), devetega, to je tistega, ki je padel na Bločicah skupaj z dvema rojakoma, pa med njimi ni in ga bo treba v register šele vnesti. 

Tule so njegovi podatki. Rodil se je 23. 6. 1927 na Erzelju v hiši št. 58 (danes 28), v partizane je odšel 6. 2. 1943 in bil vključen v Zgornjevipavsko četo. Marca 1943 je s transportom odšel na Dolenjsko. Padel je star 16 let 14. 8. 1943 pri Kriški Gori (oz. Križni gori, občina Stari trg pri Ložu, 2 km južno od Bločic), skupaj z Alojzom Zornom iz Prvačine in Vladimirjem Pangercem iz sosednje vasi Planine nad Ajdovščino. Oče Pangerc jih je šel iskat z vozom in vse tri dal pokopati v skupni grob. 19-letni Alojz Zorn je bil rojen 11. 4. 1924, 18-letni Vladimir Pangerc pa 26. 3. 1925.

{|
|[[File:Vipavski partizani se marca 1943 odpravljajo z Nanosa na Dolenjsko.jpg|thumb|left|Slika 1: Erzeljci pred odhodom na Dolenjsko marca 1943]] 
|[[File:Spomenik NOB na Erzelju.jpg|thumb|left|Slika 2: Spomenik padlim in žrtvam na Erzelju]]
|} 

O vasi [[:w:Erzelj|Erzelj]] na Wikipediji preberemo, da je med drugo svetovno vojno cela sodelovala s partizani, zato so Italijani 8. 3. 1943 vse moške poslali v nemška taborišča, ženske v italijanska taborišča, otroke pa so vzeli sorodniki. Po kapitulaciji Italije so se ženske vrnile domov, iz nemških taborišč pa ne vsi. Rado Jejčič je pismu priložil fotografijo vaščanov Erzelja in sosednjih vasi, ki so se januarja in februarja 1943 množično odpravili v partizane, najprej na Nanos, od tam pa marca s transportom na Dolenjsko: 63 moških in 15 žensk. V partizane so šli, ker so se tako izognili deportaciji. 

Na sliki so v ospredju pogumne ženske. Milka Žvokelj s Slapa je šla v partizane oktobra 1942. Od Kobalovih je bil sin Evgen že v partizanih, njegovi sestri Doro in Miro so Italijani zaprli, Valerija – Zmaga pa se je z mamo Frančiško odpravila v partizane 5. 1. 1943. Valerija je postala desetarka ženske desetine 2. Vipavske čete.

Zorka Saksida – Vojka z Gradišča nad Prvačino je šla v 1. Kraško četo Tomšičeve brigade 14. 2. 1943. Postala je četna in bataljonska bolničarka, obveščevalka in štabna šifrerka na pohodu 14. divizije na Štajersko ter komandirka zaščitne čete dravograjskega okrožja.

Vidrihove ženske iz Gornje Branice so 22. 2. 1943 sledila očetu, ki je bil v partizanih že od leta 1941: sestri Vida – Slovenka in Marica – Svoboda ter mama Jožefa – Soča. Najprej so bile v 1. bataljonu Simona Gregorčiča, potem pa v 3. bataljonu Tomšičeve brigade. 

Vsa čast vipavskim partizankam in partizanom!

Po podatkih '''Rada Jejčiča''' sestavil '''Miran Hladnik'''

Slika 3: Troje spominskih plošč na OŠ Erzelj: bolnici Vera, 17 padlim in 6 žrtvam NOB iz vasi ter bataljonu VOS
 
Slika 4: Erzeljski partizanski obeležji na Geopediji

===Spomeniki izginjajo, mar ne?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji,''' SB marec 2023

Zaradi izdaje so Nemci tik pred koncem vojne, v noči med 1. in 2. februarjem 1945, napadli skupino borcev, ki se je zadrževala na Medvedovi kmetiji na Otiškem Vrhu. Pokončali so šest partizanov, Stanka Orožim - Janja, mladinska aktivistka Okrožnega komiteja SKOJ Dravograd, je bila med spopadom z gestapovci ranjena v obe nogi. Domačini so jo prezeblo prenesli v bunker Gospodarske komisije pri Sv. Ani nad kmetijo Ulbnik, vendar je bil kmalu izdan tudi bunker. Janja se ni hotela predati Nemcem, raje se je pokončala sama.

#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2301_x1679204.2506470976_y5869081.50201254_s15_b362 Spominsko ploščo] ji je postavil mladinski aktiv JANJA iz Pameč leta 1976. Mladinke in mladinci, ki so takrat poskrbeli za obeležje, so danes stari okrog 65 let. Danes je plošča odstranjena in odložena na tla ob hiši pri Ulbniku. 
#Prvoborec iz Mislinjske doline Franjo Dular, ki je partizanil skupaj s Francem Rozmanom – Stanetom po Pohorju in padel nekje na Lepenarci (obeležja, ki so ga postavili na mestu smrti, še nismo utegnili najti), je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7071_x1673849.7258339126_y5870819.830511933_s19_b2852 pokopan na pokopališču Šentjanž pri Dravogradu.] Danes o grobu ni ne duha ne sluha.
#Doprsni kip narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:1962_x1690078.9870816662_y5863106.05974893_s15_b362 skupaj s spominsko ploščo] odstranjen iz veže Partizanskega doma na Kopah.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2298_x1688378.175690378_y5861927.423686648_s15_b362 Granitni kamen, obeležje partizanske bolnice Primož pod Malo Kopo,] je pri tleh odlomljen.
#Stalna razstava o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju in NOB v Mislinjski, Mežiški in zgornji Dravski dolini v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7688_x1678559.518479671_y5862356.328988583_s19_b2852 Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu] je odstranjena in deponirana v kletnih prostorih.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7064_x1679482.877784084_y5854855.199571073_s19_b2852 Kamnito obeležje na mestu bunkerja nad Podgorjem,] v katerem je bil ubit Anton Rogina - Jager, član Okrožnega odbora OF Dravograd, je razpadlo. 
#Na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7062_x1680359.0218383647_y5853353.316100725_s18_b2852 kapelici pri Vrhnjaku v Vodrižu] je bila vzidana plošča v spomin partizanu Jožetu Krenkerju. Ob obnovi kapelice leta 2011 je bila odstranjena.
#Obeta se odstranitev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2026_x1681915.9647431625_y5869170.424244335_s18_b2852 spominske plošče pri Jesenku] nad Pamečami, pa še kje …

Podobna kot v naštetih primerih iz občine Slovenj Gradec je tudi slika v drugih občinah. Lastniki nepremičnin se menjajo, zob časa opravi svoje … Kaj naj storimo ob zanemarjenih, poškodovanih, uničenih ali odstranjenih spomenikih? Sámo jamranje namreč ne zaleže nič.

Urednikom zbirke partizanskih spomenikov na Geopediji ([mailto:daniel.divjak@yahoo.com daniel.divjak@yahoo.com]) sporočimo spremembo na terenu, da jo na zemljevidu dokumentiramo in odstranjene spomenike označimo z zeleno zvezdico.

Lastnika stavbe, ki je z zida snel ploščo, spodbudimo, da jo po obnovi fasade vrne nazaj; ljudje se pozitivno odzovejo, ko vidijo, da nam ni vseeno.

Vandalska dejanja prijavimo skrbniku obeležja, najpogosteje je to področna Zveza borcev, včasih pa tudi krajevna skupnost, občina ali kdo tretji, ki bodo o tem obvestili policijo in v primeru registriranih spomenikov Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Če ne vemo, kdo je za obeležje odgovoren, se obrnemo na policijo in na ZVKD kar sami. 

Naše izkušnje so, da se s prijavo večinoma ne doseže nič, vandalizem je s prijavo samo evidentiran. Doslej nismo brali o nobenem primeru policijskega odkritja ali sodnega pregona zlikovcev, ki se spravljajo na partizanske spomenike, čeprav se med ljudmi ve tako za ilegalne trgovce z barvnimi kovinami kot za goreče protipartizanske aktiviste v okolici. Obeležja, ki so registrirana kot kulturna dediščina, niso prav nič bolj zaščitena od tistih, ki jih v državni evidenci RKD ni, nasprotno, ZVKD-ji neredko ovirajo obnovo ali prestavitev poškodovanega spomenika z drobnjakarskimi spomeniškovarstvenimi zahtevami. Ne bomo špekulirali z domnevo, ali je med razlogi tudi stališče, da imamo na Slovenskem partizanskih obeležij preveč.

Zgodi se, da pri ZB prevlada stališče, da spomenika ne bomo popravili, češ da je to naloga in strošek občine in da naj poškodovani spomenik pričuje o rokovnjaškem značaju okoličanov. Táko sklepanje ni v redu, saj le spodbuja socialno motene osebe, da se spravijo še na druga obeležja v bližini. Spoštljiv odnos javnosti do spomenikov bomo dosegli samo z njihovim rednim vzdrževanjem. 

Obnovo spomenikov izvedejo in financirajo področne ZB iz članarine in donacij, občine pa v okviru letnega načrta za vzdrževanje spomenikov, ki so mu zakonsko zavezane. Samo zmeniti se morata predsednik ZB in župan za preferenčni seznam obnov in da ne bosta za obnovo spomenika hkrati najemala vsak svojega izvajalca. 

[[File:Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužina pri Trebiji.jpg|thumb|350 px|Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužine pri Trebiji]]

Kadar se pri dogovarjanju zaplete ali se več mesecev zaradi inertnosti ZB ali nenaklonjenosti občine več let nič ne premakne, se tisti, ki nam je obeležij mar, zadeve lotimo na svojo pest in svoje stroške. Vedno se najde kdo, ki zna očistiti kamen in z ustrezno barvo obnoviti zbledele črke napisa. Na mesto odstranjene kovinske plošče privijemo začasno plastično informativno ploščo, ki jo za majhen denar napravi lokalni tiskar, s sliko nekdanjega obeležja in besedilom v slovenščini in angleščini, ki pojasnjuje obeležje in poroča o letu njegovega uničenja. Ker začasne improvizirane rešitve znajo trajati, jih je treba oblikovati kolikor mogoče profesionalno.

V zadoščenje nam je, da rastejo tudi čisto nova partizanska obeležja. Kot da bi vandaliziranje spomenikov spodbujalo njihovo porajanje.

'''Stane Gradišnik''' in '''Miran Hladnik'''

===Čeprav ne doživim svetlobe, ki jo za obzorji slutim===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2023

&lt;poem&gt;
MOČAN SEM V SEBI,
KER RAZLOČNO ČUTIM:
SVOBODEN SEM,
ČEPRAV NE DOŽIVIM
SVETLOBE, KI JO ZA
OBZORJI SLUTIM!
(F. KOSMAČ)
PETIM BORCEM BRIGADE VDV, 
PADLIM DECEMBRA 1944.&lt;/poem&gt;

'''Slika 1:''' [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:268_x1683128.5592712704_y5842816.649565031_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Karničnik v Hrastovcu, kjer so pokopani padli borci brigade VDV.]

V Radmirju, na osvobojenih tleh Zgornje Savinjske doline, je bila septembra 1944 ustanovljena 3. brigada Vojske državne varnosti. Sestavljali so jo borci Zidanškove brigade in mladi prostovoljci iz štajerskega okrožja. Povprečna starost borcev je bila 20 let, večidel so bili člani KPS in SKOJ.

Zadnje dni novembra so se začele bitke na mejah osvobojenega ozemlja. Brigade 14. divizije so branile glavne dostope na osvobojeno ozemlje, vendar so prve dni decembra obrambne črte začele popuščati. Komandir 3. čete Anton Lempl – Dušan je povedel svoje borce na Šmihel nad Mozirjem in naprej proti Šaleški dolini. Dušanu so borci zaupali brez pomisleka. Bil je mojster partizanske taktike: celo ponoči je vse videl in slišal, poznal je poti po štajerskih gozdovih, nič ga ni presenetilo.

Bataljon se je premikal proti Paškemu Kozjaku razdrobljen po četah. Borci 3. čete so po nekaj dneh pohoda zagledali v škalskem jezeru odsev nagibajoče se škalske cerkve, obenem pa zaslišali šum padajoče vode v elektrarniških hladilnih stolpih. Patrulja mladih fantov se je ustavila v naselju Hrastovec in tu prenočila. 12. decembra zarana se je kolona borcev v jutranji megli pomikala po gozdni poti od kmeta Karničnika proti Rahnetu. Pripadniki nemške policijske enote, ki so bili zaradi ofenzive v akciji na tem območju, so v gozdu postavili zasedo. Partizane so spustili v neposredno bližino in jih napadli z brzostrelkami in puškomitraljezi. Že v prvem napadu je padlo pet borcev, med katerimi so bili sedemnajstletni puškomitraljezec Milan Gaberšek – Buksi, šestnajstletni Mirko Šalomon, sedemnajstletni Franc Breznik, šestindvajsetletni Viktor Konečnik in nepoznani borec.

Policisti so prišli nekaterim borcem tako blizu, da so jih že držali za nahrbtnike. Tako je prišel ob svoj nahrbtnik vojni dopisnik bataljona Ciril Grebenšek iz Velenja. Uprava velenjskega rudnika je namreč na podlagi najdbe njegovega nahrbtnika že naslednjega dne uradno sporočila, da je padel kot partizan. Zaposlen je bil namreč v rudniku, policija pa je sklepala, da je med padlimi, ker je v nahrbtniku našla njegove dokumente. Dva partizana, Franca Pliberška in Mirka Lešnika, so policistu ujeli in ju odpeljali v celjske zapore. 

V noči na 15. december je skupina »komandosov«, med katerimi je bil legendarni [[:w:Ivan Grobelnik|Ivan Grobelnik – Ivo]], v nemških uniformah prikorakala pred celjski Stari  pisker, onesposobila paznike in osvobodila okrog 130 zapornikov, med njimi tudi Pliberška in Lešnika. Zjutraj so se mariborski Nemci pripeljali s štirimi kamioni pred Stari pisker, da bi prevzeli 80 obsojencev in jih odpeljali v smrt, a zapor je bil prazen … 

'''Stane Gradišnik'''

'''Slika 2:''' NA TEM MESTU JE PADLO 5 BORCEV VDV BRIGADE 1941–1945. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4017_x1683965.2416658357_y5842269.270963142_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]

'''Slika 3:''' NA TEM MESTU JE PADEL GABERŠEK MILAN – BUKSI, 1927–1944, MITRALJEZEC VDV BRIGADE. SLAVA MU!  [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5572_x1683961.5708935214_y5842269.708201426_s16_b2852 Pločevinasta spominska plošča pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]
 
'''Slika 4:''' [https://old.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html Partizani, ki so osvobodili zapornike v Starem piskru.] Stane Terčak, ''Celjski Stari pisker'', Ljubljana: Borec, 1976, str. 97.

===Razbitje 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda na Zaplanini===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB januar 2023

{|
|[[File:Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico 01.jpg|thumb|Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem 02.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|}

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 
39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944 
(Napis na spomeniku nad Ločico pri Vranskem)
:::::*
V SPOMIN 
NA 174 PADLIH BORCEV IZ ENOT
IV OPERATIVNE CONE NOV IN POJ

UMRLI SMO, KI V GROBU TU LEŽIMO,
A NAD SVOBODO VAŠO ŠE BEDIMO,
KER HOČEMO, DA RASTE IN ŽIVI,
ZA KAR SMO DALI SVOJO SRČNO KRI
1941–1945
(Napis na spomeniku na Gorici pri Vranskem)
:::::*
GROB SEDMIH BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
– PADLIH NA PRESEDLU V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.
(Napis na obeležju na Presedljah)&lt;/poem&gt;

[[File:Presedlje pod Čemšenikom.jpg|thumb|300 px|left|Presedlje pod Čemšenikom]]

Iz Ločice pri Vranskem se odpravimo po stari cesti proti Trojanam. Smerokaz na levi opozarja na vas Zaplanino. Po nekaj minutah vožnje ob potoku Zaplaninščica opazimo na levi lepo urejen spomenik, posvečen padlim borcem 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda. 

Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon v zaselku Zaplanina ob vznožju Čemšeniške planine. Izdajalec je kmalu stekel v Ločico pri Vranskem prijavit partizane vlasovskemu poveljniku Štetininu, ki je o tem obvestil svojega kolego na Trojanah. Stroj je stekel ... [[:w:Ruska osvobodilna vojska|Vlasovci]] s Trojan so mimo Šentgotarda prodirali proti Zaplanini, kjer so presenetili bataljon in udarili po njem. Bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu, kljub visokemu snegu, umaknil proti Presedljam. Štab bataljona je bil že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi na Presedljah, kamor jih je pripeljal izdajalec, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih. Boj je bil kratek in za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo šestintrideset borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. 

Bežali so navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen, dvakrat ranjen, se je sam ustrelil. Ranjence so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi izdajalec se je hvalil, kako je brcal še žive borce &quot;v gobec&quot;. Padle partizane so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi borci so bili trije domačini. 

Neki ranjenec se je naslednji dan privlekel v izdajalčevo hišo. Takoj so sporočili vlasovcem, ki so poslali patruljo. Izvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili. 

Borec 1. bataljona Frido Hočevar - Danilo se je dogodka spominjal takole:

&quot;Dan pred spopadom se je 1. bataljon odreda nahajal v vasi Zaplanina. Sam sem bil član štaba kot operativni oficir. 7. februarja 1945 sta bila štab odreda in 2. bataljona na Dobrljevem, 3. bataljon pa v revirjih. Trditi tega ne morem, saj zaradi hudih sovražnikovih napadov tisti čas ni bilo več mogoče vzdrževati organiziranosti na tako visoki ravni kot prej.

V Zaplanini smo prenočili. Drugega dne smo že zgodaj zjutraj izvedeli od obveščevalcev, da se zbirajo, oziroma da so se že ponoči začele pomikati proti Zaplanini kolone sovražnikov iz smeri Mrzlice in Čemšeniške planine. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen se je zato že zgodaj zjutraj z nekaj borci odpravil v opazovalno patruljo na teren, da bi se prepričal o teh poročilih. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je ukazal, da se bataljon takoj premakne na pobočje Čemšeniške planine. Kmalu po premiku iz vasi so nas Nemci, ki so verjetno tu že ponoči postavili zasedo, silovito napadli in tu je že padlo precej borcev. Edina pot, ki bi nas lahko pripeljala iz obroča, je bila ozka tesna soteska, po kateri je tekel potok. Kakor hitro se je dalo, smo se napotili proti soteski, ker so Nemci neusmiljeno streljali po nas.

Sam sem v metežu krogel in izstrelkov iz minometov pograbil puško, ki je bila naslonjena ob poti na neko drevo, za katero sem pozneje izvedel, da je bila puška kuharja, ki je nekoliko stran od tod pripravljal hrano. Ker sem bil sam oborožen z brzostrelko, sem puško začel ponujati borcem, ki so hiteli mimo. Ker pa so bili vsi oboroženi, sem se s svojim ponujanjem zamudil toliko časa, da sem ostal zadnji v koloni. Na hitro sem presodil položaj in spoznal, da je edina rešitev za nas ledeno mrzli potok, saj je bilo vse drevje in grmovje okoli njega gosto obdano z ivjem. Zavpil sem: &quot;Za menoj!&quot; in se prvi pognal v vodo. Nekaj borcev s konca kolone mi je sledilo. V zavetju vode in ivja so nas Nemci izgubili iz vida, zato smo se rešili. Od tistih, ki so ostali v koloni, jih je še nekaj padlo.

Kako je bilo potem z ostankom bataljona, se ne spominjam najbolje. Verjetno je bilo tako, da je ta skupina razbitega bataljona ostala skupaj, se pridružila četi, ki je bila med bojem na Dolenjskem, in ko so minili najhujši časi, se je spomladi spet popolnila in iz nje je znova nastal 1. bataljon.&quot;

Vlasovci so skupaj z nemško policijo polovili v okolici Vranskega veliko ljudi, ki so decembra in pozneje zbežali iz Gornje Savinjske doline, ki jo je ponovno zavzel okupator. Pri Žegnanem studencu blizu Gorice, nedaleč od Vranskega, so streljali skoraj vsak drugi dan. Ujetnikom so včasih rekli: Prosti ste, izginite! Ujetniki si tega niso dali dvakrat reči, zbežali so, toda v bližini so bili za kritjem postavljeni mitraljezi, ki so prestregli domala slehernega bežečega partizana in ga med begom ustrelili. Nekoč so jih tako pobili petinštirideset hkrati.

Nemci so potem vsakič naganjali domačine, da so morali iskati pobite in jih pokopavati. Z neko skupino ujetih so nekoč privedli tudi ranjenega borca. Vozili so ga kar v samokolnici, ker je imel ranjeni obe nogi. Nato so najprej postrelili vse zdrave, za konec pa še ranjenca. 

Proti koncu decembra je že bilo, ko so Nemci vodili mimo domačije kmeta Jakoba Hrastovca skupino tridesetih partizanov. Ujetniki so bili zvezani po dva in dva. Kakih sto metrov naprej od Medveščkovega mlina so jih v grapi spustili. Partizani so bežali, kamor je pač kdo mogel, misleč, da se bo rešil. Vtem pa so že iz skritih zased vžgali po bežečih z mitraljezi in jih pokosili. Le enemu se je posrečilo rešiti. V zaselku Gorica tik nad Vranskim je pokopanih 174 padlih v nemški ofenzivi 1944/45.

::::Stane Gradišnik

Slika 1. Spomenik v Zaplanini&lt;ref&gt;Napis na spomeniku je napačen, saj ti borci niso bili zajeti v decembrski ofenzivi, pač pa so padli februarja 1945.&lt;/ref&gt;

Slika 2. Spomenik na Presedljah

Slika 3. Spomenik na Gorici nad Vranskim

'''Viri'''
*''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'' (1986, str. 75)
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018, str. 249)
*Rado Zakonjšek &amp;ndash; Cankar: ''Velika preizkušnja'' (1977, str. 491)

===Kam so vsi vojaki šli? Zdaj so v grobovih vsi. / Kdaj bomo izvedeli, kdaj bomo izvedeli? (Tomaž Domicelj)===

Pri delu na Geopediji sem pred leti opazil na štajerskem delu Trojan modro zvezdico (pri Konjšku), kjer naj bi stalo partizansko obeležje. Obiskal sem ta zaselek, vendar nihče od prijaznih stanovalcev ni vedel, da bi na tem mestu kdaj stal partizanski spomenik.

Spustil sem se niže, skoraj do Ločice pri Vranskem in pri smerokazu za Zaplanino zavil desno. V bližini domačije Ivana Dolinška stoji na grobišču 39. padlih partizanov spominsko obeležje z napisom: NA TAM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV, ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.

Nemški policijski general Rösener je 21. decembra 1944 poslal glavnino svojih sil na Vransko, Tuhinjsko dolino in na domžalsko območje. Vsa ta soldateska Nemcev, belogardistov, domobrancev, vlasovcev in četnikov je prečesala po ponovni okupaciji Zgornje Savinjske doline vse območje v smeri proti Zasavju. Ta ofenziva je izrinila s tega območja številne terenske aktiviste in begunce iz osvobojenega ozemlja. Bile so se težke bitke med partizanskimi in temi sovražnimi silami, ki so bile zelo številne (približno 6 do 7 tisoč mož) in okrepljene z oklopnimi enotami. Glavno težišče boja sta nosili XIV. divizija in Šlandrova brigada.

Čeprav so bili v decembru 1944 in januarju 1945 težki boji, partizanske enote niso imele hudih izgub. Večje izgube so utrpeli terenski aktivisti in begunci iz osvobojenega ozemlja. Na vsakem prehodu so bile noč in dan sovražne zasede, ki so prestregle, pobile in ujele veliko teh beguncev.

Tako imamo v Ločici pri Vranskem grobišče z obeležjem, ki pove, da je na tem mestu okupator ustrelil 39 borcev IV. operativne cone, ki so bili ujeti v tej zimski ofenzivi. Nemške SS čete so z vlasovci in domobranci vsakega zajetega partizana ali begunca ustrelile. (''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'').

Grobišče sem evidentiral, posnel in vnesel v sloj Partizanski spomeniki, še vedno pa me je begala modra zvezdica pri Konjšku pod Trojanami. Potem mi je prišla v roke monografija prvoborca Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'', kjer na straneh 491 in 492 opisuje usoden padec 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda:

&lt;blockquote&gt;
Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon Kamniško-zasavskega odreda v Zahomcih nad Vranskim. Od tod je odšel v Črni vrh h kmetu Martinu Lesjaku po domače Černetu. O tem so bili obveščeni Nemci. Iz postojanke pri Pihlbirtu v Taboru je nemudoma krenila kolona okrog 200 mož proti Črnemu vrhu. Bataljon je bil pravočasno obveščen in se je umaknil prek Kozice čez Presedlje v zaselek Zaplanina. Tu se je utaboril pri kmetih Ivanu Zajcu po domače pri Tinčku in pri Ivanu Učakarju po domače pri Pidru. To je bilo 6. februarja 1945.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;V bližnji soseščini, v koči kmeta Učakarja, je živela Ana Žitnik in njen sedemnajstletni sin Anton. Žitnikova je bila nemškutarica in je tudi s svojim sinom najraje govorila po nemško. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Žitnikova gestapovska zaupnica. Ko sta s sinom opazila partizane pri sosedih, sta sklenila, da to prijavita Nemcem. 8. februarja zjutraj je Anton pohitel v Ločico k vlasovcem. Gredoč se je oglasil pri kmetu Francu Slakanu po domače pri Doberšku. Tudi v tej hiši so bili partizani. Žitnik se je pri zadnjih vratih izmuznil v gozd, nato pa stekel v Ločico.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Ko je Štetinin prejel Žitnikovo prijavo, je telefoniral komandantu vlasovcev na Trojanah. Skupaj sta nato napravila načrt za napad. Žitnik je vodil vlasovce iz Ločice skozi Zahomce in Črni vrh na Presedlje. Tam so postavili močno zasedo. Vlasovci iz Trojan pa so prodirali iz druge smeri, mimo Šentgotarda, Zgornje in Spodnje Zaplanine do obeh kmetij, kjer so bili partizani. Iznenada so udarili in tako presenetili bataljon. Vendar tu bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu umaknil proti Presedljam. Visok sneg je sicer močno oviral pohod, vendar je bil štab bataljona že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Boj je bil kratek, a za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo 36 borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. Poveljnik bataljona Franc Bratun – Jelen je bil dvakrat zadet in hudo ranjen. Ko je spoznal, da se ne more več rešiti, se je sam ustrelil. Borci so bežali navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Te so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi Žitnik se je hvalil, kako je brcal še žive partizane v »gobec«. Padle borce so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi partizani so bili trije domačini. Neki ranjenec se je privlekel v Učakarjevo hišo k Žitnikovi. Ta je to sporočila vlasovcem, ki so poslali patruljo. Zvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili.&lt;/blockquote&gt;

Spomenika 36. padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda verjetno nikoli niso postavili, ali pa je bil devastiran. Več podatkov o tej tragediji sem iskal pri avtorjih monografije Kamniško-zasavski odred in pri KO ZZB NOB Litija. Prijazno so mi odgovorili, da več podatkov, kot so zapisani v knjigi, nimajo. 

Mislim, da si 1. bataljon Kamniško-zasavskega odreda zasluži vsaj skromno obeležje, če ne že spomenik, na mestu tragedije. 

'''Stane Gradišnik'''

===Konrad Žilnik, heroj izpod Krvavice===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB december 2022

&lt;poem&gt;
V KAPLI PRI TABORU SE JE
RODIL 16. 2. 1919
NARODNI HEROJ
KONRAD ŽILNIK - SLOBODAN
PADEL KOT ČLAN OKROŽNEGA
KOMITEJA ZA OKRAJ NIŠ 4. 3. 1944
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU
AVGUST 1986   OO ZZB NOV ŽALEC
&lt;/poem&gt;

Bolska se je leno vila po zasneženem polju proti Gomilskemu in naprej skozi Grajsko vas proti Šempavlu [Preboldu], kjer jo je posrkala vase Savinja. Od špičaste Krvavice sem so priletele divje race in se spustile nad vodo, ki je ustvarjala majhna jezerca med ledenimi ploščami. V Kapli pri Taboru se je to noč, 16. februarja 1919, mizarju Viktorju in Ani Žilnik, roj. Florjan, rodil fantek. Dali so mu ime Konrad. Osem let je štel Kondi, ko se je družina preselila daleč na jugovzhod Jugoslavije v Niš, kjer so ga vpisali v osnovno šolo. Leta 1935 je že delal v niški tovarni usnja in se izučil za krznarja. 

