Objave: Miran Hladnik

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.2</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Objave: Miran Hladnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1085</id>
    <revision>
      <id>84913</id>
      <parentid>84883</parentid>
      <timestamp>2026-05-12T17:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>84913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33343" sha1="9gsr6f8kr2u8dafm6ilm82lcimn2z58" xml:space="preserve">*'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]''' (tja do 2016)
*[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]]
*[[:s:Miran Hladnik|Grafomanije na Wikiviru]]

__NOTOC__

==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje (nekako od 2017)==

*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]

===2026===
* [[Odaljeno branje]] za UNG 21. maja 2026, 13.00-15.15 Uni Nova Gorica 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spominska soba na Vodiški planini|Spominska soba na Vodiški planini]] za SB junija 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Wikipedija|Partizanstvo.si in Wikipedija]]. SB maja 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Sistory|artizanstvo.si in Sistory]]. SB aprila 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki na OpenStreetMap|Spomeniki na OpenStreetMap]]SB marca 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si|Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si]]. SB januar 2026
* [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj]]. Gorjanska kronika
* [[Dežela krajnska nima lepšga kraja]]. Gorjanska kronika
* [[Alojz Vidic, Grilov ata]]. Za govor na pogrebu 25. 4. 2026 na Srednji Dobravi 
* [[Wikipedijska delavnica]] za ZB na ZRC SAZU (Novi trg 1) ob 9.00
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Dragi (skupaj z Vlasto Felc)
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Begunjah (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga, Begunje na Gorenjskem]] (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Grobišče talcev, Begunje|Grobišče talcev, Begunje]] (skupaj z Vlasto Felc). Wikipedija
* [[Spomenik 19 padlim v Temnici]] na Krasu, 21. 3. 2026
* [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026
* [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc)
* [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza  (skupaj z Vlasto Felc)
* [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
* [[Spominska soba na Vodiški planini]]. Wikiverza
* [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov]] 5. febr. 2026
* [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]] za Društvo medkulturnega dialoga 8. febr. 2026
* [[Rušenje spomenikov]], okrogla miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026

===2025===
* [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|Jelovica med drugo svetovno vojno]]. Wikipedija
* [[Padli na Jelovici]]. Wikiverza
* [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. Wikipedija
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si|Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Žagarjevi otroci|Žagarjevi otroci]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Narodni heroj Stane Žagar|Narodni heroj Stane Žagar]] za SB
* [[Mirko Osolnik]], žalna seja na FF 11. nov. 2025
* [[Zadravčevih 100 let]], referat na SAZU 22. okt. 2025
* [[Patizanstvo.si za Mladino]] 17. okt. 2025
* [[Trije Jenki]], okrogla miza 18. okt. 2025
* [[Visočica]], članek za PV 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu]], ''Svobodna beseda'' avgusta 2025
* [[Dragi Franček]]: Pisma službenih kolegov Francu Zadravcu
* [[Lipniška planina]] (nagovor 6. julija 2025)
* [[Kroparski partizanski spomeniki]] (predavanje 5. julija 2025)
* [[Dva svežnja pisem Bratka Krefta]]: Mariji Žagar (16 pisem) in Francu Zadravcu (5 pisem)
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomenik v Moskvi|Spomenik v Moskvi]] za SB po predlogi Gorazda Stopinška
* [[Dragi Vladimir]]: Za knjigo Vlada Habjana ''Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje'', UMco, 2025
* [[Ob 130-letnici Planinskega vestnika]]
* [[Davovec]]. SB avgusta 2025
* [[Ki utopi vse skrbi]]: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih. Slovanska knjižnica 6. maja 2025
* [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025
* [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti]]. Visoko 3. aprila 2025
* [[Partizanski spomeniki za FDV|Kultura spominjanja]]. FDV 24. marca 2025
* [[Dobrave na spletu]]. KS Dobrave 21. 2. 2025
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Med Kropo in Vodiško planino|Med Kropo in Vodiško planino]]. SB maj
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Pisatelji v NOB|Pisatelji v NOB]]. SB april
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Begunjski spomeniki|Begunjski spomeniki]]. SB marec
* [[Slovenci nekaj damo na literaturo]]. Članek ob 8.februarju za Računalniški muzej
* [[Ideje za razstavo slovenske občanske znanosti]]
* [https://dhhumanist.org/volume/38/297/ Humanist 38.297: on the ethics of public &amp; private discussion.] Humanist Discussion Group 2.jan. 2024

===2024===

* [[Ah ta leta]], TV SLO
* [[Begunje 1. novembra 2024]] (govor)
* [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
* [[Pionirska leta]], razmislek ob srečanju v Računalniškem muzeju 1. okt. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Partizanski spomeniki v vojašnicah]], za SB
* [[Korespondenca Miran Hladnik–Alumniportal Deutschland]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Lipniški planini]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Mošenjski planini]]
* [https://www.dhhumanist.org/volume/38/115/ Home needed for citizen-science mapping project]. Humanist Discussion Group 27. 8. 2024.
* [[:w:Iztok Belehar|Iztok Belehar]]. Wikipedija.
* [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]], pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani. Srečanje wikipedistov  v Radovljici 15. 6. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spotikavci]]
* [[Nastajanje slovenske kriminalke]]. Slovanska knjižnica 7. 5. 2024 | [https://slov.si/mh/nastajanje_kriminalke.pptx pptx]
* [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
* [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2024
* Domen Rob: [[Intervju za revijo Besedoholik]]. ''Besedoholik''
* [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]. Predobjava članka za JiS