V tem okolju se je povezal s komunisti in bil leta 1937 sprejet v KPJ. Po okupaciji Jugoslavije je bil Konrad Žilnik - Slobodan pri 22 letih že član Okrožnega komiteja KPJ. Avgusta 1941 je sodeloval v diverzantski akciji v hotelu Park v Nišu in pri napadu na rudnik Lece, kjer se je, oblečen v nemško uniformo, pojavil med sovražnikovo posadko, onesposobil nekaj vojakov in tako pripomogel k uspešni akciji. 

Bil je zraven pri ustanovitvi Topliškega in Ozrenskega partizanskega odreda, v katerem je bil nekaj časa namestnik komandanta in v letih 1942&amp;ndash;1943 komandant. Odred je vodil v številne drzne napade na sovražnika. Bojeval se je s četniki v Popšici, pri Pirkovcu, Belem Potoku in na Crnem vrhu. S svojimi borci je napadel orožniško postajo Ražanj, onesposobil premogovnik v Sokobanji in pripravil atentat na okrajnega načelnika v Knjaževcu. Po formiranju Timoškega partizanskega bataljona je bil zadolžen za delo na terenu. Konec leta 1943 je z bataljonom odšel na območje Pirota, kjer je nadaljeval delo Dušana Tackovića - Srečka in pripravljal ustanovitev Narodnega odbora ter drugih protifašističnih organizacij. V začetku leta 1944 so njegov bataljon pri vasi Pajež obkolili četniki in bolgarski vojaki, ga v boju ranjenega ujeli in odpeljali v vas Kozja, kjer so ga po nekajdnevnem mučenju obglavili. 

[[File:Narodni heroj Konrad Zilnik Slobodan.jpg|thumb|left|300 px|[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7798_x2437620.216989781_y5361226.164747252_s17_b2345 Kip Konrada Žilnika v Nišu] ]]

Konrad Žilnik - Slobodan je bil proglašen za narodnega heroja leta 1953, pokopan je v grobnici narodnih herojev v Nišu. 

V partizanih je Konrad spoznal Mašo Šuvaković in se z njo poročil, čeprav komunisti niso bili naklonjeni partizanskim porokam. Mašo so okupatorji leta 1942 zajeli, ko je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Zaprli so jo v koncentracijsko taborišče Crveni krst. Pred strelski vod je stopila nekaj mesecev po rojstvu sina Želimira. Na Banjici so kot talca ustrelili tudi Konradova starša Ano in Viktorja. 

V zaporniški bolnici so strogo čuvali skrivnost, da je Želimir sin Maše in Konrada. Babica in dedek po Maši sta iz Zemuna poslala v Niš Mašino sestro, ki ni imela otrok, da posvoji malega Želimira. Želimir Žilnik je postal prvošolček leta 1949. Iz tega časa je njegov pretresljiv spomin: ko je učiteljica pozvala otroke v razredu, naj vstanejo vsi, ki so izgubili starše med vojno, je od dvajsetih učencev vstala več kot polovica. V 60. letih je zaslovel kot filmski režiser, avtor jugoslovanskega &quot;črnega vala&quot;.

:::Stane Gradišnik

Slike:&lt;br&gt;
1.Kip v Nišu &lt;br&gt;
2. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5524_x1671363.5840368972_y5818194.733836708_s15_b362 Spominska plošča, ki so jo leta 1986 postavili na njegovo rojstno hišo v Kapli vasi, je zdaj v prostorih občine Tabor.]

===Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB november 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:113_x1587784.0462454981_y5825848.0583935_s14_b362 Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]

[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|left|Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu]]

&lt;poem&gt;
PRI PREHODU PREKO SAVE
JE NA TEM MESTU
DNE 6. 7. 1944 PADLO
16 BORCEV I. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA.
&lt;/poem&gt;

&quot;Sončnega julijskega dne leta 1944 je v našo vas Rovte nad Podnartom prišla dolga kolona preznojenih partizanov, bilo jih je nekaj deset, vsi so bili obloženi s težkimi nahrbtniki, v katerih so, kot sem izvedel kasneje, iz Cerknega ali iz Farjega Potoka tovorili orožje in municijo za Kokrški odred. Nastanili so se po hišah, ženske so jim kuhale. Domačinom se je zdelo čudno, zakaj so se v Rovtah zadržali kar dva dni brez posebne potrebe. Tretji dan je prišlo povelje za naprej. Šli so mimo domačinov s Poljšice in iz Rovt pri Podnartu, ki so na travniku ob potoku Plaznica, ki se malo nižje izteka v Savo, pospravljali seno. Med njimi je bila tudi naša mama Cilka z vsemi štirimi otroki, ki smo se igrali in z zanimanjem opazovali kolono. Četo je vodil Ciril Rakovec, po navadi oblečen v rdečo karirasto srajco. &quot;Kam pa jih ženeš?&quot; so ga vprašali. Dve sosedi, Kraljeva Mara in Tončeva Mara (iz Toncove domačije na Poljšici je bil avstrijski podmaršal [[:w:Jožef Tomše|Jožef Tomše plemeniti Savski dol]]), ki sta tudi bili aktivistki (za partizane so delali domala vsi vaščani), sta ga zaman rotili, naj jih ne pošilja tja dol, saj se je vedelo, da bo tam nemška zaseda. A ju ni poslušal. Sam je ostal višje na skali, nosače pa je postrojil v Dolah ob bregu, kjer naj bi vsi naenkrat prečkali železnico in prebredli reko.

Ko so partizani okrog sedmih zvečer krenili čez reko, je močno zaropotalo in padali so drug za drugim. &quot;O, reveži, a bodo vse postrelili, ta hudič jih je spustil v Savo ...,&quot; sem slišal jadikovati starejše. Streljanje je trajalo kako uro, streljali so tudi z oklepnega železniškega vagona, &quot;panzerhaus&quot; se jim je reklo. Kdor je znal plavati, se je vrgel v vodo in se med rafali poskusil prebiti na drugo stran. Padlo je 16 partizanov, pravijo, da je bilo tudi precej ranjenih in ujetih, nekaterim se je po čudežu uspelo rešiti preko sotočja Save in Tržiške Bistrice, kjer Nemcev ni bilo. 

V našo hišo, k Potočnikovim v Rovte, sta se naslednjega dne zatekla dva premočena partizana, ki jima je uspel beg v nasprotno smer, v hrib. Mama jima je skuhala žgance, jima priskrbela suha oblačila in po nekaj urah počitka sta v bližnjem gozdu že dobila zvezo s partizani, za kar je poskrbel oče.  

Po mnogih letih sem se po slučaju srečal z enim od preživelih, s Francem Snojem. S soborcem sta se izvlekla iz savskih brzic in se v Podbrezjah blizu Grmačeve hiše pred nemško zasedo hotela skriti za kup peska, kjer sta se znašla iz oči v oči z dvema vojakoma. Na srečo nista bila krvoločne sorte. »Weg, geh weg!« sta je naganjala stran. In sta stekla, kolikor so jima noge dale. 

Vaščani smo sumili, da je zasedo organiziral tisti v rdeči srajci. Ta človek je bil pravi hudič v človeški podobi, vsi smo se ga bali. Pozneje se je govorilo, da je bil najbrž kriv tudi za druge žrtve med domačini in partizani v okolici. Bil je terenec, imel je celo svojega kurirja. Po vojni je bil menda obsojen na deset let zapora, odsedel pa je v kočevskih zaporih tri leta. Pred sojenjem so zaslišali tudi vaščane, ki pa niso obremenilno pričali proti njemu. Po svoje se jim je smilil, ker je imel invalidnega otroka. Najbolj je bil kaznovan s tem, da so se ga vsi izogibali. Umrl je leta 1990.&quot;

Po spominih '''Janka Potočnika''' z Ovsiš zapisala '''Mira Hladnik'''   

Slike:
# Na Geopediji je z zvezdico označen spomenik 16 padlim pod Poljšico pri Podnartu
# Besedilo na pravkar očiščenem spomeniku
# Spomenik 16 padlim ob železnici na relaciji Podnart-Kranj

Beri tudi [[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš|druge Potočnikove pripovedi iz časa druge svetovne vojne]].

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB oktober 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4539_x1694612.6265786982_y5842906.903414371_s15_b362 Basališče, Padli borci Tomšičeve brigade]

&lt;poem&gt;NA TEM MESTU SE JE MED 16. IN 18.
2. 1944  ODVIJALA KRVAVA IN 
ODLOČILNA BORBA XIV. DIVIZIJE 
IN TU SO DAROVALI SVOJA 
ŽIVLJENJA TRIJE PARTIZANI.
ZB DOBRNA
&lt;/poem&gt;

Paški Kozjak je bil tistega mrzlega februarja 1944, ko je Štirinajsta divizija vdrla v Tretji rajh, priča nepojmljivim naporom in junaškim dejanjem partizanskih bork in borcev. Prodirali so po vlakah in stečinah proti vrhu gore, ki jo v dolini omejujejo kraji Velenje, Dobrna, Vitanje in Mislinja. Vse štiri občine se stikajo na grebenu, ki se vleče od Sv. Jošta do Basališča, ki je najvišji vrh tega hribovja.

V zgodnjih jutranjih urah 18. februarja je bil prehod skozi nemški obroč v Doliču odprt. Namesto divizijske kolone, ki naj bi sledila štirim udarnim bataljonom, je prisopihal do komandanta Efenke divizijski kurir in izdavil: &quot;Rudi je naročil, da morate priti vsi nazaj.&quot;

Bledi obraz komandanta Tomšičeve brigade majorja Ivana Kovačiča - Efenke se je zresnil: &quot;Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija prebila ...&quot; Efenka je odpoklical zasede s ceste pod Firerjem in ukazal pohod proti Pohorju.

Žal se je polovica divizije z okrog 600 borci takrat že vračala nazaj proti Basališču. Ta umik je bil strahoten predvsem zato, ker je izčrpanim partizanom pobral še zadnje atome moči. Hiteli so v hudo strmino, kjer je bilo snega cel meter. Lahko si mislimo, koliko moči so potrebovali tisti, ki so nosili težko orožje in ranjence.

Joža Boldan - Silni, kazensko razrešeni komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade, je med prvimi prispel na Miklavževo planjo, kjer se je zbirala divizija. Opazil je, da se ob robu jase s smrečic vsipa sneg. Aktiviral je bombo in jo vrgel med smrečje. Hip nato se je vnel oster spopad z Maunzovimi planinskimi lovci, ki so prodirali po grebenu od Sv. Jošta sem.

Rafali so izzvali pravo paniko. Ranjenci na nosilih so začeli vpiti na pomoč. To je vzpodbudilo jurišno četo Janeza Kramariča, ki se je pognala po grebenu proti Nemcem. Čudno je tlesknilo in mitraljezec Alojz Zavolovšek iz Gornjega Grada je padel v sneg. Smrtno je bil zadet tudi Franc Gerl - Mežnarjev z Otoka pri Cerknici. Med pregledovanjem bojišča so pozneje našli mrtvega še Valentina Šavlija - Pavleta iz Tolminskega Loma.

Po vojni je legendarni komandant Štirinajste divizije, narodni heroj Ivan Kovačič - Efenka s svojimi borci poskrbel za postavitev obeležij na Paškem Kozjaku, od Senegaškega mlina do Čuježa v dolini Pake. Žal je sedem pomnikov že izginilo zaradi malomarnosti in hudobije. Zadnja skrunitev pomnika na Basališču se je zgodila leta 2016. Lani smo postavili novo obeležje, ki je po nekaj spet izginilo; na Geopediji je zato označeno z zeleno zvezdico namesto z rdečo, ki predstavlja obstoječe obeležje. Spodobilo bi se, da vse štiri občine skupaj postavijo dostojen spomenik Štirinajsti diviziji na Basališču.

Stane Gradišnik

Slike
 
1. Padli na vrhu Basališča (padli na basališču.jpg)
 
2. Leta 2016 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče1.jpg)
 
3. Leta 2021 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče2.jpg)
 
4. Paški Kozjak na Geopediji; z zelenimi zvezdicami so označeni spomeniki, ki jih nekdo vztrajno vandalizira (paški kozjak geopedija.jpg)

===Tragedija Kisovarjeve družine===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB september 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5537_x1673724.697670503_y5814893.322579741_s14_b362 Kisovarjeva domačija, Miklavž pri Taboru]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1671834.3860895594_y5817754.038683354_s17_b362 spomenik na pokopališču Tabor]

Cankar in Lipče sta hodila ob večerih poslušat radio k Štajnerju. Ko sta se pozno vračala, je stari Kisovar še bedel in prvo njegovo vprašanje je bilo: &quot;Kaj je pa povedala tista radija?&quot;

Stari mož je hlastno poslušal novice, ki sta mu jih pripovedovala, včasih sta jim še kaj dodala. Kakor mnogi, je tudi stari Kisovar Nemce strašno sovražil in zato vsa vojna leta pomagal partizanom, kolikor je le mogel. Vojna mu je vzela tri sinove, toda mož ni klonil.

Nekaj izrednega je bil stari Kisovar, Lipčetov in Rudijev oče. V teh letih je živel samo za svoja sinova partizana in za NOB. Tudi za druge borce je bil izredna dobričina. Vsi partizani so bili njegovi sinovi. Njegova snaha, Rudijeva žena Julka, je skuhala nešteto večerij za partizane.

Kisovarjeva domačija leži v mali kotlinici, ki se za hišo zapira v gozdnato strmino, pred domačijo pa se odpira v ozko dolinico med njihovimi njivami proti cerkvici Svetega Miklavža. Vse od dneva, ko je Lipče pobegnil v gozd, bilo je poleti 1941, je stari vsak dan ničkolikokrat stopical okrog hleva, pokašljeval in pogledoval navzgor proti smrečju, če bo za prvimi drevesi zagledal svojega Lipčeta ali pa kakega drugega znanega partizana. Brž ko se mu je kdo odzval na njegovo značilno pokašljevanje, je odšel proti kuhinji &amp;ndash; malo je šepal &amp;ndash; tam vzel malo kanglico, kot jo imajo za mleko, in polno spustil v rokav suknjiča. Rokav je bil spodaj znotraj zašit, da ni mogla kanglica pasti skozi. Pri hlevu je vzel sekiro ali kako drugo orodje in jo ovinkasto čez travnik primahal v hosto. Ves srečen je sprejemal novice, bil je namreč silno radoveden, kaj se dogaja na frontah, in vsak nemški poraz, še tako neznaten, ga je razveselil. &quot;Preklete barabe!&quot; je imel navado reči. Pa je bil sicer veren kristjan.

Nekega popoldneva se je zaslišalo v smeri Vranskega strahovito streljanje. Cankar je ugibal, katera partizanska enota se je spopadla z Nemci. Po nekaj dneh je izvedel od domačinov, da so v tem boju padli trije partizani, med njimi tudi Kisovarjev Lipče. 

Drugi Kisovarjev sin Rudi Jurhar je bil že od pomladi v partizanih. Neko popoldne je prišel domov, da bi z očetom zaklala prašiča. Okrog enajste ure dopoldne je zagledal  skupino vojaštva, ki se je približevala hiši. &quot;Saj to so naši!&quot; je vzkliknil, v tem pa že spregledal svojo zmoto. Pognal se je po strmini in hudo ranjen obležal tik pred gozdom. Privedli so ga do očeta in na vsak način hoteli dobiti od njega priznanje, da pozna ranjenca. Oče je pomislil na Rudijevo ženo in otroka ter odločno odkimal. Ti trenutki so bili strašni za oba, vendar sta zmogla toliko moči, da sta se zatajila med seboj.

Nemški komandant je odredil zaplembo. Vojaki so znosili na voz vse, kar je bilo kaj vrednega. Na voz so naložili tudi Rudija. Žalosten sprevod je krenil izpred hiše. Zdaj šele je Julka videla, da imajo na vozu njenega moža vsega v krvi. To je bil zanjo strašen pogled. Pred volmi je korakal stari Kisovar in peljal najbridkejši tovor, ki ga je kdaj vozil v svojem življenju, svojega smrtno ranjenega sina, ki je bil pred dobro uro še svoboden partizan, zdaj pa nemočna žrtev v rokah rabljev. 

Med potjo proti Grajski vasi je Rudi umrl. Očeta so odgnali v Celje in ga zaprli v Stari pisker. Pozneje se je izvedelo, da je Nemce na domačijo pripeljal gestapovski raztrganec in ovaduh Klobučar, doma iz Prebolda.

Stari Jurhar je bil na svoje sinove močno navezan, zato je le stežka prebolel izgubo že drugega sina. V tem času sta bila v partizanih še druga dva sinova, najstarejši Franc in najmlajši Viktor. Nihče ni slutil, da bo tudi najmlajši daroval svoje življenje na oltarju domovine. Umrl je skupaj s svojim nečakom Lipetom, ko sta z vojaškim motorjem drvela sporočit z novico o zmagi in svobodi ...

:::Stane Gradišnik (po zapisu Rada Zakonjška - Cankarja)

===Pavel Rušt, slovenski junak ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB avgust 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5408_x1560653.8250288363_y5751565.679578903_s15_b362 spominska plošča na Nanosu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7508_x1383422.2647831219_y5142757.949024833_s15_b2345 kraj smrti v Rimu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4951_x1554522.6091496847_y5754041.34837272_s15_b362 spomenik na Gradišču pri Vipavi]

Pavel Rušt se je rodil leta 1909 v družini malih kmetov na Gradišču pri Vipavi. V italijanizirani Vipavi je obiskoval šolo. Priimek so mu spremenili po uradni dolžnosti, slovenski jezik je bil prepovedan, društva zatrta. V Neaplju je osemnajst mesecev služil vojaški rok. Leta 1941 se je pridružil slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in se tako izognil italijanski mobilizaciji. 18. aprila 1942 je bil s svojo enoto obkoljen na Nanosu. Boj 60 partizanov z 800 italijanskimi vojaki je trajal več kot osem ur in je bil tragičen: šest partizanov je padlo med spopadom, enajst so jih zajeli in devet od njih kasneje ustrelili. Drugim je uspelo pobegniti, pri čemer jih je varovala strojnica, ki je v rokah legendarnega mitraljezca Pavla Rušta štirinajstkrat odbila napade, dokler ni zmanjkalo streliva: s tovariši se je umaknil in se skril v jami. Tudi tam so jih odkrili. Pavlu (z globokimi ranami na rokah) je nekaj časa uspevalo pobirati bombe in jih metati nazaj na fašiste. Ujete so odpeljali v Rim v zloglasni zapor Regina Coeli. Pavla so ga mučili, vendar ni razkril ničesar, zato ga je Posebno sodišče za obrambo države skupaj z drugimi partizani skupine Fratelli Maslo obsodilo na smrt, nekatere v odsotnosti.

Kazen so izvršili v Forte Bravetta, zloglasni fašistični tovarni smrti. 26. junija 1942 ob 6. uri zjutraj so bili ustreljeni Pavel Rušt, Anton Bele, Ivan Čekada, Viljem Dolgan, Leopold Frank, Jože Hreščak, Karlo Kaluža, Franc Srebot in Franc Vičić. Pavel Rušt je pokopan na pokopališču Verano. Spominjamo se ga na komemoracijah 18. aprila vsako leto. Po Pavlu Ruštu se imenuje trg v Vipavi. Njegovo ime je vklesano na ploščo na fasadi Lovskega doma na Nanosu v bližini turistične kmetije Abram in na spomeniku NOB v njegovi rojstni vasi Gradišče pri Vipavi. Na prostoru njegove smrti in smrti njegovih tovarišev v Rimu pa je tabla z napisom Parco dei martiri di Forte Bravetta [Park mučenikov trdnjave Bravetta]. Več o Pavlu Ruštu lahko preberemo v njegovem geslu na Wikipediji. &lt;!-- pred izidom je knjiga o njegovi četi izpod peresa Primoža Plahute. --&gt;

:::Patrizia Raveggi

===Zadnji boj Veličkove čete===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB julij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1660639.7399007303_y5823316.3453979045_s15_b362 '''Spomenik Veličkovi četi na Čreti'''.] 

V začetku novembra 1942 je Savinjski bataljon taboril na planini Krašici blizu Črete. V dolino je pobegnil ujeti verman po imenu Tiger. Svojo izdajalsko nalogo je opravil tako hitro, da je bil bataljon obkoljen, še preden se je uspel umakniti na Menino planino. Komandir čete Lojze Hafner - Veličko je dobil nalogo, naj krije umik bataljona in da brez povelja ne sme zapustiti položajev. Veličko kriči: &quot;Prihranite si vsak po en naboj!&quot;

&quot;Jurišajmo!&quot;, pravijo borci, ko vidijo, kakšen je položaj. Toda Veličko še vedno noče o tem nič slišati. &quot;Brez povelja ni umika!&quot;
Nenadoma utihne njihov mitraljez. Zmanjkalo je municije. Tudi streli iz pušk so vedno redkejši. Nemci in vermani dobro vedo, kaj to pomeni. Še tisti, ki so se do zdaj plazili po trebuhu, so se dvignili in se, režeč kot pošasti, bližali partizanom. Veličko zavpije borcem: &quot;Reši se, kdor se more!&quot;

Bilo je prepozno. Na dvajset borcev se vsuje trikrat več sovražnikov. Začne se krvavi ples: boj in pretep na nož, s puškinimi kopiti, s pestmi in tudi z zobmi. Na vsakega borca se je spravilo po več sovražnikov. Hočejo jih spraviti na tla in dobiti čim več živih v svoje roke. Borutin še vidi, kako je skupina Nemcev vrgla po tleh Marto, mlado osemnajstletno dekle, pogumno borko v četi, a zdaj ji ni več pomoči. S poslednjimi silami se Borutin otrese Nemcev in se požene skozi obroč. Rešen. Tudi Veličko si je utrl pot skozi ogenj. Nad kurirja Franca Godlerja - Bliska se spravijo kar trije Nemci. Med ruvanjem vidi, kako vežejo Čata, mladega, pogumnega fanta iz Liboj. Blisk se z enim od Nemcev puli za puško, izdere mu jo in z bajonetom zažene sovražniku v trebuh. Nemci za bežečimi niso streljali, ker bi lahko zadeli svoje.  

Iz čete se je rešilo samo sedem borcev. Pet ujetih partizanov so z vrvjo zvezali okrog vratu. Za ujetnike je bil to začetek strahotnega mučenja, ki so ga morali prestajati vse do ustrelitve. Če bi jim ne zmanjkalo streliva, ali če bi bilo povelje za umik izdano prej, bi jih Nemci gotovo ne dobili v svojo pest. Nemški oddelki so še dolgo preiskovali področje boja. Kolikor so našli ranjencev, so jih na mestu pobili.

Pri kmetiji Planinc nad Sv. Joštom je spominsko znamenje mitraljezcu, ki je do zadnjega naboja kril umik Veličkove čete iz obroča. Spomenik (potreben obnove) simbolično prikazuje nemški obroč okrog bataljona, zapis pa govori o  junaštvu borcev, sinov ljudstva, ki je bilo že v Berlinu zapisano pogubi.


[Na prvi fotografiji je spominski kamen hrabremu mitraljezcu, na drugi pa dokument o zasramovanju borcev Veličkove čete v celjskih zaporih.]

:::Stane Gradišnik, popisovalec pomnikov upora.

===NOB in samoupravljanje===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB junij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7479_x1597867.4564009686_y5818315.00583044_s17_b362 '''Padla delavca in uvedba samoupravljanja''',] poslopje nekdanje tovarne Iska, Savska cesta 14, Kranj. 

Postavljanje spomenikov v socialistični Jugoslaviji je seglo na prostore, kjer jih prej skoraj ni bilo, med drugim v podjetja in tovarne. Spominske plošče in skulpture so postale pogost atribut proizvodnih hal, tovarniških dvorišč in hodnikov upravnih stavb. Posvečene so bile delavcem, padlim v drugi svetovni vojni, pa tudi markantnim dogodkom iz zgodovine podjetja, zlasti stavkam iz medvojnega obdobja ter uvedbi samoupravljanja v 50. letih. Izkušnje kažejo, da je dokumentiranje teh obeležij dandanes zahtevno početje. Če je podjetje medtem že propadlo, je treba brskati po težko dostopnih, zanemarjenih prostorih, iz katerih je davno tega izginilo vse premoženje, vključno s spominskimi obeležji; nekatera so ohranjena v muzejih, a številna so izginila brez sledu. Če pa obrat še vedno obstaja, je ogled in fotografiranje obeležja zahtevna birokratska naloga, polna sumničavih vratarjev, ki jih je treba šele prepričati v obstoj pomnika v prostorih njihovega podjetja, in telefonskih številk uprave, ki jih je treba klicati za dovoljenje pri vstopu v poslovne prostore in fotografiranje.

Osredotočimo se na samo en obskuren primer obeležja iz Kranja, katerega obstoj je ostal neopažen cela desetletja. Ne samo da nikoli ni bil vnesen v Register kulturne dediščine, spregledan je bil tudi v vseh zbornikih spomenikov NOB, ki so sicer vestno beležili vse pomnike na območju določene občine (ali Slovenije kot celote). Vse od odkritja obeležje ni bilo nikoli več omenjeno v tisku in je povsem neznano tudi samim Kranjčanom.

Gre za dvojno spominsko ploščo, vzidano pod nadstreškom na pročelju nekdanje kranjske tovarne Pletenina na Savski cesti 14, ki stoji ob bregu Save pod starim delom mesta. Pletenina je bila naslednica tovarne za izdelavo in predelavo pletenega, vezenega in tkanega blaga Iska trikotaža, ki jo je leta 1931 ustanovil kranjski trgovec Ivan Savnik. Med drugo svetovno vojno sta v partizanih padla dva delavca tovarne, Ciril Osterman in Franc Savnik. Osterman (1914–1945) je bil doma iz Otoč in je delal kot ključavničar, padel pa je nekaj tednov pred koncem vojne na robu Jelovice nad Kropo. Identiteta Franca Savnika ni dognana, ker so med vojno padli najmanj trije Slovenci s tem imenom. Leta 1947 je bila tovarna nacionalizirana in preimenovana, 14. septembra 1950 pa je bilo v njej svečano uvedeno delavsko samoupravljanje. 

Naslednje večje praznovanje v Pletenini je bilo organizirano ob desetletnici njenega delovanja, 8. decembra 1957. Regionalni časopis ''Glas'' Gorenjske je o dogodku poročal dan kasneje in navedel, da so delavci prireditev organizirali sami. Kolektiv se je dopoldne zbral pred slavnostno okrašenim tovarniškim poslopjem, kjer je skupaj z lokalnimi politiki in predstavniki družbenih organizacij prisostvoval programu. Del prireditve je bilo tudi odkritje spominskih plošč padlima borcema in uvedbi samoupravljanja, s katerih je delavka odgrnila jugoslovansko zastavo. 

Spominski plošči nepravilne štirikotne oblike sta izdelani iz belega marmorja, na fasado pa sta pritrjeni samo z eno stranico; večino njune teže podpirata temna kamnita bloka, ki rasteta iz pročelja. Napis je vklesan in rdeče obarvan, toda danes dodobra oluščen. Plošči sta na splošno zanemarjeni, saj je marmor lisast, bloka pa okrušena.

Ivan Smiljanić

===Okupirana Ljubljana je KRIČALA ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB maj 2022

V spomin na delovanje radia Kričač je RTV Ljubljana oziroma Slovenija postavila na različnih lokacijah po Ljubljani 19 tabel (danes jih je ohranjenih še 14) z enotnim besedilom: 

:::V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 RADIO KRIČAČ.

&quot;Tik-tak, tik-tak, tik-tak. Slovenci, poslušajte, govori OF, govori OF slovenskega naroda!&quot; To so prvič verjetno 17. novembra 1941 (zanesljivo datum ni znan) ob osmih zvečer zaslišali mnogi Ljubljančani in drugi Slovenci iz svojih radijskih sprejemnikov, če so vrteli gumb po valovnih dolžinah med 20 in 40 metri.

Tako kot vsaka vojna je tudi druga svetovna vključevala propagandni boj. V ta namen je KPS sredi leta 1941 v okviru svoje tehnike ustanovila še radijski sektor. Nalogo, da ga postavi na noge, je dobil Milko Goršič. Okrog sebe je zbral šestčlansko ekipo inženirjev in študentov, ki je delovala v globoki ilegali in s strogo ločenimi nalogami. Radijski oddajnik je s precej muke, saj je primanjkovalo sestavnih delov, kar v prostorih elektrotehniškega seminarja na ljubljanski Tehniški fakulteti sestavil Rado Luznar. Oktobra je bila naprava s skromno močjo 5‒6 W gotova, sledila sta dva tedna preizkušanja njene slišnosti.