===2023===

* [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
* [[Pod svobodnim evropskim soncem]]? Predobjava prispevka za Gledališki list
* [[O trivialni literaturi v slabi uri]]. FF, # 2, ob 12.50
* [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva]], osebno pismo 7. nov. 2023
* [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]]. Dialogi, 26. 10. 2023 ob 18.00, Xcenter, Delpinova ulica 20, Nova Gorica
* [[Občansko raziskovanje na pohodu]]. Prispevek za blog SAZU
* [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na Občinski proslavi ob dnevu spomina na 80-letnico umika okupatorja iz Žirov, dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri, sobota 21. oktobra ob 18.00
* [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]]: Okrogla miza SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani | [https://www.youtube.com/watch?v=90w2VoluPyk&amp;list=PLM1_cxrfZVDbmBZTTTXXscj-wsgE0FOPQ&amp;index=6 video, začetek približno na 1:05]
*[[Bohinjski partizanski spomeniki]]. Govor za proslavo ob obletnici smrti prvega bohinjskega talca, Polje 13. 8. 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanski duhovniki|Partizanski duhovniki]], za Svobodno besedo avgusta 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanska plošča na vrhu Triglava|Partizanska plošča na vrhu Triglava]], za Svobodno besedo julija 2023
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008095.html Smrt humanistike.] Slovlit 20. junija 2023.
*[[Stanko Klinar]], za žalno sejo na FF 9. maja
*Ob novi redakciji Vandotovega Kekca nad samotnim breznom (za spremno besedo glej [[Kekec nad samotnim breznom]]) 
**[[Junak ali parodija junaka]]? (Spraševala je Eva Ule.)
**[[Zamenjati samo posamezne besede ali celotno besedilo]]? (Za ''Delo''.)
*[[Na špagi s Stankom Klinarjem]], za PV
*[[Wikiji v razredu]] (od učilnice na Wikiverzi do korigiranja leposlovne klasike na Wikiviru). Novejši tokovi v slovenistiki, 14. aprila 2023 11.00 do 13.15, didaktična učilnica FF
*Kaj objavlja Slovlit. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008018.html Re: Slike, Slovlit 4. 4. 2023]
*[[Na spletu živel sam boš večno]] ali Slovenska književnost in digitalni svetovi. Za SSJLK
*[[ChatGPT]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html Slovlit 3. marca 2023,] [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html Slovlit 16. marca 2023]
*[[Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler]]. Slovlit 9. 3. 2023
*[[Razpisi za delovna mesta na UL]]
*[[Smrekarjeva karikatura Ivana Tavčarja]]

===2022===

*[[Partizanskospomeniški memo]]
*Klara Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. ''Večer'' 22. 12. 2022 [https://slov.si/mh/tavcar1.pdf pdf1] in [https://slov.si/mh/tavcar2.pdf pdf2]
*[[Izzivi občanskega raziskovanja]]: Predstavitev zbornika v Žireh 20. dec.
*[[Od etike k etiketi]]: Kritične pripombe na Etični kodeks Filozofske fakultete UL, Slovlit 12. decembra 
*[[Golob vs. Bobnar]], 11. decembra
*[[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*[[Miha Naglič]]. Žiri 24. novembra ob 17.00
*Dvoje citatov
**Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/razno/kdo-bo-tuja-podjetja-prisilil-uporabljati-slovenscino/ Kdo bo tuja podjetja prisilil uporabljati slovenščino?] ''Delo'' 31. 10. 2022. 
**Asta Vrečko: [https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-zapisovanje-slovenskega-besedja-je-bil-akt-poguma-in-odlocnosti/645485 Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti]. MMC RTV SLO 31. okt. 2022.
*[[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] za GG
*[[Balantič na partizanskih grobovih]] za SB
*[https://www.youtube.com/watch?v=4IqsuJydGJc Miran Hladnik - Miran Hladnik - &quot;... dvom v relevantnost Wikipedije postopoma izginja ...&quot;] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube okt. 2022
*[[Brezmejnost]], pomisel ob prejemu častnega članstva Slavističnega društva Slovenije 31. sept. 2022
*[[Rusofobija]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007814.html Slovlit 17. sept. 2022]
*[[Komercializacija raziskovanja]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Slovlit 9. sept.,] pismo rektorju UL 
*[[Datum Jarčeve smrti]], Slovlit 27. avgusta 2022 
*[https://www.youtube.com/watch?v=CnRHebiL-dw Miran Hladnik - Projekt Partizanski spomeniki na Geopediji in Wikiverzi.] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube 25. 7. 2022
*[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik, [https://slov.si/mh/prevedeni_zgodovinski_romani.pptx pptx]
*[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*[[NOB v kroparskem muzeju]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]]
*[[O domoljubju]], replika na Slovlitu 
*[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda
*[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 
*[[O spolnih razlikah]]
*[[Wikiji v šoli]]
*[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet
*[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK 
*[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] 
*[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022
*[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem)
*[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022

===2021===

* [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV)
* [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice
* [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra
* [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'')
* [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič)
*[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. 
*Triglavska saga
**[[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]]
**[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]]
**[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]]
**[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]]
**[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021]
* [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija
* [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik
* [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete
* [[Skrivnost kabineta 209 b]]
* [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]]
* [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija
* [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija
* [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija
* [[Primerjava prevodov]] 
* Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem
* [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija
* [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija 
* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija
* [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija
*[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja
*[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV
*[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija
*[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija
*[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom)
*[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka)
*[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba)
*[[Wikivir 2021]] (poročilo)
*Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&amp;ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]])
*[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom]
*[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] 
*Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021]
*[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021
*[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45]
*[[Wikipedijski memo]]
* Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020
*[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202]
*[[:w:Miran Rems|Miran Rems]]. Wikipedija

===2020===

*[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda
*[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]]
*[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije
*Jaro Komac (1924&amp;ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020]
*[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45
*[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020
*Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020]
*Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete)
*[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'')
*[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe''
*[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 
*[[:w:Grad Kamen (Adergas)|Grad Kamen (Adergas)]]. Wikipedija
*[[Ob Pretnarjevem priznanju]]
*[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020
*[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas''
*[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik''
*[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]]
*[https://www.slov.si/predavanja-na-spletu/ Predavanja na spletu,] zapis 16. 3. 2020 na oddelčnem spletu
*[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo''
*[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020
*[[:w:Tine Tomazin|Tine Tomazin]]. Wikipedija
*[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020
*[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020
*[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina''

===2019===

*[[Indexing problems with non_Latin scripts]], Humanist Discussion Group 12. dec. 2019.
*[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR
*[[Karl May v Dobrni]]
*[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF)
*[[Litija-Čatež]]
*[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019
*[[Dragi Stefanija, 1933&amp;ndash;2019]], FF 9. 10. 2019
*[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*[[Pavel Knobl]]
*[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]
*[[Lobnica]] 16. 6. 2019
*[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019
*[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019
*[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com.
*Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019.
*[[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]. Wikipedija
*[[:w:Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc (uradnik)]]. Wikipedija

===2018===

*[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]. wikipedija
*[https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Hladnik.pdf Kolportažni roman na Slovenskem]. ''Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski.'' 203-209 (Obdobja, 37)
*[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Predobjava prispevka v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Gl. tudi [https://otoki.partizani.at/index.php/spominska-kultura spletno varianto knjige.]
*[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju)
*[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]?
*[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018
*[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt.
*[[:w:Victor von Falk|Victor von Falk]]. Wikipedija
*[[:w:Franc Kosel|Franc Kosel]]. Wikipedija
*[[:w:Kolportaža|Kolportaža]]. Wikipedija
*[https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/emancipacija-slovenske-zanrske-literature/ Emancipacija slovenske žanrske literature.] LUD Literatura 7. 3. 2018
*[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018
*[[Besnica 21. 3. 2018]]
*[[Prešeren 2018]]
*[[Triglavske partizanske plošče]]
*[[:w:partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija

===2017===

*[[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]]. Wikipedija
*[[Trubarjevo priznanje]]. Wikiverza
*[[Požig vasi Gozd]]
*[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami]
*[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]]
*[[Lov za partizanskimi spomeniki]]
*[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti
*[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]
*[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx]
*[[Ne vozi, ko piješ]]
*[[Ob Prešernu]] 8. febr.
*[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti)
*[[:w:Fedora Ferluga Petronio|Fedora Ferluga Petronio]]. Wikipedija
*[[:w:Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]. Wikipedija

===2016===

*[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV)
*[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem
*[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija)
*[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016)
*[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016
*[[Jakob Alešovec]] (1842&amp;ndash;1901)
*[[Gregor Kocijan (1933&amp;ndash;2016)]]
*[[Franc Zadravec (1925&amp;ndash;2016)]]
*[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016)
*[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&amp;ndash;2016)
*[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&amp;ndash;marec 2016).
*[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016.
*[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015.
*[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik.
*[[:w:Zoran Božič|Zoran Božič]]. Wikipedija
*[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti.
*[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&amp;ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002.
*[[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016

===2015===

* [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec.
* [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015).
* [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec.
* [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov.
* [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov.
* [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR.
* [[O grobarjih znanstvene slovenščine]]
* [[Kam slovenistika]]?
* [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''.
* [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015)
* [[Informativni dan 2015]]
*[[:w:sl:božična zgodba|Božična zgodba]]. Wikipedija
*[[:w:Jože Hladnik|Jože Hladnik]]. Wikipedija
*[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015.
*[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015)
* [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015.
* [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015.

===2014===
*[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014)
*[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. 
*[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&amp;ndash;69. 
*[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&amp;ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.]

===Še prej===

*[[:w:Portal:Literatura|Portal:Literatura]]. Wikipedija
*[[:w:narečna književnost|Narečna književnost]]. Wikipedija
*[[:w:Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]]. Wikipedija
*[[:w:rotarijci|Rotarijci]]. Wikipedija
*[[:w:Krištof Jacek Kozak|Krištof Jacek Kozak]]. Wikipedija
*[[:w:Frane Adam|Frane Adam]]. Wikipedija
*[[:w:Damir Feigel|Damir Feigel]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]. Wikipedija
*[[:w:literarna zgodovina|literarna zgodovina]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih romanov leta 2010|Seznam slovenskih romanov leta 2010]]. Wikipedija
*Slovenska pisateljska pot, 2011
** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Matija Čop (Žirovnica)]]
** [[Tone Čufar (Jesenice)]]
** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]]
** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]]
** [[Simon Jenko (Praše)]]
** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]]
** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]]
** [[Rudolf Maister (Kamnik)]]
** [[Karel Mauser (Bled)]]
** [[France Prešeren (Vrba)]]
** [[Tone Svetina (Bled)]]
** [[Rudi Šeligo (Kranj)]]
** [[Ivan Tavčar (Visoko)]]
** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]]
** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]]
** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]]
* [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&amp;ndash;2016)
* [[Koroški literarni žanri]] (2008)
* [[Desetletnica Wikipedije]]
* [[Wikiji za srednje in osnovne šole]]
* [[Wikiji za fakultetne seminarje]]
*[[Slovenske literarne potegavščine]]
*[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]
*[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov
*[[Slovenska literarna zgodovina danes]]
*[[Ekskurzija na Gorenjsko]]
*[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige
*[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&amp;ndash;218
*[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]
* [[Letnice]]
*[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) 
*[[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]]
*[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233)
*[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)
*[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)

==Samo prosojnice==

*[https://slov.si/mh/cas_v_zgr.ppt Čas v zgodovinskem romanu, ppt]
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020
*[https://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020
*[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019
*[https://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018)
*[https://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017)
*[https://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017
*[https://slov.si/mh/npis.pptx  Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017)
*[https://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017)
*[https://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016
*[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016]
*[https://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2]
* [https://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK
*[https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si]
*[https://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016]
* [https://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013)
*[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive]
*[https://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF]
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014)
* [https://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011.