Ob omenjeni prvi oddaji jih je uredništvo pod vodstvom Prežihovega Voranca v petih mesecih pripravilo še okoli petdeset. Kričač se je redno oglašal trikrat ali dvakrat na teden, oddaje pa so bile dolge približno 15 minut. Besedila je sprva bral Marjan Vesenjak, tik pred njegovim odhodom v partizane pa je nalogo prevzel Milan Osredkar. Prav posebna oddaja je bila na sporedu na predvečer kulturnega praznika 7. februarja 1942. Za celo uro programa sta vznesena besedila pripravila v glavnem Voranc in Fran Albreht. To je bila tudi edina oddaja, za katero je Miloš Brelih priskrbel gramofon in so jo lahko popestrili z glasbo.

Besedila Kričačevih oddaj se niso ohranila. Ohranili so se le zapisi dvajsetih oddaj, kot so jih v italijanščini zabeležili njihovi ne ravno vešči prisluškovalci.

Okupator je Kričačeve oddaje redno spremljal, saj si je na vse kriplje prizadeval, da bi jih preprečil. A iznajdljivi ilegalci so oddajnik nenehno selili. Tako je izpričanih kar 23 lokacij oddajanja. Italijanska vojska jih je najprej iskala s posebnimi sprejemniki, ki jih je razporedila po mestu. Ker vira signala ni odkrila, je začela februarja 1942 izklapljati električni tok po posameznih delih mesta. A Kričačevemu oddajniku je Brelih že na samem začetku dodal preklopnik, ki se je v takih primerih preklopil na akumulator. Končno so vojaške oblasti v Ljubljano poslale najsodobnejše radiogoniometre, a je Brelih, ki je po nalogu partije ostal v italijanski službi na Radiu Ljubljana, od nadrejenih izvrtal, kako jih je mogoče pretentati. Niti italijanska motilna postaja ni rodila sadov. Končalo se je tako, da je 26. marca visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli odredil obvezno oddajo vseh radijskih sprejemnikov in odstranitev vsakršnih anten.

V takih razmerah je Izvršni odbor OF izdal sklep o začasni prekinitvi oddajanja. Zadnjič se je Kričač oglasil 5. aprila 1942 in oddajo kot običajno sklenil s Prešernovimi verzi: &quot;Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave.&quot;

::Jani Luštrek

&lt;!-- Podpis k fotografiji: Spominska plošča na Cigaletovi ulici 5, kjer je potekala zadnja oddaja --&gt;

===Pošebalov rod ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB april 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5541_x1675044.0200940454_y5813965.937909696_s18_b2852 '''Pošebal. Zakonjškova hiša'''.] Miklavž pri Taboru 42. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI SO NAŠLI VARNO ZATOČIŠČE
BORCI REVIRSKE ČETE LETA 1941.
OD TU SO ŠLI AVGUSTA 1941 V NAPAD NA
RUDNIK ZABUKOVICO. GOSPODAR ZAKONJŠEK
JE BIL ZARADI SODELOVANJA S PARTIZANI
USTRELJEN 1941, SESTRA ANTONIJA 1942.
ZB TRBOVLJE 1981
&lt;/poem&gt;

Preko Marija Reke in Šmiklavža nad Taborom so že stoletja speljane poti, ki povezujejo Revirje s Savinjsko dolino. Še pred 2. svetovno vojno so tod mimo stoletne Pošebalove kmetije ljudje v nahrbtnikih tovorili krompir s savinjskih kmetij za revne rudarske družine po Zasavju. 

Bilo je nekako sredi avgusta, ko hribovci žanjejo pšenico. Andrej Zakonjšek, po domače Pošebal, je z nečakom Radom zlagal pšenično snopje v kozolec, ko so prišli na dvorišče prvi partizani, mladi fantje, ki so si nadeli ime Revirska četa. Andrej je vstopil v hišo in položil hlebec kruha na mizo. Vresk je hitro dal roko nanj in pogledal Andreja: »Je cel hlebec naš?« Pošebal je pokimal. Skrbno je pomerjal z nožem, da bi vsakemu odrezal enako velik kos. Fantje so tiho opazovali in čakali.

Konec novembra je pripeljal Nemce na Pošebalovo odpadnik, ki se je tu večkrat nahranil, v zahvalo pa je predal Andreja gestapovcem. V Starem piskru so ga strahovito mučili. Nekaj dni pred ustrelitvijo so ga nacisti privlekli domov in ga pustili pri kozolcu, da je od tam še zadnjikrat gledal rojstno hišo, medtem ko je v njej tekla preiskava.

Rado Zakonjšek, Andrejev nečak, se je že vrgel v časnikarski poklic, ko ga je doletela vojna. Umaknil se je v domači Šmiklavž. S sosedovim Lipčetom sta razpredla mrežo partizanskih zaupnikov daleč naokrog. Priključil se je Revirski četi, ki je odšla na Dobrovlje in postala del Štajerskega bataljona. Bojeval se je pri Sv. Katarini na Dobrovljah. Z bataljonom se je odpravil na legendarni brežiški pohod. Konec leta 1942 sta s soborcem Francem Hribarjem postavila tehniko Cankar. Avgusta 1944 ga je Oblastni komite imenoval za pokrajinskega tehnika KPS za Štajersko. Po vojni je napisal dela ''Taborski kresovi'', ''Velika preizkušnja'', ''Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem'', ''Štajerska 1941'', in ''Partizanski kurirji''. 

S prijateljem Tonetom Gržino sva se povzpela na skoraj tisoč metrov visoko Reško planino, kjer ob gozdni cesti počiva Pošebalova domačija. Sprejel naju je gospodar Martin Brečko, nečak Rada Zakonjška - Cankarja. Krepak stisk roke, topel pogled zvedavih oči in povabilo v hišo. V kotu razgreta kmečka peč je kar vabila, da bi zlezel nanjo. Pošebalov mladi rod živi v Trbovljah, niso pa pozabili velike vojne izkušnje, ki je nekoč stehtala tudi njihov rod.

::Stane Gradišnik

===Mladi fantje na dveh straneh===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB marec 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.6096133115_y5757167.840290545_s19_b2852 '''Grob treh padlih borcev NOV'''] na Planini nad Ajdovščino. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
SLAVA JUNAKOM
ZORN ALOJZ * 1924
PRVAČNA
PANGERC VLADIMIR * 1925
PLANINA
KOBAL ALOJZ * 1927
ERZELJ
PADLI 14. 8. 1943
&lt;/poem&gt;

Ob zidu na koncu pokopališča na Planini pri Ajdovščini stoji nagrobnik, ki je za razliko od drugih poleg križa opremljen tudi z zvezdo. To je nagrobnik Pangerčevih s Planine. Nenavadno je, da sta poleg domačega sina Vladimirja na plošči tudi imeni njegovih soborcev iz drugih krajev, padlih istega dne 14. avgusta 1943. Devetnajstletni Alojz Zorn (rojen 11. 4. 1924) je bil iz Prvačine pri Gorici, šestnajstletni Alojz Kobal pa iz bližnjega Erzelja. Vladimir (rojen 26. 3. 1925) je bil ob smrti star osemnajst let. 

Ko se je Gradnikova brigada utaborila pri Križni jami nad Bločicami oz. nad Bloško Polico, so bili določeni za stražo. Tam so se srečali z belogardistično patruljo, ki se je predstavila, kot da so partizani Notranjskega odreda, in po pogovoru tri fante postrelila, četrtemu je uspelo pobegniti. Partizani, ki so bili v bližini, so stekli za belogardisti, ki so s sabo tovorili zaplenjene puške in čevlje pobitih, vendar so bili prepozni, belogardisti so jim ušli na kolesih, ki so jih pustili v vasi. Po njihovi vrnitvi v Grahovo so Italijani začeli s topovi in minometi streljati na izdane položaje Gradnikove brigade. Eden izmed ustreljenih partizanov je umrl takoj, drugi nekaj kasneje, tretji pa je umiral dalj časa in klical na pomoč mamo. Domačini so domobrance poznali, bili so to France Balantič, neki Jurjevič ali Jurjevčič in Janez Ule. Balantič je imel med njimi najvišji čin, zato je bil najbrž vodja patrulje. O usodi Jurjeviča ni podatkov, dvajsetletni Janez Ule je padel en mesec pozneje (14. 9. 1943), enaindvajsetletni Balantič pa je zgorel dobre tri mesece za tem (24. 11. 1943) v napadu Tomšičeve brigade na domobransko postojanko v Grahovem. V vasi so mu postavili spomenik, po njem se imenuje knjižnica v Kamniku, nagrobnik pa krasijo njegovi poznani verzi: »Ležim v globini tiho tiho. / V dolini mrzel je večer in pust. / Pri meni noč je in mi sveti. / Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!« 

Zamolčane žrtve Balantičeve patrulje so bili kmečki fantje in imajo samo navaden nagrobnik na vaškem pokopališču. Pri Alojzu Kobalu, ki je v pričevanjih označen z vzdevkom Sokol, osebni podatki strižejo. Po registru žrtev druge svetovne vojne naj bi se rodil 10. 7. 1925 (in ne 1927, kot piše na vaškem nagrobniku in na spomeniku padlih v Erzelju), umrl pa 28. 9. 1943 na Nanosu in ne 14. 8. pri Bloški Polici kot njegova tovariša. Je to morda tisti, ki je umiral najdlje? Ali so napačni podatki na spomenikih ali v državni zbirki žrtev, bo pokazal pogled v matične knjige. Morda pa zna razrešiti uganko kdo iz njegovega kraja?

*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah.] Kamnik.info.
*Žrtve druge svetovne vojne. Sistory.

::Miran Hladnik

===Človek, človek, kje si ostal?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:3991_x1675295.3316059262_y5841337.8298362745_s19_b362 '''Spominska plošča partizanski družini Tekavec'''] na Tekavčevi cesti 2, Šoštanj. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI 
JE STANOVALA DRUŽINA 
TEKAVC - JOŽE,
JOŽEFA, 
MARICA, 
JOŽE - PUMI. 
PADLI KOT PARTIZANSKI BORCI, 
LETA 1942.&amp;ndash;1943.&lt;/poem&gt;

V Šaleški dolini je vojni metež nemalokrat pobiral kar cele družine. Tako so v Šmartnem ob Paki nacisti pokončali in skoraj izbrisali z obličja zemlje družine Steblovnik, Letonja, Klančnik, Puncer, Satler, Plahuta, Deleja in Irmanove. V Šoštanju Leskoškove, Vrhovnikove, Šolnove in Škrubove.

Tekavčevi iz Šoštanja so se pridružili osvobodilnemu gibanju takoj po okupaciji. Junija 1942 so bili že vsi v partizanih. Družinske vezi so se prepletale z zvestobo narodu, njihova življenjska pot se je žal končala zaradi sramotne izdaje domačih odpadnikov.

Oče Jože Tekavc, organizator OF, je padel 18. junija 1942 kot žrtev izdaje partizanskega dezerterja pri Kepovem križu v Šentvidu nad Slemenom.

Mati Jožefa Tekavc - Pepca, borka Pohorskega bataljona, je 17. januarja 1943 skupaj s patruljo zgorela v Šentvidu nad Valdekom, zaradi izdaje soborca, ki se je prodal gestapu. 

Sin Jože Tekavc - Pumi, borec Pohorskega bataljona, pomočnik mitraljezca, je padel 26. oktobra 1942 zaradi izdaje domačina v vasi Kumen na Pohorju. 

Hčerka Marica Tekavc - Zverka, borka Šaleške čete, je prišla julija 1942 k sorodniku v Ravne pri Šoštanju. Prijavil jo je orožnikom, še prej pa pobil s sekiro. 

Predsednica ZB NOB Velenje Andreja Katič je zapisala: 

&lt;blockquote&gt;Ne pozabimo, Hitler nas je želel čimprej izbrisati z obličja zemlje in le pogumnim posameznikom se danes lahko zahvalimo, da smo se uspeli zoperstaviti osvajalcem in njihovim pomagačem. Območje Šaleške doline je vedno sodilo med uporniške kraje. Nasilje, ki ga je izvajal okupator s svojimi ovaduhi, ni zmanjšalo narodne zavesti in želje po uporu. 

Kakšen pa je danes naš odnos do dogodkov pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej? Vse prevečkrat je slišati, da naj se ne ukvarjamo z zgodovino, da mora biti naš pogled uperjen v prihodnost. Seveda, vendar le če smo se iz preteklosti kaj naučili. Časovni odmik, omalovažujoč odnos določene javnosti, okrnjene vsebine v izobraževalnih sistemih ter vse bolj redki živi pričevalci o dogodkih tistega časa pomembno vplivajo na naša vedenja, zlasti pa na odnos do tega dela naše zgodovine. Nikoli ne bi smeli pozabiti, zakaj do vojn prihaja in kakšno trpljenje prinašajo! In da nihče ni vreden več kot drugi.&lt;/blockquote&gt;  

'''Viri'''
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*EŠD 4386. Register kulturne dediščine.
*Milan Ževart in Stane Terčak: ''Od vstaje do zmage: Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki''. Maribor: Obzorja, 1966.
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severni Sloveniji''. Maribor: Obzorja, 1952.

::Stane Gradišnik, skupina Štajerska v plamenih

==Opombe==

&lt;references /&gt;

*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]</text>
      <sha1>ifuwq232sjkpcvviuu2d4f5a8p7zkp6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spominska soba na Vodiški planini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4229</id>
    <revision>
      <id>84728</id>
      <parentid>84546</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T08:01:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5696" sha1="mib9o5d3g08bmxa9u6yzcc68ro8xoyr" xml:space="preserve">Tule se zbira gradivo za opremo spominske sobe v Patizanskem domu na Vodiški planini.

'''Napis na vratih spominske sobe'''

{|
| SPOMINSKA SOBA &lt;BR&gt;&lt;font color=grey&gt;MEMORIAL ROOM&lt;/font&gt; &lt;BR&gt;VSTOP PROST&lt;br&gt;  &lt;font color=grey&gt;FREE ENTRANCE&lt;/font&gt;
| [[File:Qr-code spominska soba na Vodiški planini.svg|thumb|100 px]]
|}

[[File:Obiekt zabytkowy.svg|thumb|left|45 px]] 
&lt;small&gt;SPOMENIK LOKALNEGA POMENA&lt;/small&gt;&lt;BR&gt;
'''PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI'''&lt;br&gt;
EID 1-27917 &lt;br&gt;
&lt;small&gt;&lt;font color=grey&gt;MONUMENT OF LOCAL IMPORTANCE&lt;/font&gt;&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
&lt;font color=grey&gt;PARTISAN LODGE ON VODIŠKA PLANINA&lt;/font&gt;&lt;br&gt;
&lt;small&gt;'''OBČINA RADOVLJICA / MUNICIPALITY OF RADOVLJICA'''&lt;/small&gt;

Planinski dom je bil zgrajen na mestu nekdanje pastirske koče v letih 1961&amp;ndash;1963 za združenje borcev NOB. V njem je spominska soba z zbirko NOB, na severni fasadi je mozaik Uporniki slikarja Iveta Šubica.

&lt;font color=grey&gt;The mountain lodge was built on the site of the former shepherd's hut between 1961 and 1963 for the needs of the partisan veterans' association. It houses a memorial room with a WW2 collection, and on the north facade there is a mosaic titled The rebels by the painter Ive Šubic.&lt;/font&gt;

'''Soba'''

'''Vzhodna stena'''

#Ive Šubic: Partizan, 1959 (grafika v okviru 50 x 64) &gt; nov okvir, nad kaminom levo od vrat, pod njo 
#Ive Šubic: Čez reko, 1952 (grafika v okviru 42 x 36, ležeča) &gt; nov okvir, nad kaminom levo od vrat&lt;br&gt;
vrata &lt;br&gt;
[pokončni panoji 50 x 70 cm:]
# [[Vodiška planina nekoč]] (11 fotografij, 3 x 4 vrste) '''pano 1'''
# [[Jeloviške planine nekoč]] (23 fotografij, 4 x 6 vrst) '''pano 2'''
# [[Upor se je začel na Vodiški planini]] (3 fotografije s tekstom) '''pano 3'''
# [[Vodje upora]]: Stane Žagar, Jože Gregorčič, Ivan Bertoncelj (trodelni tekst s 3-4 fotografijami) '''pano 4'''

'''Južna stena'''&lt;br&gt;
[pokončni panoji 50 x 70 cm:]

# [[Planine na Jelovici|Planine na Jelovici danes]] (19 fotografij, 4 x 5 vrst) '''pano 5'''
# [[Partizanski spomeniki na Jelovici|Spomeniki na Jelovici]] (20 fotografij = 4 x 5 vrst) '''pano 6'''
# prazen prostor 40 cm za kako sliko&lt;br&gt;
okno&lt;br&gt;
[pokončni pano 50 x 70 cm:]
# [[Jelovica med drugo svetovno vojno]] (besedilo + 4 fotografije jeloviških partizanov) '''pano 7'''

'''Zahodna stena'''&lt;br&gt;
[pokončni panoji 50 x 70 cm:]
# [[Gradnja Partizanskega doma|Partizanski dom na Vodiški planini]] (9 slik: 6 x razglednica + značka, plakat, žig, slika stare spominske sobe z oljno sliko Vodic) '''pano 8'''
# [[Mozaik Uporniki Iveta Šubica]] (1963) (slika mozaika in portret Šubica + tekst) '''pano 9'''
# prazen prostor za en pano ali sliko&lt;br&gt;
okno, na polici&lt;br&gt; 
kipec Giorgio Bille: Partigiano ferito, dar ANPI Santorso &lt;br&gt;
# Ive Šubic: Partizan in partizanka (grafika v okviru 70 x 90) &gt; nov okvir, desno od okna 

'''Severna stena'''
[oprema od prej]
#zemljevid Jelovice v okviru 120 x 116 ležeč&lt;br&gt;
#portret Franca Rozmana Staneta v okviru 37 x 52
#eden od treh Titovih portretov: č-b portret v okviru 54 x 70, barvni portret v okviru 44 x 55, barvni Tito na konju 100 x 100 
# &lt;s&gt;oljna slika Partizanskega doma je izginila&lt;/s&gt;, nadomesti jo lahko oljna slika R. Šolarja Vodice 1938 (74 x  58, dar Roka Pogačnika)
#Štefan Simonič: lesorez v okviru 52 x 62 (potrebno restavrirati) in pod njo Štefan Simonič: lesorez v okviru 52 x 58 (potrebno restavrirati)

'''Polica na južni (140 x 30) '''&lt;br&gt;
[brošurice A4, pritrjene na polico, za 5 do 6 strani prostora:] 

# zemljevid Jelovice z oštevilčenimi mesti spomenikov in planin, ležeči A3 
# [[1941 in 1942 na Jelovici]] (izrezki iz ''Kroparske kronike'' in iz Cirila Zupanca (5 ali 6 strani) 
# [[:w:Partizanski zakon|Partizanska prisega]] (1 stran)
# Stanko Petelin: [[Sovražni vdor na Jelovico]]. ''Prešernova brigada'' (1967) (5 strani) + Stanko Petelin: [[Boji na Jelovici]]. ''Prešernova brigada'' (1967) (6 strani)
# Nikolaj Lapuh: [[Vodiški lipi]] (pesem na 1 strani)

'''Polica na zahodni steni (210 x 30)'''&lt;br&gt;
[brošurice A4, pritrjene na polico, za 8 do 9 strani prostora:] 

6. Antonija Šolar: [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Beg čez Jelovico]] (3 strani)&lt;br&gt;
7. [[Jeloviške planine med vojno|Partizanske žrtve na Lipniški planini]] (4 slike/stran =  5 strani)&lt;br&gt;
8. [[Padli na Jelovici]] (seznam 300 žrtev, 15 strani)&lt;br&gt;
9. [[Proslave 5. avgusta|Vodiški fotoalbum]] (20 ali več fotografij = 2/stran)&lt;br&gt; 
10. Impresum (1 stran)

Knjiga obiskovalcev

==Opombe==

V nišo pod oknom gredo ohranjene stare številke ''Borca'' in druge partizanske knjige ter igra Postani Partizan – Prebudi v sebi narodnega heroja! Darka Nikolovskega.

Od stare opreme ne pridejo v poštev, ker so že vključene na panoje
*fotografski kolaž s proslave leta 2011 v okviru 53 x 42, ležeča &gt; sken v brošuro
*fotografski kolaž s proslave leta 2012 v okviru 48 x 38, ležeča &gt; sken v brošuro
*fotografija Vodiške planine 1955 v okviru (foto Štefan Simonič) 56 x 44 &gt; sken na pano
*fotografija partizanov na Vodiški planini v okviru 59 x 47, ležeča, poškodovana &gt; sken na pano
*Nikolaj Lapuh, [[Vodiški lipi]] (pesem) &gt; pretipkana na horizontalni pano

&lt;hr&gt;

*velikost sobe: 347 cm (S, J) x 380 cm (v, Z)
*velikost polic na višini 118 cm: 210 x 30 cm (zahodna stena), 140 x 30 cm (južna stena), konzola 3 vijak + 16 vijak + 3 cm
*horizontalni prostor na stenah:
*#vzhod: 50 [vrata 120] 210 cm (4 panoji)
*#jug: 40 + 100 [okno 120] 86 cm (2 panoja + 1 slika 30 cm + 1 pano)
*#zahod: 200 [okno z nišo za knjige 120] 60 cm (3 + 1 pano)
*#sever: 347 cm (6 panojev 50 x 70)

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>mib9o5d3g08bmxa9u6yzcc68ro8xoyr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokopani na grobišču talcev v Begunjah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4278</id>
    <revision>
      <id>84724</id>
      <parentid>84723</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T07:39:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33666" sha1="atq0xtzpmh4u9zm6310538l9wpoo9p6" xml:space="preserve">[[:w:Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev v Begunjah]]

Število nagrobnikov na 25 skupinskih grobovih je naslednje:

{{stolpci|5|
* I – 58
* II – 57
* III – 18
* IV – 10
* V – 5
* VI – 8
* VII – 10
* VIII – 17&lt;ref&gt;Prvotno 18; 1 nagrobnik za neznanega talca je bil odstranjen.&lt;/ref&gt;
* IX – 12
* X – 19
* XI – 30
* XII – 30
* XIII – 38
* XIV – 43
* XV – 20&lt;ref&gt;Prvotno 3 neznani, zdaj 2, ker so na enega vklesali ime Jakoba Jurce.&lt;/ref&gt;
* XVI – 25
* XVII – 4
* XVIII – 9
* XIX – 6
* XX – 9
* XXI – 4&lt;ref&gt;2 prazna za neznana talca&lt;/ref&gt;
* XXII – 20
* XXIII – 10
* XXIV – 9&lt;ref&gt;Partizani, ki so padli pod Lipanco.&lt;/ref&gt;
* XXV – 3
}}

{|
|[[File:Shema grobišča talcev v Begunjah.jpg|thumb|600 px|Shema grobišča talcev v Begunjah]]
|}

Skupaj je na grobišču 474 nagrobnikov za 467 žrtev z imenom in 4 brez imena, skupaj 471 pokopanih.&lt;ref&gt;Tri žrtve imajo pomotoma po dva nagrobnika: Jakob Jurca, Franc Maček, Jože Schweiger/Švajger.&lt;/ref&gt; Kraj je običajno rojstni kraj, včasih pa so zapisali namesto tega kraj bivanja. Zadnji podatek v vrstici sta številka groba in za desno poševnico vrsta na grobu. V opombah so zabeleženi napake in popravki na kamnih oz. alternativni podatki o pokopanih v drugih virih. Nekatere podatke bo treba še preveriti.