==Drugo==
*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*[[Spisi gnevnega državljana]]
*[[Memo]]

[[Kategorija:Miran Hladnik| ]]
[[Kategorija:Razprave]]
[[Kategorija:Članki]]
[[Kategorija:Predavanja]]
[[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]]</text>
      <sha1>9gsr6f8kr2u8dafm6ilm82lcimn2z58</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84925</id>
      <parentid>84913</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T09:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>84925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33419" sha1="qj0mnizv2ak5kkgnh0hja1ejlcerbpb" xml:space="preserve">*'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]''' (tja do 2016)
*[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]]
*[[:s:Miran Hladnik|Grafomanije na Wikiviru]]

__NOTOC__

==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje (nekako od 2017)==

*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]

===2026===
* [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]], simpozij na SAZU 3. junija 2026
* [[Odaljeno branje]] za UNG 21. maja 2026, 13.00-15.15 Uni Nova Gorica 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spominska soba na Vodiški planini|Spominska soba na Vodiški planini]] za SB junija 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Wikipedija|Partizanstvo.si in Wikipedija]]. SB maja 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Sistory|artizanstvo.si in Sistory]]. SB aprila 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki na OpenStreetMap|Spomeniki na OpenStreetMap]]SB marca 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si|Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si]]. SB januar 2026
* [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj]]. Gorjanska kronika
* [[Dežela krajnska nima lepšga kraja]]. Gorjanska kronika
* [[Alojz Vidic, Grilov ata]]. Za govor na pogrebu 25. 4. 2026 na Srednji Dobravi 
* [[Wikipedijska delavnica]] za ZB na ZRC SAZU (Novi trg 1) ob 9.00
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Dragi (skupaj z Vlasto Felc)
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Begunjah (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga, Begunje na Gorenjskem]] (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Grobišče talcev, Begunje|Grobišče talcev, Begunje]] (skupaj z Vlasto Felc). Wikipedija
* [[Spomenik 19 padlim v Temnici]] na Krasu, 21. 3. 2026
* [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026
* [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc)
* [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza  (skupaj z Vlasto Felc)
* [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
* [[Spominska soba na Vodiški planini]]. Wikiverza
* [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov]] 5. febr. 2026
* [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]] za Društvo medkulturnega dialoga 8. febr. 2026
* [[Rušenje spomenikov]], okrogla miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026

===2025===
* [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|Jelovica med drugo svetovno vojno]]. Wikipedija
* [[Padli na Jelovici]]. Wikiverza
* [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. Wikipedija
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si|Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Žagarjevi otroci|Žagarjevi otroci]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Narodni heroj Stane Žagar|Narodni heroj Stane Žagar]] za SB
* [[Mirko Osolnik]], žalna seja na FF 11. nov. 2025
* [[Zadravčevih 100 let]], referat na SAZU 22. okt. 2025
* [[Patizanstvo.si za Mladino]] 17. okt. 2025
* [[Trije Jenki]], okrogla miza 18. okt. 2025
* [[Visočica]], članek za PV 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu]], ''Svobodna beseda'' avgusta 2025
* [[Dragi Franček]]: Pisma službenih kolegov Francu Zadravcu
* [[Lipniška planina]] (nagovor 6. julija 2025)
* [[Kroparski partizanski spomeniki]] (predavanje 5. julija 2025)
* [[Dva svežnja pisem Bratka Krefta]]: Mariji Žagar (16 pisem) in Francu Zadravcu (5 pisem)
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomenik v Moskvi|Spomenik v Moskvi]] za SB po predlogi Gorazda Stopinška
* [[Dragi Vladimir]]: Za knjigo Vlada Habjana ''Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje'', UMco, 2025
* [[Ob 130-letnici Planinskega vestnika]]
* [[Davovec]]. SB avgusta 2025
* [[Ki utopi vse skrbi]]: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih. Slovanska knjižnica 6. maja 2025
* [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025
* [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti]]. Visoko 3. aprila 2025
* [[Partizanski spomeniki za FDV|Kultura spominjanja]]. FDV 24. marca 2025
* [[Dobrave na spletu]]. KS Dobrave 21. 2. 2025
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Med Kropo in Vodiško planino|Med Kropo in Vodiško planino]]. SB maj
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Pisatelji v NOB|Pisatelji v NOB]]. SB april
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Begunjski spomeniki|Begunjski spomeniki]]. SB marec
* [[Slovenci nekaj damo na literaturo]]. Članek ob 8.februarju za Računalniški muzej
* [[Ideje za razstavo slovenske občanske znanosti]]
* [https://dhhumanist.org/volume/38/297/ Humanist 38.297: on the ethics of public &amp; private discussion.] Humanist Discussion Group 2.jan. 2024

===2024===

* [[Ah ta leta]], TV SLO
* [[Begunje 1. novembra 2024]] (govor)
* [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
* [[Pionirska leta]], razmislek ob srečanju v Računalniškem muzeju 1. okt. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Partizanski spomeniki v vojašnicah]], za SB
* [[Korespondenca Miran Hladnik–Alumniportal Deutschland]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Lipniški planini]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Mošenjski planini]]
* [https://www.dhhumanist.org/volume/38/115/ Home needed for citizen-science mapping project]. Humanist Discussion Group 27. 8. 2024.
* [[:w:Iztok Belehar|Iztok Belehar]]. Wikipedija.
* [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]], pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani. Srečanje wikipedistov  v Radovljici 15. 6. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spotikavci]]
* [[Nastajanje slovenske kriminalke]]. Slovanska knjižnica 7. 5. 2024 | [https://slov.si/mh/nastajanje_kriminalke.pptx pptx]
* [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
* [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2024
* Domen Rob: [[Intervju za revijo Besedoholik]]. ''Besedoholik''
* [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]. Predobjava članka za JiS

===2023===

* [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
* [[Pod svobodnim evropskim soncem]]? Predobjava prispevka za Gledališki list
* [[O trivialni literaturi v slabi uri]]. FF, # 2, ob 12.50
* [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva]], osebno pismo 7. nov. 2023
* [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]]. Dialogi, 26. 10. 2023 ob 18.00, Xcenter, Delpinova ulica 20, Nova Gorica
* [[Občansko raziskovanje na pohodu]]. Prispevek za blog SAZU
* [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na Občinski proslavi ob dnevu spomina na 80-letnico umika okupatorja iz Žirov, dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri, sobota 21. oktobra ob 18.00
* [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]]: Okrogla miza SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani | [https://www.youtube.com/watch?v=90w2VoluPyk&amp;list=PLM1_cxrfZVDbmBZTTTXXscj-wsgE0FOPQ&amp;index=6 video, začetek približno na 1:05]
*[[Bohinjski partizanski spomeniki]]. Govor za proslavo ob obletnici smrti prvega bohinjskega talca, Polje 13. 8. 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanski duhovniki|Partizanski duhovniki]], za Svobodno besedo avgusta 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanska plošča na vrhu Triglava|Partizanska plošča na vrhu Triglava]], za Svobodno besedo julija 2023
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008095.html Smrt humanistike.] Slovlit 20. junija 2023.
*[[Stanko Klinar]], za žalno sejo na FF 9. maja
*Ob novi redakciji Vandotovega Kekca nad samotnim breznom (za spremno besedo glej [[Kekec nad samotnim breznom]]) 
**[[Junak ali parodija junaka]]? (Spraševala je Eva Ule.)
**[[Zamenjati samo posamezne besede ali celotno besedilo]]? (Za ''Delo''.)
*[[Na špagi s Stankom Klinarjem]], za PV
*[[Wikiji v razredu]] (od učilnice na Wikiverzi do korigiranja leposlovne klasike na Wikiviru). Novejši tokovi v slovenistiki, 14. aprila 2023 11.00 do 13.15, didaktična učilnica FF
*Kaj objavlja Slovlit. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008018.html Re: Slike, Slovlit 4. 4. 2023]
*[[Na spletu živel sam boš večno]] ali Slovenska književnost in digitalni svetovi. Za SSJLK
*[[ChatGPT]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html Slovlit 3. marca 2023,] [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html Slovlit 16. marca 2023]
*[[Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler]]. Slovlit 9. 3. 2023
*[[Razpisi za delovna mesta na UL]]
*[[Smrekarjeva karikatura Ivana Tavčarja]]

===2022===

*[[Partizanskospomeniški memo]]
*Klara Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. ''Večer'' 22. 12. 2022 [https://slov.si/mh/tavcar1.pdf pdf1] in [https://slov.si/mh/tavcar2.pdf pdf2]
*[[Izzivi občanskega raziskovanja]]: Predstavitev zbornika v Žireh 20. dec.
*[[Od etike k etiketi]]: Kritične pripombe na Etični kodeks Filozofske fakultete UL, Slovlit 12. decembra 
*[[Golob vs. Bobnar]], 11. decembra
*[[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*[[Miha Naglič]]. Žiri 24. novembra ob 17.00
*Dvoje citatov
**Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/razno/kdo-bo-tuja-podjetja-prisilil-uporabljati-slovenscino/ Kdo bo tuja podjetja prisilil uporabljati slovenščino?] ''Delo'' 31. 10. 2022. 
**Asta Vrečko: [https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-zapisovanje-slovenskega-besedja-je-bil-akt-poguma-in-odlocnosti/645485 Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti]. MMC RTV SLO 31. okt. 2022.
*[[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] za GG
*[[Balantič na partizanskih grobovih]] za SB
*[https://www.youtube.com/watch?v=4IqsuJydGJc Miran Hladnik - Miran Hladnik - &quot;... dvom v relevantnost Wikipedije postopoma izginja ...&quot;] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube okt. 2022
*[[Brezmejnost]], pomisel ob prejemu častnega članstva Slavističnega društva Slovenije 31. sept. 2022
*[[Rusofobija]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007814.html Slovlit 17. sept. 2022]
*[[Komercializacija raziskovanja]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Slovlit 9. sept.,] pismo rektorju UL 
*[[Datum Jarčeve smrti]], Slovlit 27. avgusta 2022 
*[https://www.youtube.com/watch?v=CnRHebiL-dw Miran Hladnik - Projekt Partizanski spomeniki na Geopediji in Wikiverzi.] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube 25. 7. 2022
*[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik, [https://slov.si/mh/prevedeni_zgodovinski_romani.pptx pptx]
*[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*[[NOB v kroparskem muzeju]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]]
*[[O domoljubju]], replika na Slovlitu 
*[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda
*[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 
*[[O spolnih razlikah]]
*[[Wikiji v šoli]]
*[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet
*[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK 
*[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] 
*[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022
*[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem)
*[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022

===2021===

* [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV)
* [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice
* [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra
* [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'')
* [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič)
*[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. 
*Triglavska saga
**[[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]]
**[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]]
**[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]]
**[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]]
**[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021]
* [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija
* [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik
* [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete
* [[Skrivnost kabineta 209 b]]
* [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]]
* [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija
* [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija
* [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija
* [[Primerjava prevodov]] 
* Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem
* [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija
* [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija 
* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija
* [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija
*[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja
*[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV
*[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija
*[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija
*[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom)
*[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka)
*[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba)
*[[Wikivir 2021]] (poročilo)
*Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&amp;ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]])
*[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom]
*[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] 
*Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021]
*[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021
*[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45]
*[[Wikipedijski memo]]
* Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020
*[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202]
*[[:w:Miran Rems|Miran Rems]]. Wikipedija

===2020===

*[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda
*[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]]
*[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije
*Jaro Komac (1924&amp;ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020]
*[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45
*[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020
*Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020]
*Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete)
*[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'')
*[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe''
*[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 
*[[:w:Grad Kamen (Adergas)|Grad Kamen (Adergas)]]. Wikipedija
*[[Ob Pretnarjevem priznanju]]
*[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020
*[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas''
*[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik''
*[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]]
*[https://www.slov.si/predavanja-na-spletu/ Predavanja na spletu,] zapis 16. 3. 2020 na oddelčnem spletu
*[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo''
*[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020
*[[:w:Tine Tomazin|Tine Tomazin]]. Wikipedija
*[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020
*[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020
*[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina''