# Rudolf Aleš (1907 Javornik – 1943) 22/2
# Ernest Ambrožič (1913 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Ambrožič (1922 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Ambrožič (1914 Hrušica – 1942) 1/
# Ivan Ambrožič (1908 Jesenice – 1942) 1/2
# Stanislav Ambrožič (1921 Bled – 1943) 22/1
# Valentin Ambrožič (1922 Hrušica – 1942) 1/2
# Ivan Arh (1920 Stara Fužina – 1943) 22/2
# Vinko Arh (1912 Stara Fužina – 1944) 13/1
# Ciril Bajt (1914 Žirovski Vrh – 1944) 11/1
# Stanko Barle (1907 Preska – 1944) 16/3
# Janez Basanese (1910 Javornik – 1944) 12/1
# Franc Bašelj (1911 Bukovica – 1942) 3/1
# Bogomir Bavdež (1921 Pristava – 1942) 2/2
# Lovrenc Berce (1923 Nemilje – 1943) 9/1
# Franc Bervar (1909 Kamnik – 1944) 16/1
# Luka Bizjak (1903 Jesenice – 1944) 11/1
# Mihael Bizjak (1903 Studor – 1943) 22/2
# Janko Blagne (1913 Kamnik – 1944) 16/2
# Andrej Blejc (1912 Mengeš – 1942) 2/3&lt;ref&gt;Na seznamu grobišč pomotoma Blejec.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/D8072D54-A8CB-48CF-B54A-65DD904EFFDF Sistory]
# Jožef Bokal (1915 Kresniške Poljane – 1943) 20/1
# Jože Boncelj (1905 Duplje – 1943) 10/2
# Janez Bradeško (1919 Zadobje – 1944) 14/3
# Janez Bradeško (1891 Zadobje – 1944) 14/4
# Jakob Brandsteter (1901 Kamnik – 1944) 16/1
# Davorin Bratuš (1906 Idrija – 1944) 11/1
# Franc Bregar (1909 Ljubljana – 1944) 12/1
# Vilko Bregar (1920 Moravče – 1943) 10/1
# Anton Brenk (1924 Ljubljana – 1944) 12/2
# Valentin Brinšek (1918 Spodnji Otok – 1943) 15/1
# Maks Buhner (1912 Pliberk – 1943) 5/1
# Alojz Burnik (1911 Jesenice – 1942) 2/3
# Ivan Capuder (1914 Št. Vid – 1942) 1/1
# Ferdinand Carl (1909 Idrija – 1943) 4/3
# Janez Cerar (1909 Krašče – 1942) 2/2&lt;ref&gt;Pravo ime kraja je Krašce.&lt;/ref&gt; 
# Jože Cerar (1903 Zajelše – 1944) 13/2 [https://www.sistory.si/ww2/9FBD377C-8ED1-425A-936C-BE8B4A518FC5 Sistory]
# Jožef Cerar (1920 Zajelše Dol – 1943) 23/2&lt;ref&gt;V Sistory roj. kraj Lintfort.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/0DBF021F-FEC7-4231-AC73-3808DAA37D6B Sistory]
# Lovrenc Cerar (1909 Tuhinj – 1942) 2/6
# Valentin Cerar (1880 Krašče – 1942) 1/4&lt;ref&gt;Pravo ime kraja je Krašče.&lt;/ref&gt;
# Ludvik Cesar (1919 Jereka – 1943) 15/2
# Ludvik Cifer (1922 Velikovec – 1943) 10/3
# Ludvik Cigale (1922 Nova vas – 1944) 14/5
# Fortunat Cizelj (1907 Griže Celje – 1944) 14/5
# Polde Cvenkelj (1919 Brezje – 1944) 6/1&lt;ref&gt;Borec, padel pod Dobrčo.&lt;/ref&gt;
# Tomaž Čadež (1916 Delnice – 1944) 13/3
# Ivan Časl (1896 Škofja Loka – 1944) 14/2
# Alojz Černe (1894 Zg. Gorje – 1943) 22/1
# Metod Černetič (1912 Kostanjevica – 1943) 23/2&lt;ref&gt;Prvotno Cernetič.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/B88F5CF8-5D50-4ADF-B90C-42812284A8C8 Sistory]
# Franc Česnovar (1898 Ljubljana – 1944) 13/1
# Leopold Čimžar (1915 Britof – 1944) 16/3
# Franc Čož (1922 Stara Gora – 1944) 13/3&lt;ref&gt;Prvotno je na nagrobniku in v Pregledu pisalo Čop, r. kraj Sevno.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/A9CB2BF4-B467-42FE-9553-4DA8C03FB0AC Sistory]
# Lado Črnologar (1907 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Čuden (1914 Češnjica – 1943) 24/3
# Karel Čuk (1913 Vodice – 1943) 4/2
# Anton Debeljak (1898 Podgora – 1942) 1/3
# Jože Debevc (1921 Radovljica – 1944) 6/1
# Silvester Delalut (1909 Podpeca – 1943) 4/3
# Alojz Demšar (1905 Hotavlje – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/AC0E9744-8E2C-4F94-8B1F-D77873514EF6 Sistory]
# Anton Demšar (1912 Hotavlje – 1942) 3/3
# Franc Demšar (1913 Poljane – 1943) 10/3
# Franc Demšar (1922 Martinj vrh – 1943) 7/1
# Ignac Demšar (1891 Brezovica – 1942) 1/3
# Lovro Demšar (1909 Hotavlje – 1942) 2/5 [https://www.sistory.si/ww2/AAE016BC-C429-4136-9805-39117227BB69 Sistory]
# Johan Dobovšek (1902 Ljubljana – 1944) 12/3
# Nikola Dobrič (1909 Ljubljana – 1944) 12/3
# Franc Dolinar (1907 Uršna sela – 1944) 12/3
# Franc Dolinar (1887 Rove Vače – 1944) 13/3 
# Alojz Dolinšek (1900 Trstenik – 1944) 15/3
# Alojz Dolinšek (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Jože Dolžan (1900 Žirovnica – 1943) 22/3
# Miroslav Dolžan (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Stanislav Dovič (1911 Hrušica – 1942) 1/3
# Kristijan Dovžan (1911 Dovje – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;V seznamu grobišč r. kraj Mojstrana.&lt;/ref&gt;
# Vincenc Drapek (1911 Ljubljana – 1944) 12/3
# Ciril Drekonja (1896 Kamnik – 1944) 16/3
# Jožef Drešar (1925 Repnje – 1942) 2/4
# Sigmund Drinovec (1912 Ljubljana – 1942) 3/4
# Gabrijel Erlah (1909 Boh. Srednja vas – 1944) 11/1
# Štefan Erman (1923 Štentvid – 1944) 8/1&lt;ref&gt;Na seznamu grobišč r. kraj Št. Vid Lub.&lt;/ref&gt;
# Ivan Erznožnik (1920 Bačne – 1944) 14/1
# Pavel Erznožnik (1913 Škofja Loka – 1944) 14/1
# Ivan Eržen (1905 Zg. Duplje – 1942) 2/3
# Janko Fajdig (1915 Zapuže – 1944) 15/3&lt;ref&gt;Partizan, padel v Poljčah.&lt;/ref&gt;
# Franc Fajfar (1904 Ljubno – 1942) 3/2
# Ivan Fajfar (1893 Drulovka – 1943) 8/3
# Gabrijel Ferjan (1880 Ribno – 1942) 2/6
# Anton Franko (1881 Škofja Loka – 1944) 14/5
# Ivan Frelih (1913 Zabreznik – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/858F5F40-B97F-421C-A3DE-340357458F44 Sistory:] r. 1903, Podgora, Stara Oselica, ustreljen v Brodeh 26. 7. 1942.&lt;ref&gt;V občini Žiri je le kraj Zabrežnik. Preveri identiteto še pri Šinkovcu.&lt;/ref&gt;
# Jakob Gaber (1901 Trnje – 1944) 14/4
# Janez Gantar (1928 Hobovše – 1944) 17/2
# Johan Gantar (1908 Hobovše – 1944) 5/2
# Pavel Gantar (1913 Hobovše – 1942) 5/2
# Milan Gašperin (1916 Stara Fužina – 1943) 18/3
# Rudolf Gašperin (1913 Begunje – 1944) 15/3&lt;ref&gt;Partizan, padel v Begunjah, po Kosu pokopan v družinskem grobu v Begunjah.&lt;/ref&gt;
# Jurij Glasener (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Gabrijel Gogala (1921 Bohinjska Bela – 1943) 8/3&lt;ref&gt;Prvotno Gogola, v Sistory ime Gabriel.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/4D9F9648-37C2-49F3-917D-4CF395DE5BC4 Sistory]
# Franc Golob (1920 Koprivna – 1944) 11/3
# Ing. Mirko Golob (1911 Kamnik – 1944) 16/2
# Vladimir Golob (1910 Kranj – 1942) 2/1
# Gabrijel Gominšček (1898 Ljubljana – 1944) 12/4&lt;ref&gt;V Pregledu Gominšek, v [https://www.sistory.si/ww2/54117E4D-E09C-48F1-A261-982FDC7151B6Sistory:] Gomišček.&lt;/ref&gt; 
# Gabrijel Gorjanc (1910 Hrušica – 1942) 1/5
# Franc Goropečnik (1918 Podgorica – 1944) 17/2
# Jožef Gostinčar (1911 Vinje Dolsko – 1944) 14/1 [Sistory]
# Ivan Govekar (1924 Žiri – 1943) 8/3
# Janez Gracelj (1912 Ribno – 1942) 2/6
# Peter Gregorc (1907 Mače– 1944) 13/3
# Valentin Gregorič (1908 Kranj – 1944) 16/2
# Matko Gregorin (1897 Lukovica – 1944) 14/2
# Jožef Gril (1925 Blagovica – 1943) 9/1 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/1B49FB43-6A38-4E46-B934-1484C28ED3A5 Sistory:] Jožef Grilj, Pregled Jože Gril&lt;/ref&gt; 
# Ciril Grintov (1911 Javornik – 1943) 9/1
# Franc Grošelj (1913 Žiri – 1944) 14/3
# Hieronim Grošelj (1926 Žiri – 1944) 14/1&lt;ref&gt;Prvotno Grošel.&lt;/ref&gt;
# Jakob Guzelj (1911 Puštal – 1944) 12/1
# Vinko Hafnar (1912 Št. Vid – 1944) 19/2
# Franc Hartman (1903 Otoče – 1942) 2/4
# Viktor Hindel (1923 Vinje Kamnik – 1944) 11/4
# Alojz Hiršenfelder (1892 Pristava – 1942) 2/1
# Viktor Hiršenfelder (1925 Pristava – 1942) 2/2
# Karol Hiti (1917 Zagorica – 1944) 12/3
# Jožef Hočevar (1904 Gradišče – 1942) 1/3
# Edvard Hojak (1906 Hrušica – 1942) 1/4 [https://www.sistory.si/ww2/8819FFCC-7800-41BA-BC41-CA32839A92D2 Sistory]&lt;ref&gt;V Pregledu je ostalo napačno Novak, na kamnu je bila napaka popravljena.&lt;/ref&gt;
# Franc Hribar (1913 Velike Lašče – 1943) 20/1
# Ivan Hribar (1921 Kamnik – 1942) 3/2
# Jože Hvala (1916 Dovga Noga – 1943) 8/2&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/EFB22775-E234-471D-9FC7-057C52D7093B Sistory:] Mala Dolga Noga.&lt;/ref&gt;
# Pavel Inglič (1917 Srednja vas – 1942) 2/4
# Ivan Ivaneš (1917 Radovljica – 1944) 8/1
# Drago Jakel (1924 Hrušica – 1943) 7/2
# Alojz Jakše (1920 Ljubljana – 1944) 12/4
# Pavel Jamnik (1890 Škofja Loka – 1944) 14/5
# Marjan Jamnikar (1920 Ljubljana – 1943) 9/3
# Ciril Javoršek (1924 Zalog – 1943) 8/3
# Anton Jazbec (1910 Vrhovlje – 1943) 18/3
# Marjan Jelenc (1919 Kranj – 1944) 11/3
# Franc Jelinkar (1920 Senožeti – 1943) 23/1
# Jakob Jemšček (1904 Jesenice – 1942) 1/1
# Franc Jerala (1900 Besnica – 1943) 20/1
# Alojz Jeran (1919 Šmarca – 1943) 22/1
# Franc Jerič (1906 Štefanja Gora – 1944) 14/1
# Janez Jerič (1912 Štefanja Gora – 1944) 14/2
# Božidar Jerman (1922 Ljubljana – 1942) 1/1
# Franc Jerman (1908 Podstran – 1943) 10/2 [https://www.sistory.si/ww2/07ED9E00-6088-4AE5-9BC6-8BC50B31CB1F Sistory]
# Ivan Jerman (1884 Dobruša – 1943) 18/3
# Slavko Jerman (1924 Tržič – 1944) 14/1&lt;ref&gt;Po [https://www.sistory.si/ww2/939AAF62-FFF6-4937-91D1-389C0D80DA06 Sistory] Alojz Jerman, ustreljen za Kamnitnikom.&lt;/ref&gt;
# Stanko Jerman (1919 Kranjska Gora – 1942) 1/3
# Anton Ješe (1920 Hrušica – 1942) 1/4
# Franc Jevc (1912 Ljubljana – 1944) 12/3
# Mihael Juhant (1924 Homec – 1944) 11/4
# Rudolf Juhant (1921 Kamnik – 1944) 14/5
# Franc Jurca (1908 Senožeti – 1943) 10/1
# Jakob Jurca (1926 Kladje – 1944) 8/1&lt;ref&gt;Pomotoma je bilo njegovo ime naknadno vpisano še na prazen nagrobnik neznanega talca na grobu 15/1; po podatku njegovega brata je bil namreč tam ustreljen skupaj z Vinkom Justinom.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/9BA37CCA-E8DF-4534-B852-7076F874B316 Sistory]
# Franc Jurčec (1922 Ljubljana – 1944) 12/4
# Ivan Jurgevčič (1893 Martinj Vrh – 1942) 3/1 [https://www.sistory.si/ww2/94CD675B-D9D6-4CFA-A932-6CB32790C7CF Sistory]
# Janez Jurjevič (1915 Škofja Loka – 1944) 14/4 [https://www.sistory.si/ww2/E574A7D9-2844-4479-9A54-DE56ACC4297F Sistory] Na kamnu prvotno Jurjevčič, popravljeno v Jurjevič.
# Vinko Justin (1911 Žirovski Vrh – 1944) 15/1
# Jože Kadunc (1922 Ljubljana – 1944) 12/1 [https://www.sistory.si/ww2/1C9FB85B-0037-4319-988B-B17CAEDDEF6D Sistory] Kadunc, r. kraj Oslica. &lt;ref&gt;Popis grobišč: Kadunč.&lt;/ref&gt; 
# Franc Kahne (1913 Ljubljana – 1944) 13/4 [https://www.sistory.si/ww2/374A64C9-EBCC-438E-82DF-535275575DC2]
# Stanislav Kalan (1918 Sp. Bitnje – 1943) 22/1
# Karol Kalteneger (1895 Ljubljana – 1944) 12/4
# Dr. Miha Kamin (1898 Ljubljana – 1944) 12/1
# Jože Kariž (1923 Ljubljana – 1943) 9/1
# Anton Kavčič (1926 Dobračeva – 1944) 14/4
# Ivan Kavčič (1912 Žiri – 1943) 10/1
# Peter Kavčič (1902 Škofja Loka – 1944) 14/3
# Karol Keber (1919 Škofja Loka – 1943) 23/2
# Ludvik Kerkoč (1902 Št. Vid – 1942) 1/1
# Jože Kern (1908 Stanežice – 1944) 19/1
# Jožef Klemenc (1925 Hrušica – 1942) 1/3
# Valentin Klemenc (1899 Hrušica – 1942) 1/4
# Mirko Klemenčič (1902 Kamnik – 1944) 16/1
# Dr. Stanislav Klinc (1901 Ljubljana – 1944) 12/2
# Miro Klopčič (1922 Železniki – 1943) 10/2
# Miha Knific (1916 Prebačevo– 1944) 14/5
# Albin Kobal (1917 Ljubljana – 1944) 12/3
# Matija Kobentar (1906 Hrušica – 1942) 1/4
# Jožef Kobilšek (1912 Mošenik – 1942) 2/2
# Stanko Kocelj (1912 Vodice 1944) 11/1
# Dr. Viktor Kocjančič (1901 Ljubljana – 1944) 14/2
# Maks Kocmar (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Ivan Kočman (1920 Ljubljana – 1942) 2/5
# Leopold Koder (1924 Ljubljana – 1944) 12/1
# Lovrenc Kogoj (1918 Spodnje Gorje – 1943) 23/2
# Albin Kokole (1915 Dolgo Brdo – 1943) 20/1
# Franc Kokole (1921 Dolgo Brdo – 1943) 22/1
# Albin Kolb (1903 Polhov Gradec – 1944) 16/2
# Janez Kolman (1911 Slatna – 1944) 15/3
# Rafael Koncilija (1919 Zg. Tuhinj – 1943) 18/2
# Ivan Končan (1913 Polhov Gradec 1944) 16/2
# Emil Kosi (1915 Kranj – 1944) 16/3 &lt;ref&gt;V Pregledu Ivan Kosi.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/72347194-92B1-46CB-84CA-8B8F29085829 Sistory:] Milan Emil Kosi. Preveri na kamnu.
# Albin Kotnik (1926 Ljubljana – 1942) 2/5
# Franc Kovač (1912 Tirna Litija – 1944) 11/3&lt;ref&gt;V Sistory Frančišek.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/7DAD8A81-05A0-4E56-8806-4D2F569077A5 Sistory]
# Franc Kovačič (1921 Novo mesto – 1944) 14/3 [https://www.sistory.si/ww2/B027F011-CD31-47AE-A5D8-6D476998E1B5 Sistory] Prvotno Kavčič na kamnu popravljeno v Kovačič. Po Sistory letnica rojstva 1923 ali 1921.
# Janez Koželj (1925 Zg. Pirniče – 1944) 11/2
# Franc Kramar (1895 Ljubljana – 1944) 12/1
# Nikolaj Kramar (1902 Ljubljana – 1944) 12/4
# Jože Kranjc (1919 Ljubljana – 1944) 12/4
# Slavko Kranjc (1924 Repnje – 1944) 11/4
# Franc Krašovec (1908 Jesenice – 1943) 23/1
# Anton Kravcar (1914 Pristava – 1942) 2/2
# Lado Krek (1913 Kanal – 1944) 14/5
# Rudolf Krek (1893 Laško – 1942) 1/4
# Ivan Krišel (1914 Kranj – 1944) 15/2
# Avgust Krivec (1910 Jesenice – 1942) 1/5
# Lambert Krivec (1906 Hrušica – 1942) 1/1
# Stanko Krivic (1925 Ljubno – 1942) 2/2
# Rozi Križnar (1918 Stražišče – 1944) 19/3
# Dominik Krmelj (1912 Jesenice – 1942) 1/1
# Franc Krničar (1914 Babni Vrt – 1944) 15/3
# Pavel Kroupa ml. (1918 Ljubljana – 1944) 12/3
# Franc Krušič (1896 Mengeš – 1942) 2/1
# Alojz Kunčič (1911 Bled – 1943) 24/1
# Bogomila Kurat (1924 Kokrica – 1944) 15/3
# Anton Kuzele (1910 Tacen – 1943) 10/2
# Franc Lakota (1912 Bled – 1944) 14/2
# Franc Langerholc (1923 Zadobje – 1943) 7/1
# Peter Langus (1914 Žirovnica– 1944) 13/3&lt;ref&gt;Na kamnu je bil prvotno kraj rojstva Lesce, zdaj je kraj bivanja.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/058FE5FC-87B5-4B51-83F0-3FE120F85F36 Sistory]
# Vinko Lap – Cene (1903 Kamnik – 1944) 16/1
# Ivan Lauer (1890 Ljubljana – 1944) 12/2
# Ivan Lavrin (1926 Lipovica – 1943) 9/3&lt;ref&gt;V Pregledu Lipovca. &lt;/ref&gt; Po [https://www.sistory.si/ww2/E2118C7F-894C-47A9-99A5-A272EA12FEDA Sistory] Janez, r. 1923
# Jože Lavrin (1923 Lipovica – 1943) 9/3&lt;ref&gt;Po [https://www.sistory.si/ww2/C5AD390D-BCAD-40E4-9BD3-CF94303E3526 Sistory] Jožef. r. 1926&lt;/ref&gt;
# Franc Lavrinc (1921 Rečica Laško – 1943) 22/3&lt;ref&gt;V Pregledu in prvotno r. kraj Grad popravljen v Rečica Laško.&lt;/ref&gt;  [https://www.sistory.si/ww2/8511357B-1A5F-419C-9860-B8F27A18C930 Sistory:] r. kraj Kelgraben, stanoval na Rečici.&lt;/ref&gt;
# Robert Lavtar (1904 Žirovnica – 1943) 22/1
# Franc Leben (1910 Selca – 1944) 13/2 &lt;ref&gt;Svojci popravili Leban v Leben.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/105DFD5A-1683-4D70-A7C4-F96F09365CAE Sistory]
# Miroslav Lemut (1922 Ljubljana – 1944) 12/1 [https://www.sistory.si/ww2/81100CD6-E729-431B-8EBB-DB48DB2087C9 Sistory] Na kamnu prvotno napačna r. letnica 1920 popravljena
# Stanislav Lemut (1920 Ljubljana – 1944) 12/2 [https://www.sistory.si/ww2/49FF7B8B-051E-4F88-901B-3F9FCF975497 Sistory]
# Jožef Lestan (1909 Orehovlje – 1942) 15/1 [https://www.sistory.si/ww2/21EAA25E-2276-4B8E-897C-EAE2D0B7B10B Sistory] 
# Tomaž Levin (1884 Idrija – 1944) 14/4
# Bogomir Ličen (1916 Ljubljana – 1944) 12/4
# Jože Likovič (1914 Jesenice – 1942) 1/1
# Alojz Lipovšček (1918 Hrušica – 1942) 1/1
# Franc Lipovšček (1916 Hrušica – 1942) 1/1
# Franc Logar (1921 Črnivec – 1944) 17/1&lt;ref&gt;Partizan, ustreljen na Brezjah na begu pred orožniki.&lt;/ref&gt;
# Edvard Longo (1913 Veliki Podlog – 1943) 23/2 [https://www.sistory.si/ww2/717F0B7D-1D44-4671-80C3-8837F34B24D6 Sistory]
# Mirko Lužnik (1914 Selo – 1944) 11/2
# Franc Maček (1885 Črni Vrh – 1944) 14/4&lt;ref&gt;Ima pomotoma nagrobnik še na grobu 21.&lt;/ref&gt;
# Franc Maček (1907 Črni Vrh – 1944) 14/5
# Alojz Majcen (1899 Hrušica – 1942) 1/3
# Jože Majcen (1918 Prelog – 1944) 11/3
# Viktor Majetič (1912 Jesenice – 1942) 1/3
# Ivan Majhen (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Franc Maleš (1910 Višelnica – 1943) 10/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/D43C4EB6-977A-4536-AF21-6EC7D7AB581A Sistory] pri Gerčarju Viševec, Kos in Pregled Viševica,  Sistory Viševca, na kamnih popravljeno v Višelnica.&lt;/ref&gt;
# Mirko Maleš (1911 Višelnica – 1943) 10/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/CB07BD69-D563-41FD-A8AD-606430345C77 Sistory:] Friderik Maleš, pri Gerčarju Viševec, Kos in Pregled Viševica,  Sistory Viševca, na kamnih popravljeno v Višelnica.&lt;/ref&gt;
# Ivan Mali (1891 Loke – 1943) 15/1
# Peter Mali (1895 Golnik – 1943) 7/2
# Egidij Marinčič (1911 Hrušica – 1942) 1/2 &lt;ref&gt;V Sistory Marinčič v Pregledu napačno Martinčič.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/FE82EEFC-9A67-42C8-9DE4-7266D670B44A Sistory] 
# Ludvik Markizeti (1924 Hrušica – 1942) 1/3
# Valentin Martinčič (1921 Poljče – 1942) 1/2 [https://www.sistory.si/ww2/7CEAC52D-8309-4FE4-8909-83246FAACD45 Sistory]
# Alojz Masterle (1922 Hrušica – 1942) 1/4
# Milan Matjašič (1919 Ljubljana – 1944) 16/2
# Milan Medvešček (1913 Hrušica – 1942) 1/5
# Kristijan Meglič (1918 Podljubelj – 1944) 8/1
# Peter Meglič (1902 Retnje – 1942) 1/2
# Srečko Menart (1915 Ljubljana – 1944) 13/2
# Lovro Mencinger (1916 Stara Fužina – 1944) 13/1
# Valentin Mencinger (1911 Savica – 1944) 11/2
# Anton Mežek (1908 Leskovec – 1943) 18/1
# Ivan Miklavc (1890 Ljubljana – 1944) 16/3 [https://www.sistory.si/ww2/8BEF78A2-5537-4D8B-BF15-2B748C16F976 Sistory] Prvotno Emil, na kamnu popravljeno v Ivan.
# Ivan Močnik (1909 Žiganja vas – 1943) 7/2
# Leon Mohar (1915 Ljubljana – 1944) 13/3 [https://www.sistory.si/ww2/FFA6461C-ED03-47C4-884F-968EEAD9B094 Sistory:] Leon Mohar (Mohor)
# Mirko Mohorč (1926 Moste – 1942) 1/2  &lt;ref&gt;V Pregledu Mohorič, preveri na nagrobniku.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/922D9D18-7039-4195-9EB6-2F2EEC197C5C Sistory]
# Franc Mrak (1920 Gaberje – 1942) 2/4 [https://www.sistory.si/ww2/4E6DBF87-205C-48D6-B2E4-451432E92324 Sistory:] Gabrška Gora.
# Jože Mrak (1922 Log – 1944) 6/1
# Jožef Mrak (1913 Jesenice – 1944) 14/1
# Janez Mrakič (1917 Polje – 1944) 11/2 &lt;ref&gt;Prvotno je bil na kamnu kraj rojstva Kamnje. [https://www.sistory.si/ww2/A82CA0B4-B01C-42A8-8E6D-B03F7ABE5A4B Sistory:] Janko &lt;/ref&gt;
# Franc Mrvica (1904 Hrušica – 1942) 1/4
# Andrej Mubi (1912 Potoče – 1944) 11/4
# Janko Mulej (1905 Javornik – 1945) 5/1
# Jože Mur (1900 Javornik – 1942) 1/1
# Jožef Mur (1911 Podgora – 1942) 2/3
# Drago Nachtigal (1924 Ljubljana – 1943) 22/2 &lt;ref&gt;V [https://www.sistory.si/ww2/0B495355-86AF-459D-8025-C1D9BF66F580 Sistory:] Karel Nahtigal preveri na nagrobniku.&lt;/ref&gt;
# Konstantin Nahtigal (1918 Ljubljana – 1944) 13/2 [https://www.sistory.si/ww2/70E134F1-88B0-4D5B-8A84-B0546943C39A Sistory,] rojen v Gradcu očetu jezikoslovcu&lt;/ref&gt;
# Franc Nartnik (1904 Puštal – 1943) 7/1
# Alojz Nastran (1925 Martinj Vrh – 1943) 7/1
# Franc Novak (1906 Kranj – 1942) 2/3
# Janez Novak (1923 Rečica – 1944) 14/2
# Jožef Novak (1891 Bled – 1944) 14/3
# Maks Novak (1905 Gradec – 1944) 13/3
# Anton Noč (1899 Koroška Bela – 1942) 1/3
# Aleksander Oblak (1922 Žirovski Vrh – 1943) 18/2
# Stanislav Oblak (1924 Železniki – 1943) 20/2
# Valentin Oblak (1886 Škofja Loka – 1944) 14/1
# Julij Ocepek (1908 Kamnik – 1944) 19/2
# Albin Ogrin (1916 Mengeš – 1942) 3/4 [https://www.sistory.si/ww2/2DD83BB0-B234-4853-AA51-7BA492413B25 Sistory: Pristava, Mengeš]
# Ignac Okršlar (1924 Medvode – 1942) 2/2
# Janez Omejc (1895 Št. Ožbolt – 1944) 15/2
# Ivan Orehek (1924 Gorjuše – 1943) 8/2
# Janez Ovca (1923 Blagovica – 1944) 11/2
# Jožef Pajer (1905 Hrušica – 1942) 1/5
# Mihael Pavlič (1900 Brezovica – 1942) 1/5 &lt;ref&gt;Prvotno Melhior, tako kot v Pegledu in v [https://www.sistory.si/ww2/7721D175-E1DC-4FB8-87F6-BF78A7D9191B Sistory].&lt;/ref&gt;
# Franc Pavlin (1913 Zg. Duplje – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/CB0EC1B0-3BA1-44A3-9F15-1117658C97F4 Sistory:] Frančišek
# Jožef Peče (1909 Kamnik – 1944) 16/1
# Alojz Pečnik (1923 Velikovec – 1944) 11/3
# Ciril Pečnik (1914 Mišače – 1943) 20/2
# Valentin Pečnik (1895 Ljubno – 1942) 3/1
# Davorin Perc (1923 Bled – 1943) 10/1
# Franc Perko (1876 Križe – 1942) 2/4
# Alojz Petač (1911 Koroška Bela – 1942) 2/3
# Franc Petek (1914 Kandrše – 1944) 11/1
# Franc Petek (1900 Godič – 1943) 15/1
# Peter Peterka (1921 Klopce – 1942) 2/3
# Miroslav Peternel (1922 Javorje – 1944) 14/4
# Anton Peternelj (1901 Ostri Vrh – 1942) 2/5
# Anton Pevc (1914 Škofja Loka – 1945) 6/1
# Marjan Pfajfar (1924 Lajše – 1943) 7/1
# Franc Pintar (1916 Kranj – 1942) 2/5
# Franc Pintar (1906 Štanga – 1942) 2/6
# Dušan Pirc (1926 Laško – 1942) 3/1
# Franc Pirc (1901 Idrija – 1944) 14/2
# Jože Pirc (1901 Šenčur – 1944) 15/2
# Jože Planinšek (1914 Litija – 1944) 11/2
# Jože Plemelj (1928 Brezje – 1944) 17/1
# Jožef Plestenjak (1905 Zg. Bitnje – 1944) 16/2
# Andrej Podmiljšak (1925 Krašna – 1943) 8/2
# Jakob Podobnik (1926 Laze Litija – 1944) 11/4
# Ivan Pogačnik (1911 Zaloše – 1943) 20/2
# Jože Pogačnik (1869 Ljubno – 1942) 2/3
# Pavel Pogačnik (1905 Ljubno – 1942) 2/3
# Franc Pograjec (1913 Javornik – 1942) 2/1
# Dr. Julij Polec (1903 Kamnik – 1944) 16/3
# Jožef Polenšek (1924 Trnovec – 1943) 4/2 [https://www.sistory.si/ww2/39F480F7-E165-43F0-8FB5-E95004F11D45 Sistory:] roj. 1921
# Peter Poljanc (1908 Škofja Loka – 1944) 14/1 &lt;ref&gt;V [https://www.sistory.si/ww2/29FEC966-6A72-486E-9F89-E21674F7A995 Sistory] Poljanec.&lt;/ref&gt;
# Franc Polka (1921 Hrušica – 1942) 1/3
# Franc Potočnik (1922 Hrušica – 1942) 1/5
# Jožef Potočnik (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Ivan Praprotnik (1916 Mošnje – 1944) 13/2
# Alojz Pretnar (1910 Zg. Dobrava – 1943) 4/2
# Ivan Pretnar (1919 Žirovnica – 1943) 23/1
# Janez Prezelj (1913 Sv. Andrej – 1944) 8/1 [https://www.sistory.si/ww2/5DA766D0-98E6-44F5-AD5F-0E6E4BEAF6C7 Sistory] &lt;ref&gt; V Pregledu Preželj, preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Janez Preželj (1907 Jesenice – 1942) 1/5 [https://www.sistory.si/ww2/44B8249C-CD83-4D25-A575-586A090DD50B Sistory: Prezelj] preveri na kamnu = [https://www.sistory.si/ww2/DB3115FC-38DB-4C00-8F44-A45AFE948555 na Sistory duplikat: Janko Preželj] 
# Franc Prhne (1897 Ljubljana – 1944) 13/3
# Janez Pristovnik (1908 Kranj – 1942) 2/1
# Franc Prosen (1920 Dvorje – 1943) 7/2
# Valentin Puc (1892 Hrušica – 1942) 1/3
# Jožef Purgar (1904 Pristava – 1942) 2/6
# Jožef Purgar (1876 Pristava – 1942) 2/6
# Maks Purgar (1920 Pristava – 1942) 2/6
# Peter Purgar (1906 Pristava – 1942) 2/6
# Mirko Purkart (1922 Hrušica – 1942) 1/4
# Alojz Pustavrh (1894 Črni Vrh – 1944) 14/3
# Andrej Pustavrh (1899 Povodje – 1944) 13/1
# Franc Pustavrh (1904 Planina – 1944) 14/3
# Miha Rahne (1911 Vinje Dolsko – 1944) 14/5 
# Marjan Ramovž (1921 Kranj – 1945) 6/1
# Franc Ravnik (1920 Ljubno – 1942) 2/1
# Franc Ravnik (1907 Ravne – 1942) 2/2
# Janez Ravnik (1880 Ljubno – 1942) 2/1
# Jože Ravnikar (1924 Križna Gora – 1945) 6/1
# Ignac Razinger (1921 Jesenice – 1943) 23/1 &lt;ref&gt;Na nagrobniku je napačno zapisano Ranzinger. [https://www.sistory.si/ww2/CBD358BB-3876-441A-B03F-0A926C4F56D5 Sistory:] Ignac Razingar (Ratzinger), r. Planina pod Golico, ustreljen v soteski pri Mostah pri Žirovnici 26. 6. 1943.&lt;/ref&gt;
# Stanko Razinger (1922 Hrušica – 1942) 1/5 [https://www.sistory.si/ww2/4DB9D01E-71DE-476B-A1C1-B7F0DD70D0C8 Sistory]
# Anton Rebolj (1904 Selca – 1943) 7/2
# Jožef Rebolj (1912 Trzin – 1942) 2/4
# Jože Resman (1915 Kropa – 1942) 6/1
# Marjan Ribič (1910 Stražišče – 1944) 13/4
# Alojz Ribnikar (1918 Koroška Bela – 1943) 10/1
# Valentin Rihtaršič (1913 Hotavlje – 1942) 3/1
# Franc Rijavec (1906 Ljubljana – 1944) 13/3
# Ivan Robič (1883 Dešen – 1943) 20/1
# Viktor Robič (1924 Ljubljana – 1942) 3/2
# Filip Rotar (1891 Kranj – 1944) 16/1
# Karel Rotovnik (1914 Kamnik – 1944) 16/2
# Janez Rozman (1906 Zg. Duplje – 1942) 2/5
# Janko Rozman (1906 Sv. Križ – 1942) 1/5
# Janez Rožič (1905 Tacen – 1943) 10/2
# Alojz Ručigaj (1925 Jarše – 1943) 8/2
# Franc Rupnik (1884 Ljubljana – 1944) 13/2
# Janez Sajovic (1916 Srednja vas – 1944) 19/3
# Jožef Sajovic (1908 Predoslje – 1944) 13/1
# Jože Schweiger (1904 Ljubljana – 1944) 13/2&lt;ref&gt;Ima pomotoma nagrobnik še na grobu 21, kjer je bil priimek iz Schwajger popravljen v Švajger.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/2A0E1577-4566-45F3-90D9-11B3AA43BB54 Sistory:] Jožef Schweiger (Švajger), ustreljen v Šenčurju; [https://www.sistory.si/ww2/819A156A-040C-4858-9B45-6D78C0C04897 duplikat]
# Ivan Selšek (1923 Kamnica – 1943) 9/1
# Janez Semič (1914 Bloke – 1944) 13/1
# Mihael Sever (1907 Črnuče – 1945) 4/1
# Franc Sitar (1913 Leše – 1942) 2/4
# Peter Skubic (1923 Sv. Jakob – 1943) 22/1
# Franc Slapar (1905 Palovče – 1943) 4/1
# Ivan Slapar (1906 Palovče – 1943) 20/2
# Jožef Smodiš (1913 Ljubljana – 1942) 2/5
# Jakob Smukavec (1917 Podjelje – 1943) 10/3
# Anton Sodja (1913 Češnjica – 1944) 11/3
# Franc Sodja (1921 Češnjica – 1943) 10/1
# Franc Sodja (1915 Češnjica – 1944) 13/2
# Janez Sodja (1922 Jereka – 1943) 24/2
# Lovrenc Sodja (1915 Koprivnik – 1944) 15/3
# Valentin Sodja (1912 Studor – 1943) 24/3
# Alojz Stanonik (1917 Gaberje – 1942) 3/4
# Anton Stanonik (1920 Gaberje – 1942) 2/4
# Janez Stare (1922 Češnjica – 1943) 24/2
# Maksimiljan Sterlič (1922 Žiri – 1943) 18/1
# Ivan Stojan (1916 Bohinjska Bela – 1943) 10/·/2
# Ciril Strlič (1925 Žiri – 1944) 14/4
# Anton Strmole (1922 Št. Vid – 1942) 2/6
# Albin Sušnik (1898 Ljubljana – 1944) 11/2
# Anton Šifrer (1919 Žabnica – 1943) 22/2
# Janez Šimenko (1886 Ljubljana – 1944) 13/3
# Karel Šinkovec (1903 Škofja Loka – 1944) 14/2
# Alojz Šiška (1926 Kranj – 1942) 2/1
# Jože Šiška (1921 Kranj – 1942) 2/1
# Ferdinand Šmuc (1903 Lambret – 1944) 16/2&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7B414A1C-CD9B-4FE3-B3C6-BCDAEB84089F Sistory:] kraj r. Postojna, naslov Kamnik, ime Lambret oz. Lambert je enigmatično. Duplikat [https://www.sistory.si/ww2/BFD0917D-25A2-4091-877A-77E5F872A42B Sistory:] Ferdinand Šnunc.
&lt;/ref&gt;
# Franc Šolar (1904 Duplje – 1942) 2/4
# Jožef Šoln (1909 Ljubljana – 1944) 13/2
# Franc Špan (1919 Kranj – 1943) 10/3
# Karol Štajner (1903 Ljubljana – 1944) 13/1 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/DAB14CF5-0B73-4E83-BD75-9E49CA8F6D32 Sistory:] Karel Štajner (Steiner, Štajnar); v Pregledu napačno Šajner, preveri kamen.&lt;/ref&gt;
# Ludvik Štefančič (1904 Ljubljana – 1944) 13/4
# Ludvik Štemberger (1911 Vrbovo – 1943) 4/2
# Vincenc Štiglic (1925 Briše – 1943) 9/1
# Franc Štok (1910 Breg Litija – 1944) 11/3
# Emil Štravs (1917 Žirovnica – 1943) 9/1
# Ivan Štravs (1912 Cerkno – 1944) 13/4
# Jože Šuster (1919 Rožično – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/EE0F29FA-89CE-4FCD-BA0E-1CFA5BB5B717 Sistory:] Jožef Šuster (Šuštar), pregled: Šušter; preveri še na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Janez Šuštar (1905 Velika Lašna – 1943) 22/3&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C20B8976-D844-43BF-8BAC-F29DB8CD3050 Sistory:] r. kraj Sela pri Kamniku, Pregled napačno Želu. Preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Stanko Šuštar (1924 Medvode – 1943) 25/1
# Peregrin Šušteršič (1899 Savlje – 1942) 3/2 &lt;ref&gt;v Pregledu narobe Pelegrin, [https://www.sistory.si/ww2/F31AC12F-1597-4656-8DE0-DFF866453732 Sistory].&lt;/ref&gt;
# Ivan Švegelj (1909 Godešič – 1942) 3/3
# Mirko Švegelj (1922 Javornik – 1943) 8/2 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5D13F0F0-E1E7-4C17-B94B-A18E1906898A Sistory:] Miroslav, Pregled Švegel. Preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Pavel Tavčar (1922 Podgora – 1942) 2/1
# Franc Tekalc (1926 Zagorica – 1944) 11/4
# Lovrenc Tepina (1917 Hrušica – 1942) 1/1
# Valentin Tepina (1919 Hrušica – 1942) 1/1
# Ivan Terkovnik (1913 Rakovnik – 1944) 11/3
# Marjan Tibljaš (1908 Škofja Loka – 1942) 2/5
# Franc Tišler (1915 Ljubljana – 1944) 11/1
# Anton Toman (1918 Breg – 1943) 23/1
# Stane Tomazin (1915 Gorje – 1944) 8/1
# Matevž Tomažin (1922 Besnica – 1943) 9/1
# Jožef Tome (1922 Ljubljana – 1944) 13/1
# Anton Torkar (1920 Selo Bled – 1943) 24/2
# Ivan Trampuš (1907 Goričane – 1943) 25/1
# Stanko Trampuš (1909 Ladja – 1942) 2/3
# Jakob Triler (1903 Prebačevo – 1943) 4/1
# Slavko Triler (1926 Stražišče – 1945) 5/1
# Stanislav Trobevšek (1916 Loke – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;Zajet kot partizan in v Begunjah ustreljen in pokopan. V Pregledu napačno Frobošek. Poglej še na kamnu. Vklesan tudi na spomenik na Kralovem polju.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/EBB38E74-DDCF-4D11-92BB-7DAECE02D1D1 Sistory] 
# Drago Turk (1903 Koroška Bela – 1942) 1/4
# Franc Turk (1908 Begunje – 1945) 8/1
# Franc Tušar (1899 Hotavlje – 1944) 14/3
# Janez Udovč (1910 Kamnik – 1944) 14/3
# Maks Učakar (1906 Moravče – 1943) 22/3
# Stanislav Urbanc (1918 Stara Fužina – 1943) 22/2
# Alojz Urbanija (1910 Kamnik – 1944) 16/3
# Franc Urh (1924 Podlonk – 1943) 8/3
# Andrej Ušeničnik (1904 Podgora – 1942) 1/2 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/4B1E73FF-D79F-4790-AB51-F05449FEC218 Sistory,] v Pregledu narobe Useničnik.&lt;/ref&gt;
# Franc Vertačič (1900 Rožično – 1943) 4/3 [https://www.sistory.si/ww2/87F35879-FBF1-4F6D-A492-D6D46DC244DF Sistory]
# Franc Ves (1911 Mengeš – 1942) 3/4
# Vinko Vester (1919 Spodnji Otok – 1945) 6/1
# Albert Vidic (1908 Otlica – 1942) 2/5
# Dr. Franc Vidic (1872 Kamnik – 1944) 16/1
# Jože Vidic (1908 Hrušica – 1942) 1/4
# Matevž Vidmar (1878 Vešter – 1944) 15/2
# Anton Višnar (1903 Medvode – 1944) 16/1
# Rajmund Vreček (1910 Huje – 1944) 11/1
# Milan Vrhovnik (1914 Ljubljana – 1944) 13/1
# Valentin Vrhovnik (1917 Šutna – 1944) 13/4
# Ivan Wolf (1912 Sp. Laze – 1943) 24/2 [https://www.sistory.si/ww2/A7DDF6E5-EF7A-4001-BEEA-C29DD46C140A Sistory:] Janez Wolf.
# Albin Zajc (1919 Ljubljana – 1944) 11/4
# Gregor Zakotnik (1925 Stari Dvor – 1944) 13/1
# Simon Zima (1900 Grabče – 1943) 18/1
# Lenart Zupan (1914 Kropa – 1944) 13/4
# Leopold Zupan (1910 Kranj – 1944) 16/3
# Luka Zupan (1895 Pristava – 1942) 2/2
# Ivan Zupanc (1923 Dolsko – 1943) 9/3
# Jože Zupanc (1914 Stara Fužina – 1943) 24/3
# Anton Zupančič (1903 Vinje – 1943) 18/2
# Jože Zupančič (19250 Vrbovec – 1944) 13/4 [https://www.sistory.si/ww2/DD7681A5-FBC5-4869-9B2D-7879E6D25EAB Sistory:] Jožef, rojstvo 1910 na kamnu popravljeno v 1925, v Pregledu ostala napaka.
# Stanislav Zupančič (1921 Višnja Gora – 1944) 13/4
# Marjan Železnikar (1925 Št. Vid – 1944) 19/1&lt;ref&gt;V Sistory [https://www.sistory.si/ww2/75C94C77-4E13-4155-8A8E-19A8F8F7142F Marij Franc Železnikar.]&lt;/ref&gt;
# Avgust Žibert (1925 Lipa Kamnik – 1944) 13/4
# Alojz Žmitek (1922 Stara Fužina – 1943) 24/3
# Anton Žmitek (1922 Studor – 1943) 10/2
# Feliks Žontar (1922 Brezovica – 1943) 25/1
# Matija Žumer (1919 Sp. Gorje – 1942) 2/5