===2019===

*[[Indexing problems with non_Latin scripts]], Humanist Discussion Group 12. dec. 2019.
*[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR
*[[Karl May v Dobrni]]
*[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF)
*[[Litija-Čatež]]
*[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019
*[[Dragi Stefanija, 1933&amp;ndash;2019]], FF 9. 10. 2019
*[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*[[Pavel Knobl]]
*[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]
*[[Lobnica]] 16. 6. 2019
*[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019
*[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019
*[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com.
*Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019.
*[[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]. Wikipedija
*[[:w:Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc (uradnik)]]. Wikipedija

===2018===

*[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]. wikipedija
*[https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Hladnik.pdf Kolportažni roman na Slovenskem]. ''Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski.'' 203-209 (Obdobja, 37)
*[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Predobjava prispevka v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Gl. tudi [https://otoki.partizani.at/index.php/spominska-kultura spletno varianto knjige.]
*[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju)
*[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]?
*[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018
*[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt.
*[[:w:Victor von Falk|Victor von Falk]]. Wikipedija
*[[:w:Franc Kosel|Franc Kosel]]. Wikipedija
*[[:w:Kolportaža|Kolportaža]]. Wikipedija
*[https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/emancipacija-slovenske-zanrske-literature/ Emancipacija slovenske žanrske literature.] LUD Literatura 7. 3. 2018
*[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018
*[[Besnica 21. 3. 2018]]
*[[Prešeren 2018]]
*[[Triglavske partizanske plošče]]
*[[:w:partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija

===2017===

*[[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]]. Wikipedija
*[[Trubarjevo priznanje]]. Wikiverza
*[[Požig vasi Gozd]]
*[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami]
*[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]]
*[[Lov za partizanskimi spomeniki]]
*[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti
*[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]
*[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx]
*[[Ne vozi, ko piješ]]
*[[Ob Prešernu]] 8. febr.
*[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti)
*[[:w:Fedora Ferluga Petronio|Fedora Ferluga Petronio]]. Wikipedija
*[[:w:Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]. Wikipedija

===2016===

*[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV)
*[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem
*[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija)
*[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016)
*[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016
*[[Jakob Alešovec]] (1842&amp;ndash;1901)
*[[Gregor Kocijan (1933&amp;ndash;2016)]]
*[[Franc Zadravec (1925&amp;ndash;2016)]]
*[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016)
*[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&amp;ndash;2016)
*[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&amp;ndash;marec 2016).
*[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016.
*[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015.
*[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik.
*[[:w:Zoran Božič|Zoran Božič]]. Wikipedija
*[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti.
*[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&amp;ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002.
*[[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016

===2015===

* [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec.
* [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015).
* [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec.
* [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov.
* [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov.
* [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR.
* [[O grobarjih znanstvene slovenščine]]
* [[Kam slovenistika]]?
* [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''.
* [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015)
* [[Informativni dan 2015]]
*[[:w:sl:božična zgodba|Božična zgodba]]. Wikipedija
*[[:w:Jože Hladnik|Jože Hladnik]]. Wikipedija
*[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015.
*[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015)
* [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015.
* [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015.

===2014===
*[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014)
*[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. 
*[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&amp;ndash;69. 
*[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&amp;ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.]

===Še prej===

*[[:w:Portal:Literatura|Portal:Literatura]]. Wikipedija
*[[:w:narečna književnost|Narečna književnost]]. Wikipedija
*[[:w:Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]]. Wikipedija
*[[:w:rotarijci|Rotarijci]]. Wikipedija
*[[:w:Krištof Jacek Kozak|Krištof Jacek Kozak]]. Wikipedija
*[[:w:Frane Adam|Frane Adam]]. Wikipedija
*[[:w:Damir Feigel|Damir Feigel]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]. Wikipedija
*[[:w:literarna zgodovina|literarna zgodovina]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih romanov leta 2010|Seznam slovenskih romanov leta 2010]]. Wikipedija
*Slovenska pisateljska pot, 2011
** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Matija Čop (Žirovnica)]]
** [[Tone Čufar (Jesenice)]]
** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]]
** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]]
** [[Simon Jenko (Praše)]]
** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]]
** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]]
** [[Rudolf Maister (Kamnik)]]
** [[Karel Mauser (Bled)]]
** [[France Prešeren (Vrba)]]
** [[Tone Svetina (Bled)]]
** [[Rudi Šeligo (Kranj)]]
** [[Ivan Tavčar (Visoko)]]
** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]]
** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]]
** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]]
* [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&amp;ndash;2016)
* [[Koroški literarni žanri]] (2008)
* [[Desetletnica Wikipedije]]
* [[Wikiji za srednje in osnovne šole]]
* [[Wikiji za fakultetne seminarje]]
*[[Slovenske literarne potegavščine]]
*[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]
*[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov
*[[Slovenska literarna zgodovina danes]]
*[[Ekskurzija na Gorenjsko]]
*[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige
*[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&amp;ndash;218
*[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]
* [[Letnice]]
*[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) 
*[[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]]
*[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233)
*[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)
*[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)

==Samo prosojnice==

*[https://slov.si/mh/cas_v_zgr.ppt Čas v zgodovinskem romanu, ppt]
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020
*[https://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020
*[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019
*[https://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018)
*[https://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017)
*[https://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017
*[https://slov.si/mh/npis.pptx  Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017)
*[https://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017)
*[https://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016
*[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016]
*[https://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2]
* [https://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK
*[https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si]
*[https://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016]
* [https://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013)
*[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive]
*[https://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF]
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014)
* [https://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011.