&lt;hr&gt;

Na nagrobnikih in v Pregledu vojnih grobišč ni naslednjih ljudi, čeprav so bili pokopani v Begunjah: 
*Ivan Beguš je leta 1941 v zaporu naredil samomor (Gerčar ga upošteva kot talca). [https://www.sistory.si/ww2/408D3752-24B0-4E9E-A931-A1FEDF6C1A53 Sistory]
*Emilijan Jemec (po Gerčarju Milan Jemc; ni jasno, ali je bilo ugodeno prošnji svojcev za prekop) [https://www.sistory.si/ww2/E76B9957-07AF-4EA0-81BA-5991494A4CC8 ]
*Ivan Jugovic je po Sistory zaradi posledic ran umrl v bolnišnici na Golniku, pokopali so ga v Begunjah [https://www.sistory.si/ww2/54801858-B358-4B96-8342-70D06E4FC672]
*Janez Kozelj je bil po Sistory ustreljen v Lescah, pokopan pa v Begunjah. [https://www.sistory.si/ww2/C1DFD331-E432-41E1-9A15-FF1440E74023]
*Jožef Lazar (1924 Stara Oselica – 19. 5. 1942 Begunje) [https://www.sistory.si/ww2/6E45A62F-CB61-40BE-99C2-CDD74D46E4C4]
*Feliks Mohar [https://www.sistory.si/ww2/9C0819B6-B034-48F2-8824-B30E2FA5EC78 Sistory]
*Franc Murnik, ki je bil leta 1942 ustreljen na graščinskem vrtu (poznata ga Kos in [https://www.sistory.si/ww2/AA5DE5A6-AF0B-41A4-98FE-9A600BA49748 Sistory])
*Franc Aleksander Šetina [https://www.sistory.si/ww2/9B8BAC47-22FE-471C-8A84-56B9D185DB80 Sistory]
*Leopold Težak ustreljen 1944 v Šenčurju, pokopan pa v Begunjah [https://www.sistory.si/ww2/55475626-F970-42FE-9986-0F88534B229E Sistory]. 
*Mihael Vizjak [https://www.sistory.si/ww2/CBAED3D9-8660-4294-AFDD-DA9D81346780 Sistory]
*Anton Žorč. Samomor v zaporu [https://www.sistory.si/ww2/C5519181-D402-4721-A199-23A750D539F8 Sistory]

Nekatere napake na nagrobnikih so bile po postavitvi popravljene, nekatere pa zagrešene na novo. 

==Opombe==

{{sklici}}

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu#Objave]]
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]</text>
      <sha1>atq0xtzpmh4u9zm6310538l9wpoo9p6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84725</id>
      <parentid>84724</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T07:41:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33719" sha1="36k4vu3z09zxqbhzboxpti3fy4uzhgl" xml:space="preserve">[[:w:Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev v Begunjah]]

Število nagrobnikov na 25 skupinskih grobovih je naslednje:

{{stolpci|5|
* I – 58
* II – 57
* III – 18
* IV – 10
* V – 5
* VI – 8
* VII – 10
* VIII – 17&lt;ref&gt;Prvotno 18; 1 nagrobnik za neznanega talca je bil odstranjen.&lt;/ref&gt;
* IX – 12
* X – 19
* XI – 30
* XII – 30
* XIII – 38
* XIV – 43
* XV – 20&lt;ref&gt;Prvotno 3 neznani, zdaj 2, ker so na enega vklesali ime Jakoba Jurce.&lt;/ref&gt;
* XVI – 25
* XVII – 4
* XVIII – 9
* XIX – 6
* XX – 9
* XXI – 4&lt;ref&gt;2 prazna za neznana talca&lt;/ref&gt;
* XXII – 20
* XXIII – 10
* XXIV – 9&lt;ref&gt;Partizani, ki so padli pod Lipanco.&lt;/ref&gt;
* XXV – 3
}}

{|
|[[File:Shema grobišča talcev v Begunjah.jpg|thumb|600 px|Shema grobišča talcev v Begunjah]]
|}

Skupaj je na grobišču 474 nagrobnikov za 467 žrtev z imenom in 4 brez imena, skupaj 471 pokopanih.&lt;ref&gt;Tri žrtve imajo pomotoma po dva nagrobnika: Jakob Jurca, Franc Maček, Jože Schweiger/Švajger.&lt;/ref&gt; Kraj je običajno rojstni kraj, včasih pa so zapisali namesto tega kraj bivanja. Zadnji podatek v vrstici sta številka groba in za desno poševnico vrsta na grobu. V opombah so zabeleženi napake in popravki na kamnih oz. alternativni podatki o pokopanih v drugih virih. Nekatere podatke bo treba še preveriti.

# Rudolf Aleš (1907 Javornik – 1943) 22/2
# Ernest Ambrožič (1913 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Ambrožič (1922 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Ambrožič (1914 Hrušica – 1942) 1/
# Ivan Ambrožič (1908 Jesenice – 1942) 1/2
# Stanislav Ambrožič (1921 Bled – 1943) 22/1
# Valentin Ambrožič (1922 Hrušica – 1942) 1/2
# Ivan Arh (1920 Stara Fužina – 1943) 22/2
# Vinko Arh (1912 Stara Fužina – 1944) 13/1
# Ciril Bajt (1914 Žirovski Vrh – 1944) 11/1
# Stanko Barle (1907 Preska – 1944) 16/3
# Janez Basanese (1910 Javornik – 1944) 12/1
# Franc Bašelj (1911 Bukovica – 1942) 3/1
# Bogomir Bavdež (1921 Pristava – 1942) 2/2
# Lovrenc Berce (1923 Nemilje – 1943) 9/1
# Franc Bervar (1909 Kamnik – 1944) 16/1
# Luka Bizjak (1903 Jesenice – 1944) 11/1
# Mihael Bizjak (1903 Studor – 1943) 22/2
# Janko Blagne (1913 Kamnik – 1944) 16/2
# Andrej Blejc (1912 Mengeš – 1942) 2/3&lt;ref&gt;Na seznamu grobišč pomotoma Blejec.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/D8072D54-A8CB-48CF-B54A-65DD904EFFDF Sistory]
# Jožef Bokal (1915 Kresniške Poljane – 1943) 20/1
# Jože Boncelj (1905 Duplje – 1943) 10/2
# Janez Bradeško (1919 Zadobje – 1944) 14/3
# Janez Bradeško (1891 Zadobje – 1944) 14/4
# Jakob Brandsteter (1901 Kamnik – 1944) 16/1
# Davorin Bratuš (1906 Idrija – 1944) 11/1
# Franc Bregar (1909 Ljubljana – 1944) 12/1
# Vilko Bregar (1920 Moravče – 1943) 10/1
# Anton Brenk (1924 Ljubljana – 1944) 12/2
# Valentin Brinšek (1918 Spodnji Otok – 1943) 15/1
# Maks Buhner (1912 Pliberk – 1943) 5/1
# Alojz Burnik (1911 Jesenice – 1942) 2/3
# Ivan Capuder (1914 Št. Vid – 1942) 1/1
# Ferdinand Carl (1909 Idrija – 1943) 4/3
# Janez Cerar (1909 Krašče – 1942) 2/2&lt;ref&gt;Pravo ime kraja je Krašce.&lt;/ref&gt; 
# Jože Cerar (1903 Zajelše – 1944) 13/2 [https://www.sistory.si/ww2/9FBD377C-8ED1-425A-936C-BE8B4A518FC5 Sistory]
# Jožef Cerar (1920 Zajelše Dol – 1943) 23/2&lt;ref&gt;V Sistory roj. kraj Lintfort.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/0DBF021F-FEC7-4231-AC73-3808DAA37D6B Sistory]
# Lovrenc Cerar (1909 Tuhinj – 1942) 2/6
# Valentin Cerar (1880 Krašče – 1942) 1/4&lt;ref&gt;Pravo ime kraja je Krašče.&lt;/ref&gt;
# Ludvik Cesar (1919 Jereka – 1943) 15/2
# Ludvik Cifer (1922 Velikovec – 1943) 10/3
# Ludvik Cigale (1922 Nova vas – 1944) 14/5
# Fortunat Cizelj (1907 Griže Celje – 1944) 14/5
# Polde Cvenkelj (1919 Brezje – 1944) 6/1&lt;ref&gt;Borec, padel pod Dobrčo.&lt;/ref&gt;
# Tomaž Čadež (1916 Delnice – 1944) 13/3
# Ivan Časl (1896 Škofja Loka – 1944) 14/2
# Alojz Černe (1894 Zg. Gorje – 1943) 22/1
# Metod Černetič (1912 Kostanjevica – 1943) 23/2&lt;ref&gt;Prvotno Cernetič.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/B88F5CF8-5D50-4ADF-B90C-42812284A8C8 Sistory]
# Franc Česnovar (1898 Ljubljana – 1944) 13/1
# Leopold Čimžar (1915 Britof – 1944) 16/3
# Franc Čož (1922 Stara Gora – 1944) 13/3&lt;ref&gt;Prvotno je na nagrobniku in v Pregledu pisalo Čop, r. kraj Sevno.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/A9CB2BF4-B467-42FE-9553-4DA8C03FB0AC Sistory]
# Lado Črnologar (1907 Hrušica – 1942) 1/2
# Franc Čuden (1914 Češnjica – 1943) 24/3
# Karel Čuk (1913 Vodice – 1943) 4/2
# Anton Debeljak (1898 Podgora – 1942) 1/3
# Jože Debevc (1921 Radovljica – 1944) 6/1
# Silvester Delalut (1909 Podpeca – 1943) 4/3
# Alojz Demšar (1905 Hotavlje – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/AC0E9744-8E2C-4F94-8B1F-D77873514EF6 Sistory]
# Anton Demšar (1912 Hotavlje – 1942) 3/3
# Franc Demšar (1913 Poljane – 1943) 10/3
# Franc Demšar (1922 Martinj vrh – 1943) 7/1
# Ignac Demšar (1891 Brezovica – 1942) 1/3
# Lovro Demšar (1909 Hotavlje – 1942) 2/5 [https://www.sistory.si/ww2/AAE016BC-C429-4136-9805-39117227BB69 Sistory]
# Johan Dobovšek (1902 Ljubljana – 1944) 12/3
# Nikola Dobrič (1909 Ljubljana – 1944) 12/3
# Franc Dolinar (1907 Uršna sela – 1944) 12/3
# Franc Dolinar (1887 Rove Vače – 1944) 13/3 
# Alojz Dolinšek (1900 Trstenik – 1944) 15/3
# Alojz Dolinšek (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Jože Dolžan (1900 Žirovnica – 1943) 22/3
# Miroslav Dolžan (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Stanislav Dovič (1911 Hrušica – 1942) 1/3
# Kristijan Dovžan (1911 Dovje – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;V seznamu grobišč r. kraj Mojstrana.&lt;/ref&gt;
# Vincenc Drapek (1911 Ljubljana – 1944) 12/3
# Ciril Drekonja (1896 Kamnik – 1944) 16/3
# Jožef Drešar (1925 Repnje – 1942) 2/4
# Sigmund Drinovec (1912 Ljubljana – 1942) 3/4
# Gabrijel Erlah (1909 Boh. Srednja vas – 1944) 11/1
# Štefan Erman (1923 Štentvid – 1944) 8/1&lt;ref&gt;Na seznamu grobišč r. kraj Št. Vid Lub.&lt;/ref&gt;
# Ivan Erznožnik (1920 Bačne – 1944) 14/1
# Pavel Erznožnik (1913 Škofja Loka – 1944) 14/1
# Ivan Eržen (1905 Zg. Duplje – 1942) 2/3
# Janko Fajdig (1915 Zapuže – 1944) 15/3&lt;ref&gt;Partizan, padel v Poljčah.&lt;/ref&gt;
# Franc Fajfar (1904 Ljubno – 1942) 3/2
# Ivan Fajfar (1893 Drulovka – 1943) 8/3
# Gabrijel Ferjan (1880 Ribno – 1942) 2/6
# Anton Franko (1881 Škofja Loka – 1944) 14/5
# Ivan Frelih (1913 Zabreznik – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/858F5F40-B97F-421C-A3DE-340357458F44 Sistory:] r. 1903, Podgora, Stara Oselica, ustreljen v Brodeh 26. 7. 1942.&lt;ref&gt;V občini Žiri je le kraj Zabrežnik. Preveri identiteto še pri Šinkovcu.&lt;/ref&gt;
# Jakob Gaber (1901 Trnje – 1944) 14/4
# Janez Gantar (1928 Hobovše – 1944) 17/2
# Johan Gantar (1908 Hobovše – 1944) 5/2
# Pavel Gantar (1913 Hobovše – 1942) 5/2
# Milan Gašperin (1916 Stara Fužina – 1943) 18/3
# Rudolf Gašperin (1913 Begunje – 1944) 15/3&lt;ref&gt;Partizan, padel v Begunjah, po Kosu pokopan v družinskem grobu v Begunjah.&lt;/ref&gt;
# Jurij Glasener (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Gabrijel Gogala (1921 Bohinjska Bela – 1943) 8/3&lt;ref&gt;Prvotno Gogola, v Sistory ime Gabriel.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/4D9F9648-37C2-49F3-917D-4CF395DE5BC4 Sistory]
# Franc Golob (1920 Koprivna – 1944) 11/3
# Ing. Mirko Golob (1911 Kamnik – 1944) 16/2
# Vladimir Golob (1910 Kranj – 1942) 2/1
# Gabrijel Gominšček (1898 Ljubljana – 1944) 12/4&lt;ref&gt;V Pregledu Gominšek, v [https://www.sistory.si/ww2/54117E4D-E09C-48F1-A261-982FDC7151B6Sistory:] Gomišček.&lt;/ref&gt; 
# Gabrijel Gorjanc (1910 Hrušica – 1942) 1/5
# Franc Goropečnik (1918 Podgorica – 1944) 17/2
# Jožef Gostinčar (1911 Vinje Dolsko – 1944) 14/1 [Sistory]
# Ivan Govekar (1924 Žiri – 1943) 8/3
# Janez Gracelj (1912 Ribno – 1942) 2/6
# Peter Gregorc (1907 Mače– 1944) 13/3
# Valentin Gregorič (1908 Kranj – 1944) 16/2
# Matko Gregorin (1897 Lukovica – 1944) 14/2
# Jožef Gril (1925 Blagovica – 1943) 9/1 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/1B49FB43-6A38-4E46-B934-1484C28ED3A5 Sistory:] Jožef Grilj, Pregled Jože Gril&lt;/ref&gt; 
# Ciril Grintov (1911 Javornik – 1943) 9/1
# Franc Grošelj (1913 Žiri – 1944) 14/3
# Hieronim Grošelj (1926 Žiri – 1944) 14/1&lt;ref&gt;Prvotno Grošel.&lt;/ref&gt;
# Jakob Guzelj (1911 Puštal – 1944) 12/1
# Vinko Hafnar (1912 Št. Vid – 1944) 19/2
# Franc Hartman (1903 Otoče – 1942) 2/4
# Viktor Hindel (1923 Vinje Kamnik – 1944) 11/4
# Alojz Hiršenfelder (1892 Pristava – 1942) 2/1
# Viktor Hiršenfelder (1925 Pristava – 1942) 2/2
# Karol Hiti (1917 Zagorica – 1944) 12/3
# Jožef Hočevar (1904 Gradišče – 1942) 1/3
# Edvard Hojak (1906 Hrušica – 1942) 1/4 [https://www.sistory.si/ww2/8819FFCC-7800-41BA-BC41-CA32839A92D2 Sistory]&lt;ref&gt;V Pregledu je ostalo napačno Novak, na kamnu je bila napaka popravljena.&lt;/ref&gt;
# Franc Hribar (1913 Velike Lašče – 1943) 20/1
# Ivan Hribar (1921 Kamnik – 1942) 3/2
# Jože Hvala (1916 Dovga Noga – 1943) 8/2&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/EFB22775-E234-471D-9FC7-057C52D7093B Sistory:] Mala Dolga Noga.&lt;/ref&gt;
# Pavel Inglič (1917 Srednja vas – 1942) 2/4
# Ivan Ivaneš (1917 Radovljica – 1944) 8/1
# Drago Jakel (1924 Hrušica – 1943) 7/2
# Alojz Jakše (1920 Ljubljana – 1944) 12/4
# Pavel Jamnik (1890 Škofja Loka – 1944) 14/5
# Marjan Jamnikar (1920 Ljubljana – 1943) 9/3
# Ciril Javoršek (1924 Zalog – 1943) 8/3
# Anton Jazbec (1910 Vrhovlje – 1943) 18/3
# Marjan Jelenc (1919 Kranj – 1944) 11/3
# Franc Jelinkar (1920 Senožeti – 1943) 23/1
# Jakob Jemšček (1904 Jesenice – 1942) 1/1
# Franc Jerala (1900 Besnica – 1943) 20/1
# Alojz Jeran (1919 Šmarca – 1943) 22/1
# Franc Jerič (1906 Štefanja Gora – 1944) 14/1
# Janez Jerič (1912 Štefanja Gora – 1944) 14/2
# Božidar Jerman (1922 Ljubljana – 1942) 1/1
# Franc Jerman (1908 Podstran – 1943) 10/2 [https://www.sistory.si/ww2/07ED9E00-6088-4AE5-9BC6-8BC50B31CB1F Sistory]
# Ivan Jerman (1884 Dobruša – 1943) 18/3
# Slavko Jerman (1924 Tržič – 1944) 14/1&lt;ref&gt;Po [https://www.sistory.si/ww2/939AAF62-FFF6-4937-91D1-389C0D80DA06 Sistory] Alojz Jerman, ustreljen za Kamnitnikom.&lt;/ref&gt;
# Stanko Jerman (1919 Kranjska Gora – 1942) 1/3
# Anton Ješe (1920 Hrušica – 1942) 1/4
# Franc Jevc (1912 Ljubljana – 1944) 12/3
# Mihael Juhant (1924 Homec – 1944) 11/4
# Rudolf Juhant (1921 Kamnik – 1944) 14/5
# Franc Jurca (1908 Senožeti – 1943) 10/1
# Jakob Jurca (1926 Kladje – 1944) 8/1&lt;ref&gt;Pomotoma je bilo njegovo ime naknadno vpisano še na prazen nagrobnik neznanega talca na grobu 15/1; po podatku njegovega brata je bil namreč tam ustreljen skupaj z Vinkom Justinom.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/9BA37CCA-E8DF-4534-B852-7076F874B316 Sistory]
# Franc Jurčec (1922 Ljubljana – 1944) 12/4
# Ivan Jurgevčič (1893 Martinj Vrh – 1942) 3/1 [https://www.sistory.si/ww2/94CD675B-D9D6-4CFA-A932-6CB32790C7CF Sistory]
# Janez Jurjevič (1915 Škofja Loka – 1944) 14/4 [https://www.sistory.si/ww2/E574A7D9-2844-4479-9A54-DE56ACC4297F Sistory] Na kamnu prvotno Jurjevčič, popravljeno v Jurjevič.
# Vinko Justin (1911 Žirovski Vrh – 1944) 15/1
# Jože Kadunc (1922 Ljubljana – 1944) 12/1 [https://www.sistory.si/ww2/1C9FB85B-0037-4319-988B-B17CAEDDEF6D Sistory] Kadunc, r. kraj Oslica. &lt;ref&gt;Popis grobišč: Kadunč.&lt;/ref&gt; 
# Franc Kahne (1913 Ljubljana – 1944) 13/4 [https://www.sistory.si/ww2/374A64C9-EBCC-438E-82DF-535275575DC2]
# Stanislav Kalan (1918 Sp. Bitnje – 1943) 22/1
# Karol Kalteneger (1895 Ljubljana – 1944) 12/4
# Dr. Miha Kamin (1898 Ljubljana – 1944) 12/1
# Jože Kariž (1923 Ljubljana – 1943) 9/1
# Anton Kavčič (1926 Dobračeva – 1944) 14/4
# Ivan Kavčič (1912 Žiri – 1943) 10/1
# Peter Kavčič (1902 Škofja Loka – 1944) 14/3
# Karol Keber (1919 Škofja Loka – 1943) 23/2
# Ludvik Kerkoč (1902 Št. Vid – 1942) 1/1
# Jože Kern (1908 Stanežice – 1944) 19/1
# Jožef Klemenc (1925 Hrušica – 1942) 1/3
# Valentin Klemenc (1899 Hrušica – 1942) 1/4
# Mirko Klemenčič (1902 Kamnik – 1944) 16/1
# Dr. Stanislav Klinc (1901 Ljubljana – 1944) 12/2
# Miro Klopčič (1922 Železniki – 1943) 10/2
# Miha Knific (1916 Prebačevo– 1944) 14/5
# Albin Kobal (1917 Ljubljana – 1944) 12/3
# Matija Kobentar (1906 Hrušica – 1942) 1/4
# Jožef Kobilšek (1912 Mošenik – 1942) 2/2
# Stanko Kocelj (1912 Vodice 1944) 11/1
# Dr. Viktor Kocjančič (1901 Ljubljana – 1944) 14/2
# Maks Kocmar (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Ivan Kočman (1920 Ljubljana – 1942) 2/5
# Leopold Koder (1924 Ljubljana – 1944) 12/1
# Lovrenc Kogoj (1918 Spodnje Gorje – 1943) 23/2
# Albin Kokole (1915 Dolgo Brdo – 1943) 20/1
# Franc Kokole (1921 Dolgo Brdo – 1943) 22/1
# Albin Kolb (1903 Polhov Gradec – 1944) 16/2
# Janez Kolman (1911 Slatna – 1944) 15/3
# Rafael Koncilija (1919 Zg. Tuhinj – 1943) 18/2
# Ivan Končan (1913 Polhov Gradec 1944) 16/2
# Emil Kosi (1915 Kranj – 1944) 16/3 &lt;ref&gt;V Pregledu Ivan Kosi.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/72347194-92B1-46CB-84CA-8B8F29085829 Sistory:] Milan Emil Kosi. Preveri na kamnu.
# Albin Kotnik (1926 Ljubljana – 1942) 2/5
# Franc Kovač (1912 Tirna Litija – 1944) 11/3&lt;ref&gt;V Sistory Frančišek.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/7DAD8A81-05A0-4E56-8806-4D2F569077A5 Sistory]
# Franc Kovačič (1921 Novo mesto – 1944) 14/3 [https://www.sistory.si/ww2/B027F011-CD31-47AE-A5D8-6D476998E1B5 Sistory] Prvotno Kavčič na kamnu popravljeno v Kovačič. Po Sistory letnica rojstva 1923 ali 1921.
# Janez Koželj (1925 Zg. Pirniče – 1944) 11/2
# Franc Kramar (1895 Ljubljana – 1944) 12/1
# Nikolaj Kramar (1902 Ljubljana – 1944) 12/4
# Jože Kranjc (1919 Ljubljana – 1944) 12/4
# Slavko Kranjc (1924 Repnje – 1944) 11/4
# Franc Krašovec (1908 Jesenice – 1943) 23/1
# Anton Kravcar (1914 Pristava – 1942) 2/2
# Lado Krek (1913 Kanal – 1944) 14/5
# Rudolf Krek (1893 Laško – 1942) 1/4
# Ivan Krišel (1914 Kranj – 1944) 15/2
# Avgust Krivec (1910 Jesenice – 1942) 1/5
# Lambert Krivec (1906 Hrušica – 1942) 1/1
# Stanko Krivic (1925 Ljubno – 1942) 2/2
# Rozi Križnar (1918 Stražišče – 1944) 19/3
# Dominik Krmelj (1912 Jesenice – 1942) 1/1
# Franc Krničar (1914 Babni Vrt – 1944) 15/3
# Pavel Kroupa ml. (1918 Ljubljana – 1944) 12/3
# Franc Krušič (1896 Mengeš – 1942) 2/1
# Alojz Kunčič (1911 Bled – 1943) 24/1
# Bogomila Kurat (1924 Kokrica – 1944) 15/3
# Anton Kuzele (1910 Tacen – 1943) 10/2
# Franc Lakota (1912 Bled – 1944) 14/2
# Franc Langerholc (1923 Zadobje – 1943) 7/1
# Peter Langus (1914 Žirovnica– 1944) 13/3&lt;ref&gt;Na kamnu je bil prvotno kraj rojstva Lesce, zdaj je kraj bivanja.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/058FE5FC-87B5-4B51-83F0-3FE120F85F36 Sistory]
# Vinko Lap – Cene (1903 Kamnik – 1944) 16/1
# Ivan Lauer (1890 Ljubljana – 1944) 12/2
# Ivan Lavrin (1926 Lipovica – 1943) 9/3&lt;ref&gt;V Pregledu Lipovca. &lt;/ref&gt; Po [https://www.sistory.si/ww2/E2118C7F-894C-47A9-99A5-A272EA12FEDA Sistory] Janez, r. 1923
# Jože Lavrin (1923 Lipovica – 1943) 9/3&lt;ref&gt;Po [https://www.sistory.si/ww2/C5AD390D-BCAD-40E4-9BD3-CF94303E3526 Sistory] Jožef. r. 1926&lt;/ref&gt;
# Franc Lavrinc (1921 Rečica Laško – 1943) 22/3&lt;ref&gt;V Pregledu in prvotno r. kraj Grad popravljen v Rečica Laško.&lt;/ref&gt;  [https://www.sistory.si/ww2/8511357B-1A5F-419C-9860-B8F27A18C930 Sistory:] r. kraj Kelgraben, stanoval na Rečici.&lt;/ref&gt;
# Robert Lavtar (1904 Žirovnica – 1943) 22/1
# Franc Leben (1910 Selca – 1944) 13/2 &lt;ref&gt;Svojci popravili Leban v Leben.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/105DFD5A-1683-4D70-A7C4-F96F09365CAE Sistory]
# Miroslav Lemut (1922 Ljubljana – 1944) 12/1 [https://www.sistory.si/ww2/81100CD6-E729-431B-8EBB-DB48DB2087C9 Sistory] Na kamnu prvotno napačna r. letnica 1920 popravljena
# Stanislav Lemut (1920 Ljubljana – 1944) 12/2 [https://www.sistory.si/ww2/49FF7B8B-051E-4F88-901B-3F9FCF975497 Sistory]
# Jožef Lestan (1909 Orehovlje – 1942) 15/1 [https://www.sistory.si/ww2/21EAA25E-2276-4B8E-897C-EAE2D0B7B10B Sistory] 
# Tomaž Levin (1884 Idrija – 1944) 14/4
# Bogomir Ličen (1916 Ljubljana – 1944) 12/4
# Jože Likovič (1914 Jesenice – 1942) 1/1
# Alojz Lipovšček (1918 Hrušica – 1942) 1/1
# Franc Lipovšček (1916 Hrušica – 1942) 1/1
# Franc Logar (1921 Črnivec – 1944) 17/1&lt;ref&gt;Partizan, ustreljen na Brezjah na begu pred orožniki.&lt;/ref&gt;
# Edvard Longo (1913 Veliki Podlog – 1943) 23/2 [https://www.sistory.si/ww2/717F0B7D-1D44-4671-80C3-8837F34B24D6 Sistory]
# Mirko Lužnik (1914 Selo – 1944) 11/2
# Franc Maček (1885 Črni Vrh – 1944) 14/4&lt;ref&gt;Ima pomotoma nagrobnik še na grobu 21.&lt;/ref&gt;
# Franc Maček (1907 Črni Vrh – 1944) 14/5
# Alojz Majcen (1899 Hrušica – 1942) 1/3
# Jože Majcen (1918 Prelog – 1944) 11/3
# Viktor Majetič (1912 Jesenice – 1942) 1/3
# Ivan Majhen (1915 Ljubljana – 1944) 12/2
# Franc Maleš (1910 Višelnica – 1943) 10/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/D43C4EB6-977A-4536-AF21-6EC7D7AB581A Sistory] pri Gerčarju Viševec, Kos in Pregled Viševica,  Sistory Viševca, na kamnih popravljeno v Višelnica.&lt;/ref&gt;
# Mirko Maleš (1911 Višelnica – 1943) 10/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/CB07BD69-D563-41FD-A8AD-606430345C77 Sistory:] Friderik Maleš, pri Gerčarju Viševec, Kos in Pregled Viševica,  Sistory Viševca, na kamnih popravljeno v Višelnica.&lt;/ref&gt;
# Ivan Mali (1891 Loke – 1943) 15/1
# Peter Mali (1895 Golnik – 1943) 7/2
# Egidij Marinčič (1911 Hrušica – 1942) 1/2 &lt;ref&gt;V Sistory Marinčič v Pregledu napačno Martinčič.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/FE82EEFC-9A67-42C8-9DE4-7266D670B44A Sistory] 
# Ludvik Markizeti (1924 Hrušica – 1942) 1/3
# Valentin Martinčič (1921 Poljče – 1942) 1/2 [https://www.sistory.si/ww2/7CEAC52D-8309-4FE4-8909-83246FAACD45 Sistory]
# Alojz Masterle (1922 Hrušica – 1942) 1/4
# Milan Matjašič (1919 Ljubljana – 1944) 16/2
# Milan Medvešček (1913 Hrušica – 1942) 1/5
# Kristijan Meglič (1918 Podljubelj – 1944) 8/1
# Peter Meglič (1902 Retnje – 1942) 1/2
# Srečko Menart (1915 Ljubljana – 1944) 13/2
# Lovro Mencinger (1916 Stara Fužina – 1944) 13/1
# Valentin Mencinger (1911 Savica – 1944) 11/2
# Anton Mežek (1908 Leskovec – 1943) 18/1
# Ivan Miklavc (1890 Ljubljana – 1944) 16/3 [https://www.sistory.si/ww2/8BEF78A2-5537-4D8B-BF15-2B748C16F976 Sistory] Prvotno Emil, na kamnu popravljeno v Ivan.
# Ivan Močnik (1909 Žiganja vas – 1943) 7/2
# Leon Mohar (1915 Ljubljana – 1944) 13/3 [https://www.sistory.si/ww2/FFA6461C-ED03-47C4-884F-968EEAD9B094 Sistory:] Leon Mohar (Mohor)
# Mirko Mohorč (1926 Moste – 1942) 1/2  &lt;ref&gt;V Pregledu Mohorič, preveri na nagrobniku.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/922D9D18-7039-4195-9EB6-2F2EEC197C5C Sistory]
# Franc Mrak (1920 Gaberje – 1942) 2/4 [https://www.sistory.si/ww2/4E6DBF87-205C-48D6-B2E4-451432E92324 Sistory:] Gabrška Gora.
# Jože Mrak (1922 Log – 1944) 6/1
# Jožef Mrak (1913 Jesenice – 1944) 14/1
# Janez Mrakič (1917 Polje – 1944) 11/2 &lt;ref&gt;Prvotno je bil na kamnu kraj rojstva Kamnje. [https://www.sistory.si/ww2/A82CA0B4-B01C-42A8-8E6D-B03F7ABE5A4B Sistory:] Janko &lt;/ref&gt;
# Franc Mrvica (1904 Hrušica – 1942) 1/4
# Andrej Mubi (1912 Potoče – 1944) 11/4
# Janko Mulej (1905 Javornik – 1945) 5/1
# Jože Mur (1900 Javornik – 1942) 1/1
# Jožef Mur (1911 Podgora – 1942) 2/3
# Drago Nachtigal (1924 Ljubljana – 1943) 22/2 &lt;ref&gt;V [https://www.sistory.si/ww2/0B495355-86AF-459D-8025-C1D9BF66F580 Sistory:] Karel Nahtigal preveri na nagrobniku.&lt;/ref&gt;
# Konstantin Nahtigal (1918 Ljubljana – 1944) 13/2 [https://www.sistory.si/ww2/70E134F1-88B0-4D5B-8A84-B0546943C39A Sistory,] rojen v Gradcu očetu jezikoslovcu&lt;/ref&gt;
# Franc Nartnik (1904 Puštal – 1943) 7/1
# Alojz Nastran (1925 Martinj Vrh – 1943) 7/1
# Franc Novak (1906 Kranj – 1942) 2/3
# Janez Novak (1923 Rečica – 1944) 14/2
# Jožef Novak (1891 Bled – 1944) 14/3
# Maks Novak (1905 Gradec – 1944) 13/3
# Anton Noč (1899 Koroška Bela – 1942) 1/3
# Aleksander Oblak (1922 Žirovski Vrh – 1943) 18/2
# Stanislav Oblak (1924 Železniki – 1943) 20/2
# Valentin Oblak (1886 Škofja Loka – 1944) 14/1
# Julij Ocepek (1908 Kamnik – 1944) 19/2
# Albin Ogrin (1916 Mengeš – 1942) 3/4 [https://www.sistory.si/ww2/2DD83BB0-B234-4853-AA51-7BA492413B25 Sistory: Pristava, Mengeš]
# Ignac Okršlar (1924 Medvode – 1942) 2/2
# Janez Omejc (1895 Št. Ožbolt – 1944) 15/2
# Ivan Orehek (1924 Gorjuše – 1943) 8/2
# Janez Ovca (1923 Blagovica – 1944) 11/2
# Jožef Pajer (1905 Hrušica – 1942) 1/5
# Mihael Pavlič (1900 Brezovica – 1942) 1/5 &lt;ref&gt;Prvotno Melhior, tako kot v Pegledu in v [https://www.sistory.si/ww2/7721D175-E1DC-4FB8-87F6-BF78A7D9191B Sistory].&lt;/ref&gt;
# Franc Pavlin (1913 Zg. Duplje – 1942) 3/3 [https://www.sistory.si/ww2/CB0EC1B0-3BA1-44A3-9F15-1117658C97F4 Sistory:] Frančišek
# Jožef Peče (1909 Kamnik – 1944) 16/1
# Alojz Pečnik (1923 Velikovec – 1944) 11/3
# Ciril Pečnik (1914 Mišače – 1943) 20/2
# Valentin Pečnik (1895 Ljubno – 1942) 3/1
# Davorin Perc (1923 Bled – 1943) 10/1
# Franc Perko (1876 Križe – 1942) 2/4
# Alojz Petač (1911 Koroška Bela – 1942) 2/3
# Franc Petek (1914 Kandrše – 1944) 11/1
# Franc Petek (1900 Godič – 1943) 15/1
# Peter Peterka (1921 Klopce – 1942) 2/3
# Miroslav Peternel (1922 Javorje – 1944) 14/4
# Anton Peternelj (1901 Ostri Vrh – 1942) 2/5
# Anton Pevc (1914 Škofja Loka – 1945) 6/1
# Marjan Pfajfar (1924 Lajše – 1943) 7/1
# Franc Pintar (1916 Kranj – 1942) 2/5
# Franc Pintar (1906 Štanga – 1942) 2/6
# Dušan Pirc (1926 Laško – 1942) 3/1
# Franc Pirc (1901 Idrija – 1944) 14/2
# Jože Pirc (1901 Šenčur – 1944) 15/2
# Jože Planinšek (1914 Litija – 1944) 11/2
# Jože Plemelj (1928 Brezje – 1944) 17/1
# Jožef Plestenjak (1905 Zg. Bitnje – 1944) 16/2
# Andrej Podmiljšak (1925 Krašna – 1943) 8/2
# Jakob Podobnik (1926 Laze Litija – 1944) 11/4
# Ivan Pogačnik (1911 Zaloše – 1943) 20/2
# Jože Pogačnik (1869 Ljubno – 1942) 2/3
# Pavel Pogačnik (1905 Ljubno – 1942) 2/3
# Franc Pograjec (1913 Javornik – 1942) 2/1
# Dr. Julij Polec (1903 Kamnik – 1944) 16/3
# Jožef Polenšek (1924 Trnovec – 1943) 4/2 [https://www.sistory.si/ww2/39F480F7-E165-43F0-8FB5-E95004F11D45 Sistory:] roj. 1921
# Peter Poljanc (1908 Škofja Loka – 1944) 14/1 &lt;ref&gt;V [https://www.sistory.si/ww2/29FEC966-6A72-486E-9F89-E21674F7A995 Sistory] Poljanec.&lt;/ref&gt;
# Franc Polka (1921 Hrušica – 1942) 1/3
# Franc Potočnik (1922 Hrušica – 1942) 1/5
# Jožef Potočnik (1921 Hrušica – 1942) 1/5
# Ivan Praprotnik (1916 Mošnje – 1944) 13/2
# Alojz Pretnar (1910 Zg. Dobrava – 1943) 4/2
# Ivan Pretnar (1919 Žirovnica – 1943) 23/1
# Janez Prezelj (1913 Sv. Andrej – 1944) 8/1 [https://www.sistory.si/ww2/5DA766D0-98E6-44F5-AD5F-0E6E4BEAF6C7 Sistory] &lt;ref&gt; V Pregledu Preželj, preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Janez Preželj (1907 Jesenice – 1942) 1/5 [https://www.sistory.si/ww2/44B8249C-CD83-4D25-A575-586A090DD50B Sistory: Prezelj] preveri na kamnu = [https://www.sistory.si/ww2/DB3115FC-38DB-4C00-8F44-A45AFE948555 na Sistory duplikat: Janko Preželj] 
# Franc Prhne (1897 Ljubljana – 1944) 13/3
# Janez Pristovnik (1908 Kranj – 1942) 2/1
# Franc Prosen (1920 Dvorje – 1943) 7/2
# Valentin Puc (1892 Hrušica – 1942) 1/3
# Jožef Purgar (1904 Pristava – 1942) 2/6
# Jožef Purgar (1876 Pristava – 1942) 2/6
# Maks Purgar (1920 Pristava – 1942) 2/6
# Peter Purgar (1906 Pristava – 1942) 2/6
# Mirko Purkart (1922 Hrušica – 1942) 1/4
# Alojz Pustavrh (1894 Črni Vrh – 1944) 14/3
# Andrej Pustavrh (1899 Povodje – 1944) 13/1
# Franc Pustavrh (1904 Planina – 1944) 14/3
# Miha Rahne (1911 Vinje Dolsko – 1944) 14/5 
# Marjan Ramovž (1921 Kranj – 1945) 6/1
# Franc Ravnik (1920 Ljubno – 1942) 2/1
# Franc Ravnik (1907 Ravne – 1942) 2/2
# Janez Ravnik (1880 Ljubno – 1942) 2/1
# Jože Ravnikar (1924 Križna Gora – 1945) 6/1
# Ignac Razinger (1921 Jesenice – 1943) 23/1 &lt;ref&gt;Na nagrobniku je napačno zapisano Ranzinger. [https://www.sistory.si/ww2/CBD358BB-3876-441A-B03F-0A926C4F56D5 Sistory:] Ignac Razingar (Ratzinger), r. Planina pod Golico, ustreljen v soteski pri Mostah pri Žirovnici 26. 6. 1943.&lt;/ref&gt;
# Stanko Razinger (1922 Hrušica – 1942) 1/5 [https://www.sistory.si/ww2/4DB9D01E-71DE-476B-A1C1-B7F0DD70D0C8 Sistory]
# Anton Rebolj (1904 Selca – 1943) 7/2
# Jožef Rebolj (1912 Trzin – 1942) 2/4
# Jože Resman (1915 Kropa – 1942) 6/1
# Marjan Ribič (1910 Stražišče – 1944) 13/4
# Alojz Ribnikar (1918 Koroška Bela – 1943) 10/1
# Valentin Rihtaršič (1913 Hotavlje – 1942) 3/1
# Franc Rijavec (1906 Ljubljana – 1944) 13/3
# Ivan Robič (1883 Dešen – 1943) 20/1
# Viktor Robič (1924 Ljubljana – 1942) 3/2
# Filip Rotar (1891 Kranj – 1944) 16/1
# Karel Rotovnik (1914 Kamnik – 1944) 16/2
# Janez Rozman (1906 Zg. Duplje – 1942) 2/5
# Janko Rozman (1906 Sv. Križ – 1942) 1/5
# Janez Rožič (1905 Tacen – 1943) 10/2
# Alojz Ručigaj (1925 Jarše – 1943) 8/2
# Franc Rupnik (1884 Ljubljana – 1944) 13/2
# Janez Sajovic (1916 Srednja vas – 1944) 19/3
# Jožef Sajovic (1908 Predoslje – 1944) 13/1
# Jože Schweiger (1904 Ljubljana – 1944) 13/2&lt;ref&gt;Ima pomotoma nagrobnik še na grobu 21, kjer je bil priimek iz Schwajger popravljen v Švajger.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/2A0E1577-4566-45F3-90D9-11B3AA43BB54 Sistory:] Jožef Schweiger (Švajger), ustreljen v Šenčurju; [https://www.sistory.si/ww2/819A156A-040C-4858-9B45-6D78C0C04897 duplikat]
# Ivan Selšek (1923 Kamnica – 1943) 9/1
# Janez Semič (1914 Bloke – 1944) 13/1
# Mihael Sever (1907 Črnuče – 1945) 4/1
# Franc Sitar (1913 Leše – 1942) 2/4
# Peter Skubic (1923 Sv. Jakob – 1943) 22/1
# Franc Slapar (1905 Palovče – 1943) 4/1
# Ivan Slapar (1906 Palovče – 1943) 20/2
# Jožef Smodiš (1913 Ljubljana – 1942) 2/5
# Jakob Smukavec (1917 Podjelje – 1943) 10/3
# Anton Sodja (1913 Češnjica – 1944) 11/3
# Franc Sodja (1921 Češnjica – 1943) 10/1
# Franc Sodja (1915 Češnjica – 1944) 13/2
# Janez Sodja (1922 Jereka – 1943) 24/2
# Lovrenc Sodja (1915 Koprivnik – 1944) 15/3
# Valentin Sodja (1912 Studor – 1943) 24/3
# Alojz Stanonik (1917 Gaberje – 1942) 3/4
# Anton Stanonik (1920 Gaberje – 1942) 2/4
# Janez Stare (1922 Češnjica – 1943) 24/2
# Maksimiljan Sterlič (1922 Žiri – 1943) 18/1
# Ivan Stojan (1916 Bohinjska Bela – 1943) 10/·/2
# Ciril Strlič (1925 Žiri – 1944) 14/4
# Anton Strmole (1922 Št. Vid – 1942) 2/6
# Albin Sušnik (1898 Ljubljana – 1944) 11/2
# Anton Šifrer (1919 Žabnica – 1943) 22/2
# Janez Šimenko (1886 Ljubljana – 1944) 13/3
# Karel Šinkovec (1903 Škofja Loka – 1944) 14/2
# Alojz Šiška (1926 Kranj – 1942) 2/1
# Jože Šiška (1921 Kranj – 1942) 2/1
# Ferdinand Šmuc (1903 Lambret – 1944) 16/2&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7B414A1C-CD9B-4FE3-B3C6-BCDAEB84089F Sistory:] kraj r. Postojna, naslov Kamnik, ime Lambret oz. Lambert je enigmatično. Duplikat [https://www.sistory.si/ww2/BFD0917D-25A2-4091-877A-77E5F872A42B Sistory:] Ferdinand Šnunc.
&lt;/ref&gt;
# Franc Šolar (1904 Duplje – 1942) 2/4
# Jožef Šoln (1909 Ljubljana – 1944) 13/2
# Franc Špan (1919 Kranj – 1943) 10/3
# Karol Štajner (1903 Ljubljana – 1944) 13/1 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/DAB14CF5-0B73-4E83-BD75-9E49CA8F6D32 Sistory:] Karel Štajner (Steiner, Štajnar); v Pregledu napačno Šajner, preveri kamen.&lt;/ref&gt;
# Ludvik Štefančič (1904 Ljubljana – 1944) 13/4
# Ludvik Štemberger (1911 Vrbovo – 1943) 4/2
# Vincenc Štiglic (1925 Briše – 1943) 9/1
# Franc Štok (1910 Breg Litija – 1944) 11/3
# Emil Štravs (1917 Žirovnica – 1943) 9/1
# Ivan Štravs (1912 Cerkno – 1944) 13/4
# Jože Šuster (1919 Rožično – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/EE0F29FA-89CE-4FCD-BA0E-1CFA5BB5B717 Sistory:] Jožef Šuster (Šuštar), pregled: Šušter; preveri še na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Janez Šuštar (1905 Velika Lašna – 1943) 22/3&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C20B8976-D844-43BF-8BAC-F29DB8CD3050 Sistory:] r. kraj Sela pri Kamniku, Pregled napačno Želu. Preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Stanko Šuštar (1924 Medvode – 1943) 25/1
# Peregrin Šušteršič (1899 Savlje – 1942) 3/2 &lt;ref&gt;v Pregledu narobe Pelegrin, [https://www.sistory.si/ww2/F31AC12F-1597-4656-8DE0-DFF866453732 Sistory].&lt;/ref&gt;
# Ivan Švegelj (1909 Godešič – 1942) 3/3
# Mirko Švegelj (1922 Javornik – 1943) 8/2 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5D13F0F0-E1E7-4C17-B94B-A18E1906898A Sistory:] Miroslav, Pregled Švegel. Preveri na kamnu.&lt;/ref&gt;
# Pavel Tavčar (1922 Podgora – 1942) 2/1
# Franc Tekalc (1926 Zagorica – 1944) 11/4
# Lovrenc Tepina (1917 Hrušica – 1942) 1/1
# Valentin Tepina (1919 Hrušica – 1942) 1/1
# Ivan Terkovnik (1913 Rakovnik – 1944) 11/3
# Marjan Tibljaš (1908 Škofja Loka – 1942) 2/5
# Franc Tišler (1915 Ljubljana – 1944) 11/1
# Anton Toman (1918 Breg – 1943) 23/1
# Stane Tomazin (1915 Gorje – 1944) 8/1
# Matevž Tomažin (1922 Besnica – 1943) 9/1
# Jožef Tome (1922 Ljubljana – 1944) 13/1
# Anton Torkar (1920 Selo Bled – 1943) 24/2
# Ivan Trampuš (1907 Goričane – 1943) 25/1
# Stanko Trampuš (1909 Ladja – 1942) 2/3
# Jakob Triler (1903 Prebačevo – 1943) 4/1
# Slavko Triler (1926 Stražišče – 1945) 5/1
# Stanislav Trobevšek (1916 Loke – 1943) 22/3 &lt;ref&gt;Zajet kot partizan in v Begunjah ustreljen in pokopan. V Pregledu napačno Frobošek. Poglej še na kamnu. Vklesan tudi na spomenik na Kralovem polju.&lt;/ref&gt; [https://www.sistory.si/ww2/EBB38E74-DDCF-4D11-92BB-7DAECE02D1D1 Sistory] 
# Drago Turk (1903 Koroška Bela – 1942) 1/4
# Franc Turk (1908 Begunje – 1945) 8/1
# Franc Tušar (1899 Hotavlje – 1944) 14/3
# Janez Udovč (1910 Kamnik – 1944) 14/3
# Maks Učakar (1906 Moravče – 1943) 22/3
# Stanislav Urbanc (1918 Stara Fužina – 1943) 22/2
# Alojz Urbanija (1910 Kamnik – 1944) 16/3
# Franc Urh (1924 Podlonk – 1943) 8/3
# Andrej Ušeničnik (1904 Podgora – 1942) 1/2 &lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/4B1E73FF-D79F-4790-AB51-F05449FEC218 Sistory,] v Pregledu narobe Useničnik.&lt;/ref&gt;
# Franc Vertačič (1900 Rožično – 1943) 4/3 [https://www.sistory.si/ww2/87F35879-FBF1-4F6D-A492-D6D46DC244DF Sistory]
# Franc Ves (1911 Mengeš – 1942) 3/4
# Vinko Vester (1919 Spodnji Otok – 1945) 6/1
# Albert Vidic (1908 Otlica – 1942) 2/5
# Dr. Franc Vidic (1872 Kamnik – 1944) 16/1
# Jože Vidic (1908 Hrušica – 1942) 1/4
# Matevž Vidmar (1878 Vešter – 1944) 15/2
# Anton Višnar (1903 Medvode – 1944) 16/1
# Rajmund Vreček (1910 Huje – 1944) 11/1
# Milan Vrhovnik (1914 Ljubljana – 1944) 13/1
# Valentin Vrhovnik (1917 Šutna – 1944) 13/4
# Ivan Wolf (1912 Sp. Laze – 1943) 24/2 [https://www.sistory.si/ww2/A7DDF6E5-EF7A-4001-BEEA-C29DD46C140A Sistory:] Janez Wolf.
# Albin Zajc (1919 Ljubljana – 1944) 11/4
# Gregor Zakotnik (1925 Stari Dvor – 1944) 13/1
# Simon Zima (1900 Grabče – 1943) 18/1
# Lenart Zupan (1914 Kropa – 1944) 13/4
# Leopold Zupan (1910 Kranj – 1944) 16/3
# Luka Zupan (1895 Pristava – 1942) 2/2
# Ivan Zupanc (1923 Dolsko – 1943) 9/3
# Jože Zupanc (1914 Stara Fužina – 1943) 24/3
# Anton Zupančič (1903 Vinje – 1943) 18/2
# Jože Zupančič (19250 Vrbovec – 1944) 13/4 [https://www.sistory.si/ww2/DD7681A5-FBC5-4869-9B2D-7879E6D25EAB Sistory:] Jožef, rojstvo 1910 na kamnu popravljeno v 1925, v Pregledu ostala napaka.
# Stanislav Zupančič (1921 Višnja Gora – 1944) 13/4
# Marjan Železnikar (1925 Št. Vid – 1944) 19/1&lt;ref&gt;V Sistory [https://www.sistory.si/ww2/75C94C77-4E13-4155-8A8E-19A8F8F7142F Marij Franc Železnikar.]&lt;/ref&gt;
# Avgust Žibert (1925 Lipa Kamnik – 1944) 13/4
# Alojz Žmitek (1922 Stara Fužina – 1943) 24/3
# Anton Žmitek (1922 Studor – 1943) 10/2
# Feliks Žontar (1922 Brezovica – 1943) 25/1
# Matija Žumer (1919 Sp. Gorje – 1942) 2/5