==Drugo==
*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*[[Spisi gnevnega državljana]]
*[[Memo]]

[[Kategorija:Miran Hladnik| ]]
[[Kategorija:Razprave]]
[[Kategorija:Članki]]
[[Kategorija:Predavanja]]
[[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]]</text>
      <sha1>qj0mnizv2ak5kkgnh0hja1ejlcerbpb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Magistrski seminar (Bjelčevič)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2252</id>
    <revision>
      <id>84919</id>
      <parentid>84911</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T07:46:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-27448-92</username>
        <id>4695</id>
      </contributor>
      <origin>84919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6486" sha1="e8u3y9sqgv86xvgokbqmzd0ghu14yec" xml:space="preserve">'''Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2023-2026'''. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40&amp;ndash;11.15, predavalnica # 209 c

Magistrski seminar pozimi izvajajo profesorja Andraž Jež in Mateja Pezdirc Bartol (2022 le Miran Hladnik), poleti pa Alojzija Zupan Sosič in Aleš Bjelčevič. Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni pa 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 študentov. Zahteva se 80-odstotna prisotnost (brez škode in brez opravičevanja lahko manjkate trikrat), odsotnost pod 50 % pripelje do ocene neopravljeno, odsotnost med 50 in 80 % (štiri do sedemkrat, iz kakršnih koli razlogov) se kompenzira z ustreznim številom ur tipkanja za narodov blagor. 
Enopredmetni nepedagogi lahko vpišejo magistrski seminar tudi kot zunanji izbirni predmet.

V ŠOLSKIH LETIH 2022_26 JE REŽIM SPREMENJEN: v poletnem semestru prof. ZUPAN SOSIČ in BJELČEVIČ izvedeta po 15 in ne po 30 ur seminarja; prof. Zupan Sosič prične takoj, Bjelčevič pa v sredo 15. aprila. Obveznosti študentke so: obiskuje oba seminarja (pristnost preverjava), seminarsko nalogo pa napiše pri enem - z nalogami se ENAKOMERNO RAZDELITE med oba učitelja:


Tema Bjelčevičevega seminarja je vrednotenje literature (predvsem estetsko, a tudi spoznavno in etično): kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo in kako napišemo literarno kritiko? 
1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)?
2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so?
3) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah?
4) Kateri so moji lastni (subjektivni?) kriteriji kvalitete? Ali se jih zavedam, ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? 
5) Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, kaj s tem mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus?
6) Ali so vsi privatni (subjektivni) kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 
7) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)?
8) Kakšna je zgradba estetskih (pa tudi spoznavnih in etičnih) vrednostnih ocen – naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja. Prvi je analiza 3 literarnih kritik, pri čemer boste prebrali 2 od ocenjenih del; drugi je lastna kritika romana (do 2, največ 3 strani), drame, kratke proze, poezije, mladinskega dela ipd.

Do začetka poletnega semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero literarno kritičarko ali kritika boste analizirali  (npr. Majo Šučur, Diano Pungeršič, Aljaža Krivca, Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Muanisa Sinanovića, Aljošo Harlamova in tako dalje, lahko izbirate med Stritarjevimi nagrajenci, seznam je na Wikipediji, ali pa tudi ne.)

#Prvi referat: Po kakšnih (imanentnih) kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste zgradbo treh kritikovih kritik, predvsem njegove vrednostne ocene, da se ob tem naučite veščin za lastno kritiko. Eno ocenjevano delo boste prebrali in se do kritikovih ocen opredelili. Ta referat lahko naredite v tandemu, tako da dva študenta izbereta 5 kritik (bodisi iste kritičarke ali pa dveh kritičark) in si vzajemno pomagata; kdor bo izbral ta način, naj na spodnji seznam tako napiše.
#Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige in podobno, izjemoma slovenskega filma. Izbira besedila je povsem  prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo ali besedila kake glasbene skupine ali kantavtorja (rock, jazz, šanson, karkoli). Ob lastni kritiki boste introspektivno raziskali lastne kriterije kvalitete in jih v dodatku h kritiki tudi navedli in razložili. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika ne sme biti daljša od treh strani in ne krajša od ene cele strani. 
(Za leto 2025 ne velja #Tretja obveznost: prebrali boste delo, ki ga ocenjuje ena sošolka, in na njeni predstavitvi povedali svojo oceno; tega koreferata/ko-ocene ni potrebno napisati in ne oddati (oz. prostovoljno)).
Tudi nastopili boste dvakrat: prvič boste vsi predstavili analize kritik, v drugem paketu pa lastne kritike.
Kritičarko/kritika si izberete v enem tednu, literarno delo v dveh tednih, obe izbiri zapišite ob svoje ime tu na wikiverzi. 
Študentke, ki pišete dva seminarja, dopišite še &quot;pišem dva seminarja&quot; in mi na koncu semestra sporočite ono drugo oceno, ker se vnese povprečno oceno.

Seminarsko nalogo pišem pri prof. Bjelčeviču: ime in priimek študentke in študenta (2026)
* Brita Bautin
* Zala Kokalj
* Ela Perovnik
* Nika Janjič
* Tamara Levar
* Aleš Belšak
* Klara Tominšek
* Mirjam Kastelec

Sredini vpisi se niso shranili. V eno vrsto se vpišite tisti, ki pišete dve nalogi (dopišite mentorjevo ime); v eno vrsto se vpišite, ki ste hodili k prof. Zupan Sosič

Seminarsko pišem pri dveh, pri Bjelčeviču in pri X:
* Janez Kovač (prof. Mateja Pezdirc bartol)
* Veronika Dajnko (prof. Mateja Pezdirc Bartol)

Seminar sem obiskovala pri prof. Zupan Sosič:
* Mina Kovač
* Veronika Dajnko
* Neža Lesar
* Tia Kovačič

Nastopi

13. maj, 6 študent_k z analizami kritik (vpišite se)

* Ela Perovnik
* Klara Tominšek
* Zala Kokalj (analiza kritik Žige Rusa)
* 

20. maj, 2 z analizo, pet z lastno kritiko (vpišite se)

analiza
* Aleš Belšak
* Tamara Levar
* Brita Bautin
* + Mirjam Kastelec (če je mogoče)
* Nika Janjič


Kritika
* Klara Tominšek
* Nika Janjič
* 
*

27. maj, tri z lastno kritiko, zaključna debata

* Ela Perovnik
* Mirjam Kastelec
* Zala Kokalj
* Brita Bautin (če je mogoče)</text>
      <sha1>e8u3y9sqgv86xvgokbqmzd0ghu14yec</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84922</id>
      <parentid>84919</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T09:00:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lana.jarc7</username>
        <id>3466</id>
      </contributor>
      <origin>84922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6519" sha1="c3soml94kxj13r56orrn5g70ith28uo" xml:space="preserve">'''Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2023-2026'''. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40&amp;ndash;11.15, predavalnica # 209 c