&lt;hr&gt;

Na nagrobnikih in v Pregledu vojnih grobišč ni naslednjih ljudi, čeprav so bili pokopani v Begunjah: 
*Ivan Beguš je leta 1941 v zaporu naredil samomor (Gerčar ga upošteva kot talca). [https://www.sistory.si/ww2/408D3752-24B0-4E9E-A931-A1FEDF6C1A53 Sistory]
*Emilijan Jemec (po Gerčarju Milan Jemc; ni jasno, ali je bilo ugodeno prošnji svojcev za prekop) [https://www.sistory.si/ww2/E76B9957-07AF-4EA0-81BA-5991494A4CC8 ]
*Ivan Jugovic je po Sistory zaradi posledic ran umrl v bolnišnici na Golniku, pokopali so ga v Begunjah [https://www.sistory.si/ww2/54801858-B358-4B96-8342-70D06E4FC672]
*Janez Kozelj je bil po Sistory ustreljen v Lescah, pokopan pa v Begunjah. [https://www.sistory.si/ww2/C1DFD331-E432-41E1-9A15-FF1440E74023]
*Jožef Lazar (1924 Stara Oselica – 19. 5. 1942 Begunje) [https://www.sistory.si/ww2/6E45A62F-CB61-40BE-99C2-CDD74D46E4C4]
*Feliks Mohar [https://www.sistory.si/ww2/9C0819B6-B034-48F2-8824-B30E2FA5EC78 Sistory]
*Franc Murnik, ki je bil leta 1942 ustreljen na graščinskem vrtu (poznata ga Kos in [https://www.sistory.si/ww2/AA5DE5A6-AF0B-41A4-98FE-9A600BA49748 Sistory])
*Franc Aleksander Šetina [https://www.sistory.si/ww2/9B8BAC47-22FE-471C-8A84-56B9D185DB80 Sistory]
*Leopold Težak ustreljen 1944 v Šenčurju, pokopan pa v Begunjah [https://www.sistory.si/ww2/55475626-F970-42FE-9986-0F88534B229E Sistory]. 
*Mihael Vizjak [https://www.sistory.si/ww2/CBAED3D9-8660-4294-AFDD-DA9D81346780 Sistory]
*Anton Žorč. Samomor v zaporu [https://www.sistory.si/ww2/C5519181-D402-4721-A199-23A750D539F8 Sistory]

Nekatere napake na nagrobnikih so bile po postavitvi popravljene, nekatere pa zagrešene na novo. 

==Opombe==

{{sklici}}

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu#Objave]]
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
*Glej tudi [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]</text>
      <sha1>36k4vu3z09zxqbhzboxpti3fy4uzhgl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokopani na grobišču talcev v Dragi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4280</id>
    <revision>
      <id>84726</id>
      <parentid>84722</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T07:43:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18225" sha1="cnd249tyw06vja8jap5de6tfxf0pkrt" xml:space="preserve">{{stolpci|3|
* I – 8 kamnov/16 imen&lt;ref&gt;Večinoma sta na vsakem tristraničnem kamnu po dve imeni, posamezni pa imajo po eno ime ali po tri imena.&lt;/ref&gt; 
* II – 18/38&lt;ref&gt;Dva kamna imata po tri imena: Košir/Potočnik/Pavel Peternelj * 1903, Čelik/Slavko Peternelj/Janez Peternelj.&lt;/ref&gt;
* III – 8/15&lt;ref&gt;Leopold Mis je na kamnu sam.&lt;/ref&gt;
* IV – 4/8
* V – 5/10
* VI – 1/2
* VII – 14/28
* VIII – 15/34&lt;ref&gt;Prvotno 30, okt. 1997 so dodali pomotoma štiri spregledane, ustreljene 31. 3. 1942. Štirje kamni imajo zdaj po tri imena: Ržen/Ažman/Sušnik, Krajc/Mulej/Bečan, Šebenik/Koblar/Bizjak, Hercog/Režman/Tomažin.&lt;/ref&gt;
* IX – 8/15&lt;ref&gt;Skumavec je na kamnu sam.&lt;/ref&gt;
* X – 8/17&lt;ref&gt;Prvotno 16 imen. Zdaj so na enem kamnu tri imena: Torkar, Petrač, Podobnik.&lt;/ref&gt;
* XI – 5/11&lt;ref&gt;Dva neznana talca sta na eni stranici nagrobnika.&lt;/ref&gt;
}}

{|
|[[File:Shema grobišča talcev v Dragi.jpg|thumb|left|600 px|Shema grobišča talcev v Dragi]]
|}
Skupaj 192 pokopanih z imenom in dva brez, tj. 194, na 94 nagrobnih kamnih.

# Aljančič Bogomir (1910 Kranj – 1942) (grob 08)
# Ambrožič Anton (1903 Gorica – 1941) (grob 07)
# Ažman Mirko (1922 Nomenj – 1942 (grob 08)
# Balanč Stanko (1916 Jesenice – 1942) (grob 01)Na kamnu skupaj z Ropretom.&lt;/ref&gt;
# Balantič Anton (1900 Stahovica – 1942) (grob 04)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C998CF82-12A8-4307-9EB7-B4B6B61767FE Sistory], na kamnu Belantič.&lt;/ref&gt;
# Bečan Viktor (1914 Ljubljana – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na Sistory nipodatkov, lahko bi šlo za podvojitev nagrobnika za Viktor Benčan.&lt;/ref&gt;
# Benčan Viktor (1899 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/E90EEECB-EC4E-4D77-8EDC-3CBD48803C43 Sistory:] naslov Stražišče; gl. tudi [https://www.sistory.si/ww2/031FB2D0-18E3-4FD9-BF70-6DA58C8B73A2 Sistory] in [https://www.sistory.si/ww2/78CAEBA9-EFDD-46E2-8E9D-1AFF5C33C7B6 Sistory].&lt;/ref&gt;
# Benedičič Ivan (1923 Zg. Dobrava – 1942) (grob 02)
# Benedičič Štefan (1907 Kranj – 1942) (grob 08)
# Benedik Jože (1899 Gabrška gora – 1941) (grob 07)
# Benkovič Ciril (1916 Kamnik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Na kamnu Benkovic&lt;/ref&gt;
# Berčič Anton (1909 Dorfarje – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;Na kamnu Dorfarji.&lt;/ref&gt;
# Bergant Vinko (1913 Zg. Dobrava – 1942) (grob 02) )&lt;ref&gt;Na družinskem nagrobniku na Dobravi ni njegovega imena.&lt;/ref&gt;
# Bertoncelj Anton (1922 Dobrava – 1941) (grob 07)
# Bizjak Franc (1903 Rovte – 1942) (grob 08)Na kamnu skupaj s Šebenikom.&lt;/ref&gt;
# Bizjak Jože, borec NOV (1917 Begunje – 1941) (grob 10)
# Bolka Rudolf (1920 Homec – 1941) (grob 03)Na kamnu skupaj z Jermanom.&lt;/ref&gt;
# Bombač Božidar (1913 Kamnik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt; Sistory: Teodor (Božidar) Bombač. Št. Peter na Krasu, naslov Šutna.&lt;/ref&gt;
# Brejc Franc (1914 Besnica – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Brajc, Sistory: Brejc, Zgornja Besnica.&lt;/ref&gt;
# Brezar Karel (1922 Kranj – 1942) (grob 08)
# Brinšek Anton, borec NOV (1916 Sp. Otok – 1944) (grob 11 )
# Burgar Rudolf (1907 Pristava – 1941) (grob 07)
# Cerar Slavko (1910 Domžale – 1941) (grob 07)
# Čarman Slavko (1920 Medvode – 1942) (grob 08)
# Čebelnik Emil (1902 Kranj – 1942) (grob 08)
# Čelik Metod (1899 Poljane – 1942) (grob 02)
# Čokan Jože (1906 Studenec – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Gerčar: Cokan, [https://www.sistory.si/ww2/A2FAD943-BB59-4C8C-9217-4227B948F134 Sistory:] Josephus Cokan, Studence, Pregled: Čokan, Studenec, prvotno na kamnu Jožef, Studence.&lt;/ref&gt;
# Dacar Franc, borec NOV (1903 Črnivec – 1942) (grob 11)&lt;ref&gt;Na kamnu pomotoma Dagar.&lt;/ref&gt;
# Dacar Jože (1901 Črnivec – 1941) (grob 11)
# Dermota Anton (1913 Žabja vas – 1942) (grob 02)
# Dolenc Filip (1906 Lučine – 1942) (grob 08)Na kamnu skupaj z Lucijanom Seljakom.&lt;/ref&gt;
# Erjavšek Franc (1920 Županje Njive – 1942) (grob 04)
# Eržen Štefan (1917 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Nomenj, Gerčar in Sistory: Kranj.&lt;/ref&gt;
# Fajfar Alojz (1920 Brniki – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Gerčar: Cerklje, [https://www.sistory.si/ww2/746740BD-2F62-4BE0-AB9F-820B92E57642 Sistory:] Spodnji Brnik pri Cerkljah.&lt;/ref&gt;
# Fajfar Franc (1908 Bukovica – 1942) (grob 08)
# Fink Ivanka, borec NOV (1926 Sv. Ana nad Tržičem – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Danes Ljubelj. Sistory: Podljubelj, Gerčar je nima.&lt;/ref&gt;
# Fister Pavel (1917 Prezrenje – 1941 (grob 07)
# Fojkar Anton (1894 Bukovica – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Puštal 1908 – 1942. Gerčar: Fojker, Loka 1908, Sistory: Fojkar, 1908 Škofja Loka.&lt;/ref&gt;
# Fornezi Franc (1905 Kranj – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Na kamnu Fornaci, Gerčar: Fornezi, roj. Duplica, [https://www.sistory.si/ww2/42985B0D-B335-4E4D-9212-D7C7FDB228CA Sistory:] Fornezi, Hoholna, Slovaška.&lt;/ref&gt;
# Giorgioni Edi (1911 Javornik – 1941) (grob 03)
# Grabner Janez (1901 Nevlje – 1942) (grob 04)&lt;ref&gt;V Pregledu Grabner in narobe Nevkje.&lt;/ref&gt;
# Gracar Alojz (1901 Jastreblje – 1942) (grob 01)
# Gregorač Viktor (1920 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Grobovšek Ciril (1922 Bistrica – 1941 (grob 07)
# Grošelj Franc (1912 Javorje – 1942) (grob 02)
# Grum Andrej (1923 Bizovik – 1942) (grob 08)
# Hercog Jože (1903 Ljubljana – 1942) (grob 08)
# Hojkar Jože(1899 Javornik – 1942 (grob 02)
# Hribar Janez (1922 Št. Jakob – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Na kamnu dodano Št. Jakob ob Savi, Gerčar: roj. Dobrava, Sistory: naslov Šentjakob.&lt;/ref&gt;
# Hrovat Stanko (1916 Mekinje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Na kamnu Horvat, Gerčar: Hrovat Stanislav, Kamnik, Sistory: Hrovat Stanislaj, Mekinje.&lt;/ref&gt;
# Istenič Ignac (1923 Vrhnika – 1941 (grob 07)&lt;ref&gt;V Pregledu narobe Istinič.&lt;/ref&gt;
# Jagodic Ivan (1895 Visoko – 1942) (grob 02)
# Janezič Anton (1912 Tržič – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Pregled: Janežič, [https://www.sistory.si/ww2/6D37D07E-4386-4C40-980F-383B4FD37CB8 Sistory:] Janežič.&lt;/ref&gt;
# Jankovič Vencelj (1896 Kamnik – 1941) (grob 07)
# Jazbinšek Viktor (1903 Ljubljana – 194 1 (grob 07)
# Jelenc Gregor (1912 Kranj – 1942) (grob 05)
# Jerala Janez, borec NOV (1925 Srednja vas – 1944) (grob 10)
# Jeras Franc (1911 Kamniška Bistrica – 1942) (grob 04)
# Jereb Jože (1915 Bukovščica – 1942) (grob 08)
# Jeretina Andrej (1904 Zagorica – 1941) (grob 03)
# Jerman Miha (1922 Radomlje – 1941) (grob 03)
# Jurič Martin (1917 Sv. Martin – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7A07BB79-06A1-4610-AD90-B4B6E9482F72 Sistory:] Šmartno pod Šmarno goro.&lt;/ref&gt;
# Kejžar Viktor, borec NOV (1910 Jesenice – 1942) (grob 11)Na kamnu skupaj z Zupanom.&lt;/ref&gt;
# Kepic Ivan (1900 Mokronog – 1942) (grob 02)
# Klemenc Jurij (1901 Homec – 1941) (grob 07)
# Knapič Mirko (1911 Javornik – 1941 (grob 03)
# Kobiljšek Jernej (1916 Krašna – 1942) (grob 09)
# Koblar Franc (1889 Rovte – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/112BC2C8-F0C2-43E2-853F-3E0730D39CAD Sistory:] Martinj Vrh, na kamnu 1899, Rovte.&lt;/ref&gt;
# Kobler Bernard (1901 Suha – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka, Gerčar: Koblar Bernard, Loka, Sistory: Koblar/Kobler, Škofja Loka.&lt;/ref&gt;
# Kokalj Albin (1910 Dolenčice – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu narobe Dolenjščice.&lt;/ref&gt;
# Kokalj Franc, borec NOV (1922 Zgoša – 1945) (grob 10)&lt;ref&gt;Na kamnu Zgoše, v Sistory podvojeni vpis: 1. [https://www.sistory.si/ww2/F5583ECD-91C3-4DCF-AC84-7AF97E904022 Franc Kokalj,] brez rojstva, padel 25. 4. 1944 pod Stolom, 2. [https://www.sistory.si/ww2/28B1BC31-ECE0-4A4B-AF5B-1D8D867F6F66 Franc Kokalj,] rojen Zgoša, 1922, kraj smrti 24. 4. 1944 Završnica pod Stolom, pokopan Begunje.&lt;/ref&gt;
# Kolman Franc (1907 Gorje – 1941) (grob 07)
# Komelj Anton (1914 Št. Vid – 1942) (grob 02)
# Kopač Štefan (1919 Podgorje – 1941) (grob 07)
# Korošec Viktor, borec NOV (1920 Hlebce – 1944) (grob 10)
# Košenina Milan (1925 Goričane – 1942 (grob 05)
# Košir Franc (1905 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Košir Ivan (1903 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Kozjak Karel (1913 Medvode – 1942) (grob 01 )
# Kožar Janez (1913 Količevo – 1941) (grob 07)
# Kralič Izidor (1919 Št. Vid – 1942 (grob 02)
# Krastnik Franc (1913 Javornik – 1941) (grob 11)&lt;ref&gt;Kos: Krastek, [https://www.sistory.si/ww2/3625D2ED-05AD-466E-A333-E16C2E62250D Sistory:] Krastek, roj 1908.&lt;/ref&gt;
# Krašna Filip (1923 Primskovo – 1942) (grob 05)
# Kregar Karel (1916 Stahovica – 1942 (grob 04)
# Križnar Jože (1911 Dovje – 1942) (grob 09)
# Kukovič Martin (1911 Kranj – 1942) (grob 08)
# Lah Stanko (1917 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Larisi Janez (1920 Gorje – 1941) (grob 07)
# Lindav Andrej (1908 Belca – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Pregled: Lindau, Sistory: Podjelovo Brdo, naslov Mojstrana.&lt;/ref&gt;
# Ljubohomska Hermina, borec NOV (1914 Slatina – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pregled: Ljubohonska, na spomeniku v Slatni in na plošči doma upokojencev v Begunjah: Ljubohenska. Kos: Ljubohomska, rojena Vidic, Slatna. [https://www.sistory.si/ww2/237D2979-0BD5-4C0D-B886-CFD88314FD63 Sistory:] Vidic Hermina, roj. Slatna, kraj smrti pri Žireh.&lt;/ref&gt;
# Logar Franc (1904 Zgornja Bela – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;Gerčar in Sistory: Zgornja Bela; prvotno roj. Hrušica, popravek v Zgornja Bela so zahtevali tudi borci.&lt;/ref&gt;
# Logar Jakob (1911 Guštanj – 1942) (grob 09)
# Loncner Nikolaj (1900 Jesenice – 1942 (grob 06)&lt;ref&gt;Kos: Loncnar.&lt;/ref&gt;
# Luks Franc (1915 Belca – 1942) (grob 09)
# Markovič Peter (1904 Okroglo – 1942) (grob 05)Na kamnu skupaj z Rantom.&lt;/ref&gt;
# Mastnak Ivan (1909 Kozarje Ljub. – 1942) (grob 02)
# Mav Franc (1916 Sr. Jarše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Gerčar, Kos, Pregled: Mauv, Sistory: Mauv.&lt;/ref&gt;
# Mencinger Franc (1905 Javornik – 1942) (grob 02)
# Miklavčič Andrej (1914 Stražišče – 1942) (grob 05 )
# Mikuš Vinko (1924 Kozarje Ljub. – 1942) (grob 02 )&lt;ref&gt;Sistory: Vincenc Mikuž (Mikuš), Jarše, naslov Kozarje, Pregled: Milkuž.&lt;/ref&gt;
# Miš Franc (1886 Gorjuše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/8BBBF739-543B-4793-8492-5863389B4202 Sistory:] Gorjuša, občina Domžale, na kamnu napaka Mis, Gorjuše. Na kamnu skupaj z Zajcem.&lt;/ref&gt;
# Miš Leopold (1889 Gorjuše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7426D782-B354-46D9-8A9E-24D342C603FD Sistory:] Gorjuša, občina Domžale, na kamnu napaka Mis, Gorjuše. Na kamnu je sam.&lt;/ref&gt;
# Mohorič Anton (1900 Javornik – 1941) (grob 11)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/CDA4F078-F374-47FE-9AF6-557808F7CBBF Sistory:] roj. Njivice, stanoval Slovenski Javornik.&lt;/ref&gt;
# Mrak Franc (1907 Kokrica – 1942) (grob 02)
# Mrak Ivan (1913 Dovje – 1942) (grob 09 )
# Mulej Maks (1914 Bodešče – 1941) (grob 07)
# Mulej Mihael (1891 Jesenice – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. Gerčar: Mulej Miha, Sistory: Mihael, roj. Begunje.&lt;/ref&gt;
# Noč Jože (1914 Javornik – 1942) (grob 09)
# Novak Miha (1899 Tacen – 1941) (grob 03)
# Novak Vinko (1906 Zlato Polje – 1942) (grob 02 )
# Okrožnik Marjan (1920 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Orehek Franc (1911 Črnuče – 1942) (grob 02)
# Osenar Jurij (1920 Vrhpolje – 1942) (grob 04)
# Papež Rudolf (1909 Otoče – 1942) (grob 01)
# Pečar Jože (1905 Mojstrana – 1942) (grob 09)
# Pečnik Ernest (1889 Mengeš – 1942) (grob 09)
# Peternelj Jakob, borec NOV (1906 Nova vas – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Sistory: Peternel Jakob, Slatna. Pregled: u. 1942.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Janez (1887 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. V [https://www.sistory.si/ww2/912F1723-064E-41F7-B2C8-2B6678A8C798 Sistory:] Peternel.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Pavel (1918 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/AD05B346-5D94-46C7-8E04-01838FE78605 Sistory:] Peternel(j), ustreljen 28. 4. 1942, Gabrk [Brode v Poljanski dolini]. Prekopan v Drago po vojni? Samo na kamnu, Kos in Pregled ga nimata.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Pavel (1903 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/B3B23F31-F3BB-4D18-ACC7-FADAC014A9D8 Sistory:] Peternel, roj. 1903.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Slavko (1923 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C4D422A5-42F7-4EED-BC66-6610F751297C Sistory:] Miroslav Peternel.&lt;/ref&gt;
# Petrač Zdravko, borec NOV (1925 Kropa – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Kos: Petrač (Valentin) Zdravko, Sistory: Petrač Valentin.&lt;/ref&gt;
# Petrič Franc (1908 Laze – 1941) (grob 03)Na kamnu skupaj s Porento.&lt;/ref&gt; 
# Pintar Alojz, borec NOV (1910 Zapuže – 1945) (grob 10)
# Pipan Janez (1899 Šenčur – 1942) (grob 08)
# Pirc Lenart (1910 Črnuče – 1942) (grob 02)
# Pirš Anton (1910 Radomlje – 1942) (grob 02)
# Planinšek Ladislav (1898 Jesenice – 1941) (grob 06)
# Plestenjak Jernej (1889 Polhov Gradec – 1942) (grob 02)
# Plestenjak Jernej (1926 Polhov Gradec 1942 (grob 02)
# Podobnik Jože, borec NOV (1905 Gastäterboden – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Sistory.&lt;/ref&gt;
# Pogačnik Maks (1919 Zaloše – 1941) (grob 07)
# Poje Anton (1886 Lesce – 1941) (grob 11 )
# Poljanec Ivan (1906 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Pregled: Kranj, Gerčar: Naklo, na Sistory ga ni?&lt;/ref&gt;
# Porenta Pavel (1917 Št. Pavel – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Sistory: Šentpavel pri Domžalah.&lt;/ref&gt;
# Potočnik Jakob (1902 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Potočnik Martin (1900 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Preklet Miha (1902 Kamniška Bistrica – 1942) (grob 04)
# Prezelj Mihael (1918 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rabič Maks (1913 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rant Stanislav (1920 Kranj – 1942) (grob 05)
# Razložnik Feliks (1911 Račeva pri Žireh – 1944) (grob 11)Na kamnu skupaj z dvema neznanima talcema.&lt;/ref&gt;
# Ražen Kristijan (1912 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rebernik Zorko (1921 Zagorica – 1942) (grob 04)
# Renko Ivan, borec NOV (1922 Srednja vas – 1945) (grob 10)
# Renko Mirko, borec NOV (1928 Srednja vas – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pregled: Podgora. V knjigi Podgora v NOB, ki jo je napisal domačin Franc Renko, sta bila oba rojena v Srednji vasi. Sistory:??&lt;/ref&gt;
# Resman Jožef (1915 Kranj – 1942 (grob 05)
# Režman Ivan (1902 Sv. Jurij – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. [https://www.sistory.si/ww2/86CEE00B-7E4A-4DAC-9D44-805D5C3849A4 Sistory]&lt;/ref&gt;
# Ropret Milan (1921 Javornik – 1942 (grob 01)
# Rotman Ivan (1902 Kranj – 1942 (grob 08)
# Rožič Stanko (1922 Javornik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Na kamnu narobe: Božič. [https://www.sistory.si/ww2/F7B8ECA1-86C7-4A98-9797-B510CBE5D7EF Sistory:] Rožič Stanko, rojen Brezovica pri Ljubljani, naslov Javornik. Stanka Božiča nima.&lt;/ref&gt;
# Ržen Janez (1905 Lom nad Volčo – 1942) (grob 08) &lt;ref&gt;&lt;s&gt;[https://www.sistory.si/ww2/E8B5183A-A48E-429D-A38B-278961A8C956 Sistory: Janez Eržen, pokop Begunje,]&lt;/s&gt; [https://www.sistory.si/ww2/0D5F24C7-60FA-405A-BB82-5DCE8E7FBF36 Sistory:] Janez Ržen.&lt;/ref&gt;
# Sajovic Frido (1897 Velesovo – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Gerčar: Sajevic Fridolin.&lt;/ref&gt;
# Seljak Lucijan (1910 Kranj – 1942 (grob 08)
# Seško Jože (1912 Stražišče – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/DAE440B6-704D-42FD-B7B4-918E5AFB39F4 Sistory:] Jožef Žeško, roj. na Bizeljskem.&lt;/ref&gt;
# Skumavc Franc (1909 Belca – 1942) (grob 09)
# Skumavc Janez (1918 Dovje – 1942) (grob 09)Na kamnu je sam.&lt;/ref&gt;
# Stočar Ivan (1924 Kranj – 1942) (grob 02)
# Sušnik Gabrijel (1910 Tržič – 1941) (grob 07)
# Sušnik Ivan (1910 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Šebenik Emil (1902 Šentvid – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. Sistory: Trst.	&lt;/ref&gt;
# Šetina Jože(1905 Zbilje – 1941 (grob 07)
# Šifrer Vincenc (1912 Ljubljana – 1941) (grob 07)
# Šlibar Valentin, borec NOV (1916 Palovče – 1945) (grob 10 )
# Šlibar Jože (1909 Zg. Dobrava – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Pregled: napačno Šlobar.&lt;/ref&gt;
# Štular Ciril, borec NOV (1927 Palovče – 1945) (grob 10)
# Šubelj Janez (1914 Črnuče – 1941) (grob 07)
# Talar Ivan (1912 Jarčja Dolina – 1942) (grob 09)
# Tavčar Viktor, borec NOV (1877 Begunje – 1944) (grob 10)
# Tomažin Ivan (1884 Bukovščica – 1942) (grob 08)
# Tomše Ciril (1889 Pristava – 1941) (grob 07)
# Torkar Mirko, borec NOV (1908 Lesce – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pri Gerčarju ga med talci leta 1944 ni. [https://www.sistory.si/ww2/C52C4471-65E5-496B-B42B-8163B13C262E Sistory.] Kos ima Torkar Mirko, rojen na Nomenju, živel v Lescah, padel 1945 na Ledinah na Primorskem; prekopan v Drago. V Pregledu vojnih grobišč manjka. Na kamnu skupaj s Petračem in Podobnikom.&lt;/ref&gt;
# Traven Zofija (1919 Javornik – 1942) (grob 01)
# Ucman Mirko, borec NOV (1924 Vel. Cerovec – 1945) (grob 10)&lt;ref&gt;Na kamnu skupaj z Janezom Jeralo.&lt;/ref&gt;
# Valjavec Ivan (1922 Otoče – 1942) (grob 02)
# Vidic Franc (1920 Dobrava – 1941 (grob 07)
# Vidic Ivan (1915 Bled – 1942) (grob 02)
# Vidmar Tugomir (1919 Tržič – 1942) (grob 01)
# Zajc Alojz (1895 Sv. Mohor – 1941) (grob 07)
# Zajc Leon (1916 Zg. Gameljne – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Kos, Pregled: Leopold.&lt;/ref&gt;
# Zalokar Jože (1920 Javornik – 1942) (grob 01)
# Zlate Ivan (1914 Voglje – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Gerčar: Zlate Ivan, Sistory: Zlate Janez, na kamnu napačno Zlaten.&lt;/ref&gt;
# Zlobko Franc (1923 Vel. Gorica – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Na kamnu in v Pregledu grobišč narobe: Alebko. Gerčar: 1913.&lt;/ref&gt;
# Zupan Drago, borec NOV (1918 Kropa – 1942) (grob 11)&lt;ref&gt;Gerčar in Kos imata Gregor Zupan, na kamnu očitno popravljeno, saj Kroparska kronika Gregorja ne pozna. Sistory: roj. 1912 Kropa, naslov Ljubljana, smrt Blegoš, pokop Ljubljana; na Žalah ni pokopan.&lt;/ref&gt;
# Zupan Ivan (1918 Kropa – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Kos: Janez, Sistory: Janez (Ivan) Zupan.&lt;/ref&gt;
# Zupan Marija (1923 Javornik – 1942) (grob 01)
# Zupan Peter (1913 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Žabnikar Ciril (1911 Radomlje – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Na kamnu narobe Zabnikar.&lt;/ref&gt;
# Žabnikar Ivan (1918 Radomlje – 1942) (grob 09)&lt;ref&gt; Na kamnu narobe Zabnikar. Sistory: Janez.&lt;/ref&gt;
# Žirovnik Ivan (1913 Kranj – 1942) (grob 08)
# Žnidar Janez (1920 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Žnidar Jože (1918 Nomenj – 1942) (grob 08)

Na grobišču ni (več) nagrobnika

* Čad Stanislav (1911 Domžale – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/560983E9-EBC0-48DD-A1DE-25B51DDB0918 Sistory,] Gerčar: Šard. Z ZVKD Kranj na vprašanje o njem ni bilo odgovora.&lt;/ref&gt;

==Opombe==

{{sklici}}

&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
Glej tudi [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]</text>
      <sha1>cnd249tyw06vja8jap5de6tfxf0pkrt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84727</id>
      <parentid>84726</parentid>
      <timestamp>2026-04-09T07:45:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18287" sha1="j7jkpssi6rrr39wpbe2rzmyibuksw66" xml:space="preserve">{{stolpci|3|
* I – 8 kamnov/16 imen&lt;ref&gt;Večinoma sta na vsakem tristraničnem kamnu po dve imeni, posamezni pa imajo po eno ime ali po tri imena.&lt;/ref&gt; 
* II – 18/38&lt;ref&gt;Dva kamna imata po tri imena: Košir/Potočnik/Pavel Peternelj * 1903, Čelik/Slavko Peternelj/Janez Peternelj.&lt;/ref&gt;
* III – 8/15&lt;ref&gt;Leopold Mis je na kamnu sam.&lt;/ref&gt;
* IV – 4/8
* V – 5/10
* VI – 1/2
* VII – 14/28
* VIII – 15/34&lt;ref&gt;Prvotno 30, okt. 1997 so dodali pomotoma štiri spregledane, ustreljene 31. 3. 1942. Štirje kamni imajo zdaj po tri imena: Ržen/Ažman/Sušnik, Krajc/Mulej/Bečan, Šebenik/Koblar/Bizjak, Hercog/Režman/Tomažin.&lt;/ref&gt;
* IX – 8/15&lt;ref&gt;Skumavec je na kamnu sam.&lt;/ref&gt;
* X – 8/17&lt;ref&gt;Prvotno 16 imen. Zdaj so na enem kamnu tri imena: Torkar, Petrač, Podobnik.&lt;/ref&gt;
* XI – 5/11&lt;ref&gt;Dva neznana talca sta na eni stranici nagrobnika.&lt;/ref&gt;
}}

{|
|[[File:Shema grobišča talcev v Dragi.jpg|thumb|left|600 px|Shema grobišča talcev v Dragi]]
|}
Skupaj 192 pokopanih z imenom in dva brez, tj. 194, na 94 nagrobnih kamnih.

# Aljančič Bogomir (1910 Kranj – 1942) (grob 08)
# Ambrožič Anton (1903 Gorica – 1941) (grob 07)
# Ažman Mirko (1922 Nomenj – 1942 (grob 08)
# Balanč Stanko (1916 Jesenice – 1942) (grob 01)Na kamnu skupaj z Ropretom.&lt;/ref&gt;
# Balantič Anton (1900 Stahovica – 1942) (grob 04)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C998CF82-12A8-4307-9EB7-B4B6B61767FE Sistory], na kamnu Belantič.&lt;/ref&gt;
# Bečan Viktor (1914 Ljubljana – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na Sistory nipodatkov, lahko bi šlo za podvojitev nagrobnika za Viktor Benčan.&lt;/ref&gt;
# Benčan Viktor (1899 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/E90EEECB-EC4E-4D77-8EDC-3CBD48803C43 Sistory:] naslov Stražišče; gl. tudi [https://www.sistory.si/ww2/031FB2D0-18E3-4FD9-BF70-6DA58C8B73A2 Sistory] in [https://www.sistory.si/ww2/78CAEBA9-EFDD-46E2-8E9D-1AFF5C33C7B6 Sistory].&lt;/ref&gt;
# Benedičič Ivan (1923 Zg. Dobrava – 1942) (grob 02)
# Benedičič Štefan (1907 Kranj – 1942) (grob 08)
# Benedik Jože (1899 Gabrška gora – 1941) (grob 07)
# Benkovič Ciril (1916 Kamnik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Na kamnu Benkovic&lt;/ref&gt;
# Berčič Anton (1909 Dorfarje – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;Na kamnu Dorfarji.&lt;/ref&gt;
# Bergant Vinko (1913 Zg. Dobrava – 1942) (grob 02) )&lt;ref&gt;Na družinskem nagrobniku na Dobravi ni njegovega imena.&lt;/ref&gt;
# Bertoncelj Anton (1922 Dobrava – 1941) (grob 07)
# Bizjak Franc (1903 Rovte – 1942) (grob 08)Na kamnu skupaj s Šebenikom.&lt;/ref&gt;
# Bizjak Jože, borec NOV (1917 Begunje – 1941) (grob 10)
# Bolka Rudolf (1920 Homec – 1941) (grob 03)Na kamnu skupaj z Jermanom.&lt;/ref&gt;
# Bombač Božidar (1913 Kamnik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt; Sistory: Teodor (Božidar) Bombač. Št. Peter na Krasu, naslov Šutna.&lt;/ref&gt;
# Brejc Franc (1914 Besnica – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Brajc, Sistory: Brejc, Zgornja Besnica.&lt;/ref&gt;
# Brezar Karel (1922 Kranj – 1942) (grob 08)
# Brinšek Anton, borec NOV (1916 Sp. Otok – 1944) (grob 11 )
# Burgar Rudolf (1907 Pristava – 1941) (grob 07)
# Cerar Slavko (1910 Domžale – 1941) (grob 07)
# Čarman Slavko (1920 Medvode – 1942) (grob 08)
# Čebelnik Emil (1902 Kranj – 1942) (grob 08)
# Čelik Metod (1899 Poljane – 1942) (grob 02)
# Čokan Jože (1906 Studenec – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Gerčar: Cokan, [https://www.sistory.si/ww2/A2FAD943-BB59-4C8C-9217-4227B948F134 Sistory:] Josephus Cokan, Studence, Pregled: Čokan, Studenec, prvotno na kamnu Jožef, Studence.&lt;/ref&gt;
# Dacar Franc, borec NOV (1903 Črnivec – 1942) (grob 11)&lt;ref&gt;Na kamnu pomotoma Dagar.&lt;/ref&gt;
# Dacar Jože (1901 Črnivec – 1941) (grob 11)
# Dermota Anton (1913 Žabja vas – 1942) (grob 02)
# Dolenc Filip (1906 Lučine – 1942) (grob 08)Na kamnu skupaj z Lucijanom Seljakom.&lt;/ref&gt;
# Erjavšek Franc (1920 Županje Njive – 1942) (grob 04)
# Eržen Štefan (1917 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Nomenj, Gerčar in Sistory: Kranj.&lt;/ref&gt;
# Fajfar Alojz (1920 Brniki – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Gerčar: Cerklje, [https://www.sistory.si/ww2/746740BD-2F62-4BE0-AB9F-820B92E57642 Sistory:] Spodnji Brnik pri Cerkljah.&lt;/ref&gt;
# Fajfar Franc (1908 Bukovica – 1942) (grob 08)
# Fink Ivanka, borec NOV (1926 Sv. Ana nad Tržičem – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Danes Ljubelj. Sistory: Podljubelj, Gerčar je nima.&lt;/ref&gt;
# Fister Pavel (1917 Prezrenje – 1941 (grob 07)
# Fojkar Anton (1894 Bukovica – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Na kamnu Puštal 1908 – 1942. Gerčar: Fojker, Loka 1908, Sistory: Fojkar, 1908 Škofja Loka.&lt;/ref&gt;
# Fornezi Franc (1905 Kranj – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Na kamnu Fornaci, Gerčar: Fornezi, roj. Duplica, [https://www.sistory.si/ww2/42985B0D-B335-4E4D-9212-D7C7FDB228CA Sistory:] Fornezi, Hoholna, Slovaška.&lt;/ref&gt;
# Giorgioni Edi (1911 Javornik – 1941) (grob 03)
# Grabner Janez (1901 Nevlje – 1942) (grob 04)&lt;ref&gt;V Pregledu Grabner in narobe Nevkje.&lt;/ref&gt;
# Gracar Alojz (1901 Jastreblje – 1942) (grob 01)
# Gregorač Viktor (1920 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Grobovšek Ciril (1922 Bistrica – 1941 (grob 07)
# Grošelj Franc (1912 Javorje – 1942) (grob 02)
# Grum Andrej (1923 Bizovik – 1942) (grob 08)
# Hercog Jože (1903 Ljubljana – 1942) (grob 08)
# Hojkar Jože(1899 Javornik – 1942 (grob 02)
# Hribar Janez (1922 Št. Jakob – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Na kamnu dodano Št. Jakob ob Savi, Gerčar: roj. Dobrava, Sistory: naslov Šentjakob.&lt;/ref&gt;
# Hrovat Stanko (1916 Mekinje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Na kamnu Horvat, Gerčar: Hrovat Stanislav, Kamnik, Sistory: Hrovat Stanislaj, Mekinje.&lt;/ref&gt;
# Istenič Ignac (1923 Vrhnika – 1941 (grob 07)&lt;ref&gt;V Pregledu narobe Istinič.&lt;/ref&gt;
# Jagodic Ivan (1895 Visoko – 1942) (grob 02)
# Janezič Anton (1912 Tržič – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Pregled: Janežič, [https://www.sistory.si/ww2/6D37D07E-4386-4C40-980F-383B4FD37CB8 Sistory:] Janežič.&lt;/ref&gt;
# Jankovič Vencelj (1896 Kamnik – 1941) (grob 07)
# Jazbinšek Viktor (1903 Ljubljana – 194 1 (grob 07)
# Jelenc Gregor (1912 Kranj – 1942) (grob 05)
# Jerala Janez, borec NOV (1925 Srednja vas – 1944) (grob 10)
# Jeras Franc (1911 Kamniška Bistrica – 1942) (grob 04)
# Jereb Jože (1915 Bukovščica – 1942) (grob 08)
# Jeretina Andrej (1904 Zagorica – 1941) (grob 03)
# Jerman Miha (1922 Radomlje – 1941) (grob 03)
# Jurič Martin (1917 Sv. Martin – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7A07BB79-06A1-4610-AD90-B4B6E9482F72 Sistory:] Šmartno pod Šmarno goro.&lt;/ref&gt;
# Kejžar Viktor, borec NOV (1910 Jesenice – 1942) (grob 11)Na kamnu skupaj z Zupanom.&lt;/ref&gt;
# Kepic Ivan (1900 Mokronog – 1942) (grob 02)
# Klemenc Jurij (1901 Homec – 1941) (grob 07)
# Knapič Mirko (1911 Javornik – 1941 (grob 03)
# Kobiljšek Jernej (1916 Krašna – 1942) (grob 09)
# Koblar Franc (1889 Rovte – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/112BC2C8-F0C2-43E2-853F-3E0730D39CAD Sistory:] Martinj Vrh, na kamnu 1899, Rovte.&lt;/ref&gt;
# Kobler Bernard (1901 Suha – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka, Gerčar: Koblar Bernard, Loka, Sistory: Koblar/Kobler, Škofja Loka.&lt;/ref&gt;
# Kokalj Albin (1910 Dolenčice – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu narobe Dolenjščice.&lt;/ref&gt;
# Kokalj Franc, borec NOV (1922 Zgoša – 1945) (grob 10)&lt;ref&gt;Na kamnu Zgoše, v Sistory podvojeni vpis: 1. [https://www.sistory.si/ww2/F5583ECD-91C3-4DCF-AC84-7AF97E904022 Franc Kokalj,] brez rojstva, padel 25. 4. 1944 pod Stolom, 2. [https://www.sistory.si/ww2/28B1BC31-ECE0-4A4B-AF5B-1D8D867F6F66 Franc Kokalj,] rojen Zgoša, 1922, kraj smrti 24. 4. 1944 Završnica pod Stolom, pokopan Begunje.&lt;/ref&gt;
# Kolman Franc (1907 Gorje – 1941) (grob 07)
# Komelj Anton (1914 Št. Vid – 1942) (grob 02)
# Kopač Štefan (1919 Podgorje – 1941) (grob 07)
# Korošec Viktor, borec NOV (1920 Hlebce – 1944) (grob 10)
# Košenina Milan (1925 Goričane – 1942 (grob 05)
# Košir Franc (1905 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Košir Ivan (1903 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Kozjak Karel (1913 Medvode – 1942) (grob 01 )
# Kožar Janez (1913 Količevo – 1941) (grob 07)
# Kralič Izidor (1919 Št. Vid – 1942 (grob 02)
# Krastnik Franc (1913 Javornik – 1941) (grob 11)&lt;ref&gt;Kos: Krastek, [https://www.sistory.si/ww2/3625D2ED-05AD-466E-A333-E16C2E62250D Sistory:] Krastek, roj 1908.&lt;/ref&gt;
# Krašna Filip (1923 Primskovo – 1942) (grob 05)
# Kregar Karel (1916 Stahovica – 1942 (grob 04)
# Križnar Jože (1911 Dovje – 1942) (grob 09)
# Kukovič Martin (1911 Kranj – 1942) (grob 08)
# Lah Stanko (1917 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Larisi Janez (1920 Gorje – 1941) (grob 07)
# Lindav Andrej (1908 Belca – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Pregled: Lindau, Sistory: Podjelovo Brdo, naslov Mojstrana.&lt;/ref&gt;
# Ljubohomska Hermina, borec NOV (1914 Slatina – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pregled: Ljubohonska, na spomeniku v Slatni in na plošči doma upokojencev v Begunjah: Ljubohenska. Kos: Ljubohomska, rojena Vidic, Slatna. [https://www.sistory.si/ww2/237D2979-0BD5-4C0D-B886-CFD88314FD63 Sistory:] Vidic Hermina, roj. Slatna, kraj smrti pri Žireh.&lt;/ref&gt;
# Logar Franc (1904 Zgornja Bela – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;Gerčar in Sistory: Zgornja Bela; prvotno roj. Hrušica, popravek v Zgornja Bela so zahtevali tudi borci.&lt;/ref&gt;
# Logar Jakob (1911 Guštanj – 1942) (grob 09)
# Loncner Nikolaj (1900 Jesenice – 1942 (grob 06)&lt;ref&gt;Kos: Loncnar.&lt;/ref&gt;
# Luks Franc (1915 Belca – 1942) (grob 09)
# Markovič Peter (1904 Okroglo – 1942) (grob 05)Na kamnu skupaj z Rantom.&lt;/ref&gt;
# Mastnak Ivan (1909 Kozarje Ljub. – 1942) (grob 02)
# Mav Franc (1916 Sr. Jarše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Gerčar, Kos, Pregled: Mauv, Sistory: Mauv.&lt;/ref&gt;
# Mencinger Franc (1905 Javornik – 1942) (grob 02)
# Miklavčič Andrej (1914 Stražišče – 1942) (grob 05 )
# Mikuš Vinko (1924 Kozarje Ljub. – 1942) (grob 02 )&lt;ref&gt;Sistory: Vincenc Mikuž (Mikuš), Jarše, naslov Kozarje, Pregled: Milkuž.&lt;/ref&gt;
# Miš Franc (1886 Gorjuše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/8BBBF739-543B-4793-8492-5863389B4202 Sistory:] Gorjuša, občina Domžale, na kamnu napaka Mis, Gorjuše. Na kamnu skupaj z Zajcem.&lt;/ref&gt;
# Miš Leopold (1889 Gorjuše – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/7426D782-B354-46D9-8A9E-24D342C603FD Sistory:] Gorjuša, občina Domžale, na kamnu napaka Mis, Gorjuše. Na kamnu je sam.&lt;/ref&gt;
# Mohorič Anton (1900 Javornik – 1941) (grob 11)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/CDA4F078-F374-47FE-9AF6-557808F7CBBF Sistory:] roj. Njivice, stanoval Slovenski Javornik.&lt;/ref&gt;
# Mrak Franc (1907 Kokrica – 1942) (grob 02)
# Mrak Ivan (1913 Dovje – 1942) (grob 09 )
# Mulej Maks (1914 Bodešče – 1941) (grob 07)
# Mulej Mihael (1891 Jesenice – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. Gerčar: Mulej Miha, Sistory: Mihael, roj. Begunje.&lt;/ref&gt;
# Noč Jože (1914 Javornik – 1942) (grob 09)
# Novak Miha (1899 Tacen – 1941) (grob 03)
# Novak Vinko (1906 Zlato Polje – 1942) (grob 02 )
# Okrožnik Marjan (1920 Jesenice – 1942) (grob 01)
# Orehek Franc (1911 Črnuče – 1942) (grob 02)
# Osenar Jurij (1920 Vrhpolje – 1942) (grob 04)
# Papež Rudolf (1909 Otoče – 1942) (grob 01)
# Pečar Jože (1905 Mojstrana – 1942) (grob 09)
# Pečnik Ernest (1889 Mengeš – 1942) (grob 09)
# Peternelj Jakob, borec NOV (1906 Nova vas – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Sistory: Peternel Jakob, Slatna. Pregled: u. 1942.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Janez (1887 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. V [https://www.sistory.si/ww2/912F1723-064E-41F7-B2C8-2B6678A8C798 Sistory:] Peternel.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Pavel (1918 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/AD05B346-5D94-46C7-8E04-01838FE78605 Sistory:] Peternel(j), ustreljen 28. 4. 1942, Gabrk [Brode v Poljanski dolini]. Prekopan v Drago po vojni? Samo na kamnu, Kos in Pregled ga nimata.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Pavel (1903 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/B3B23F31-F3BB-4D18-ACC7-FADAC014A9D8 Sistory:] Peternel, roj. 1903.&lt;/ref&gt;
# Peternelj Slavko (1923 Vinharje – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/C4D422A5-42F7-4EED-BC66-6610F751297C Sistory:] Miroslav Peternel.&lt;/ref&gt;
# Petrač Zdravko, borec NOV (1925 Kropa – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Kos: Petrač (Valentin) Zdravko, Sistory: Petrač Valentin.&lt;/ref&gt;
# Petrič Franc (1908 Laze – 1941) (grob 03)Na kamnu skupaj s Porento.&lt;/ref&gt; 
# Pintar Alojz, borec NOV (1910 Zapuže – 1945) (grob 10)
# Pipan Janez (1899 Šenčur – 1942) (grob 08)
# Pirc Lenart (1910 Črnuče – 1942) (grob 02)
# Pirš Anton (1910 Radomlje – 1942) (grob 02)
# Planinšek Ladislav (1898 Jesenice – 1941) (grob 06)
# Plestenjak Jernej (1889 Polhov Gradec – 1942) (grob 02)
# Plestenjak Jernej (1926 Polhov Gradec 1942 (grob 02)
# Podobnik Jože, borec NOV (1905 Gastäterboden – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Sistory.&lt;/ref&gt;
# Pogačnik Maks (1919 Zaloše – 1941) (grob 07)
# Poje Anton (1886 Lesce – 1941) (grob 11 )
# Poljanec Ivan (1906 Kranj – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Pregled: Kranj, Gerčar: Naklo, na Sistory ga ni?&lt;/ref&gt;
# Porenta Pavel (1917 Št. Pavel – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Sistory: Šentpavel pri Domžalah.&lt;/ref&gt;
# Potočnik Jakob (1902 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Potočnik Martin (1900 Bukov vrh – 1942) (grob 02)
# Preklet Miha (1902 Kamniška Bistrica – 1942) (grob 04)
# Prezelj Mihael (1918 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rabič Maks (1913 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rant Stanislav (1920 Kranj – 1942) (grob 05)
# Razložnik Feliks (1911 Račeva pri Žireh – 1944) (grob 11)Na kamnu skupaj z dvema neznanima talcema.&lt;/ref&gt;
# Ražen Kristijan (1912 Dovje – 1942) (grob 09)
# Rebernik Zorko (1921 Zagorica – 1942) (grob 04)
# Renko Ivan, borec NOV (1922 Srednja vas – 1945) (grob 10)
# Renko Mirko, borec NOV (1928 Srednja vas – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pregled: Podgora. V knjigi Podgora v NOB, ki jo je napisal domačin Franc Renko, sta bila oba rojena v Srednji vasi. Sistory:??&lt;/ref&gt;
# Resman Jožef (1915 Kranj – 1942 (grob 05)
# Režman Ivan (1902 Sv. Jurij – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. [https://www.sistory.si/ww2/86CEE00B-7E4A-4DAC-9D44-805D5C3849A4 Sistory]&lt;/ref&gt;
# Ropret Milan (1921 Javornik – 1942 (grob 01)
# Rotman Ivan (1902 Kranj – 1942 (grob 08)
# Rožič Stanko (1922 Javornik – 1942) (grob 01)&lt;ref&gt;Na kamnu narobe: Božič. [https://www.sistory.si/ww2/F7B8ECA1-86C7-4A98-9797-B510CBE5D7EF Sistory:] Rožič Stanko, rojen Brezovica pri Ljubljani, naslov Javornik. Stanka Božiča nima.&lt;/ref&gt;
# Ržen Janez (1905 Lom nad Volčo – 1942) (grob 08) &lt;ref&gt;&lt;s&gt;[https://www.sistory.si/ww2/E8B5183A-A48E-429D-A38B-278961A8C956 Sistory: Janez Eržen, pokop Begunje,]&lt;/s&gt; [https://www.sistory.si/ww2/0D5F24C7-60FA-405A-BB82-5DCE8E7FBF36 Sistory:] Janez Ržen.&lt;/ref&gt;
# Sajovic Frido (1897 Velesovo – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Gerčar: Sajevic Fridolin.&lt;/ref&gt;
# Seljak Lucijan (1910 Kranj – 1942 (grob 08)
# Seško Jože (1912 Stražišče – 1942) (grob 05)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/DAE440B6-704D-42FD-B7B4-918E5AFB39F4 Sistory:] Jožef Žeško, roj. na Bizeljskem.&lt;/ref&gt;
# Skumavc Franc (1909 Belca – 1942) (grob 09)
# Skumavc Janez (1918 Dovje – 1942) (grob 09)Na kamnu je sam.&lt;/ref&gt;
# Stočar Ivan (1924 Kranj – 1942) (grob 02)
# Sušnik Gabrijel (1910 Tržič – 1941) (grob 07)
# Sušnik Ivan (1910 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Šebenik Emil (1902 Šentvid – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;V Pregledu manjka. Sistory: Trst.	&lt;/ref&gt;
# Šetina Jože(1905 Zbilje – 1941 (grob 07)
# Šifrer Vincenc (1912 Ljubljana – 1941) (grob 07)
# Šlibar Valentin, borec NOV (1916 Palovče – 1945) (grob 10 )
# Šlibar Jože (1909 Zg. Dobrava – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Pregled: napačno Šlobar.&lt;/ref&gt;
# Štular Ciril, borec NOV (1927 Palovče – 1945) (grob 10)
# Šubelj Janez (1914 Črnuče – 1941) (grob 07)
# Talar Ivan (1912 Jarčja Dolina – 1942) (grob 09)
# Tavčar Viktor, borec NOV (1877 Begunje – 1944) (grob 10)
# Tomažin Ivan (1884 Bukovščica – 1942) (grob 08)
# Tomše Ciril (1889 Pristava – 1941) (grob 07)
# Torkar Mirko, borec NOV (1908 Lesce – 1944) (grob 10)&lt;ref&gt;Pri Gerčarju ga med talci leta 1944 ni. [https://www.sistory.si/ww2/C52C4471-65E5-496B-B42B-8163B13C262E Sistory.] Kos ima Torkar Mirko, rojen na Nomenju, živel v Lescah, padel 1945 na Ledinah na Primorskem; prekopan v Drago. V Pregledu vojnih grobišč manjka. Na kamnu skupaj s Petračem in Podobnikom.&lt;/ref&gt;
# Traven Zofija (1919 Javornik – 1942) (grob 01)
# Ucman Mirko, borec NOV (1924 Vel. Cerovec – 1945) (grob 10)&lt;ref&gt;Na kamnu skupaj z Janezom Jeralo.&lt;/ref&gt;
# Valjavec Ivan (1922 Otoče – 1942) (grob 02)
# Vidic Franc (1920 Dobrava – 1941 (grob 07)
# Vidic Ivan (1915 Bled – 1942) (grob 02)
# Vidmar Tugomir (1919 Tržič – 1942) (grob 01)
# Zajc Alojz (1895 Sv. Mohor – 1941) (grob 07)
# Zajc Leon (1916 Zg. Gameljne – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;Kos, Pregled: Leopold.&lt;/ref&gt;
# Zalokar Jože (1920 Javornik – 1942) (grob 01)
# Zlate Ivan (1914 Voglje – 1942) (grob 08)&lt;ref&gt;Gerčar: Zlate Ivan, Sistory: Zlate Janez, na kamnu napačno Zlaten.&lt;/ref&gt;
# Zlobko Franc (1923 Vel. Gorica – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Na kamnu in v Pregledu grobišč narobe: Alebko. Gerčar: 1913.&lt;/ref&gt;
# Zupan Drago, borec NOV (1918 Kropa – 1942) (grob 11)&lt;ref&gt;Gerčar in Kos imata Gregor Zupan, na kamnu očitno popravljeno, saj Kroparska kronika Gregorja ne pozna. Sistory: roj. 1912 Kropa, naslov Ljubljana, smrt Blegoš, pokop Ljubljana; na Žalah ni pokopan.&lt;/ref&gt;
# Zupan Ivan (1918 Kropa – 1942) (grob 02)&lt;ref&gt;Kos: Janez, Sistory: Janez (Ivan) Zupan.&lt;/ref&gt;
# Zupan Marija (1923 Javornik – 1942) (grob 01)
# Zupan Peter (1913 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Žabnikar Ciril (1911 Radomlje – 1941) (grob 07)&lt;ref&gt;Na kamnu narobe Zabnikar.&lt;/ref&gt;
# Žabnikar Ivan (1918 Radomlje – 1942) (grob 09)&lt;ref&gt; Na kamnu narobe Zabnikar. Sistory: Janez.&lt;/ref&gt;
# Žirovnik Ivan (1913 Kranj – 1942) (grob 08)
# Žnidar Janez (1920 Nomenj – 1942) (grob 08)
# Žnidar Jože (1918 Nomenj – 1942) (grob 08)

Na grobišču ni (več) nagrobnika

* Čad Stanislav (1911 Domžale – 1941) (grob 03)&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/560983E9-EBC0-48DD-A1DE-25B51DDB0918 Sistory,] Gerčar: Šard. Z ZVKD Kranj na vprašanje o njem ni bilo odgovora.&lt;/ref&gt;

==Opombe==

{{sklici}}

&lt;hr&gt;

*Glej tudi [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu#Objave]]</text>
      <sha1>j7jkpssi6rrr39wpbe2rzmyibuksw66</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>