Magistrski seminar pozimi izvajajo profesorja Andraž Jež in Mateja Pezdirc Bartol (2022 le Miran Hladnik), poleti pa Alojzija Zupan Sosič in Aleš Bjelčevič. Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni pa 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 študentov. Zahteva se 80-odstotna prisotnost (brez škode in brez opravičevanja lahko manjkate trikrat), odsotnost pod 50 % pripelje do ocene neopravljeno, odsotnost med 50 in 80 % (štiri do sedemkrat, iz kakršnih koli razlogov) se kompenzira z ustreznim številom ur tipkanja za narodov blagor. 
Enopredmetni nepedagogi lahko vpišejo magistrski seminar tudi kot zunanji izbirni predmet.

V ŠOLSKIH LETIH 2022_26 JE REŽIM SPREMENJEN: v poletnem semestru prof. ZUPAN SOSIČ in BJELČEVIČ izvedeta po 15 in ne po 30 ur seminarja; prof. Zupan Sosič prične takoj, Bjelčevič pa v sredo 15. aprila. Obveznosti študentke so: obiskuje oba seminarja (pristnost preverjava), seminarsko nalogo pa napiše pri enem - z nalogami se ENAKOMERNO RAZDELITE med oba učitelja:


Tema Bjelčevičevega seminarja je vrednotenje literature (predvsem estetsko, a tudi spoznavno in etično): kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo in kako napišemo literarno kritiko? 
1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)?
2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so?
3) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah?
4) Kateri so moji lastni (subjektivni?) kriteriji kvalitete? Ali se jih zavedam, ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? 
5) Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, kaj s tem mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus?
6) Ali so vsi privatni (subjektivni) kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 
7) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)?
8) Kakšna je zgradba estetskih (pa tudi spoznavnih in etičnih) vrednostnih ocen – naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja. Prvi je analiza 3 literarnih kritik, pri čemer boste prebrali 2 od ocenjenih del; drugi je lastna kritika romana (do 2, največ 3 strani), drame, kratke proze, poezije, mladinskega dela ipd.

Do začetka poletnega semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero literarno kritičarko ali kritika boste analizirali  (npr. Majo Šučur, Diano Pungeršič, Aljaža Krivca, Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Muanisa Sinanovića, Aljošo Harlamova in tako dalje, lahko izbirate med Stritarjevimi nagrajenci, seznam je na Wikipediji, ali pa tudi ne.)

#Prvi referat: Po kakšnih (imanentnih) kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste zgradbo treh kritikovih kritik, predvsem njegove vrednostne ocene, da se ob tem naučite veščin za lastno kritiko. Eno ocenjevano delo boste prebrali in se do kritikovih ocen opredelili. Ta referat lahko naredite v tandemu, tako da dva študenta izbereta 5 kritik (bodisi iste kritičarke ali pa dveh kritičark) in si vzajemno pomagata; kdor bo izbral ta način, naj na spodnji seznam tako napiše.
#Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige in podobno, izjemoma slovenskega filma. Izbira besedila je povsem  prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo ali besedila kake glasbene skupine ali kantavtorja (rock, jazz, šanson, karkoli). Ob lastni kritiki boste introspektivno raziskali lastne kriterije kvalitete in jih v dodatku h kritiki tudi navedli in razložili. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika ne sme biti daljša od treh strani in ne krajša od ene cele strani. 
(Za leto 2025 ne velja #Tretja obveznost: prebrali boste delo, ki ga ocenjuje ena sošolka, in na njeni predstavitvi povedali svojo oceno; tega koreferata/ko-ocene ni potrebno napisati in ne oddati (oz. prostovoljno)).
Tudi nastopili boste dvakrat: prvič boste vsi predstavili analize kritik, v drugem paketu pa lastne kritike.
Kritičarko/kritika si izberete v enem tednu, literarno delo v dveh tednih, obe izbiri zapišite ob svoje ime tu na wikiverzi. 
Študentke, ki pišete dva seminarja, dopišite še &quot;pišem dva seminarja&quot; in mi na koncu semestra sporočite ono drugo oceno, ker se vnese povprečno oceno.

Seminarsko nalogo pišem pri prof. Bjelčeviču: ime in priimek študentke in študenta (2026)
* Brita Bautin
* Zala Kokalj
* Ela Perovnik
* Nika Janjič
* Tamara Levar
* Aleš Belšak
* Klara Tominšek
* Mirjam Kastelec

Sredini vpisi se niso shranili. V eno vrsto se vpišite tisti, ki pišete dve nalogi (dopišite mentorjevo ime); v eno vrsto se vpišite, ki ste hodili k prof. Zupan Sosič

Seminarsko pišem pri dveh, pri Bjelčeviču in pri X:
* Janez Kovač (prof. Mateja Pezdirc bartol)
* Veronika Dajnko (prof. Mateja Pezdirc Bartol)

Seminar sem obiskovala pri prof. Zupan Sosič:
* Mina Kovač
* Veronika Dajnko
* Neža Lesar
* Tia Kovačič
* Lana Jarc (prof. Andraž Jež)

Nastopi

13. maj, 6 študent_k z analizami kritik (vpišite se)

* Ela Perovnik
* Klara Tominšek
* Zala Kokalj (analiza kritik Žige Rusa)
* 

20. maj, 2 z analizo, pet z lastno kritiko (vpišite se)

analiza
* Aleš Belšak
* Tamara Levar
* Brita Bautin
* + Mirjam Kastelec (če je mogoče)
* Nika Janjič


Kritika
* Klara Tominšek
* Nika Janjič
* 
*

27. maj, tri z lastno kritiko, zaključna debata

* Ela Perovnik
* Mirjam Kastelec
* Zala Kokalj
* Brita Bautin (če je mogoče)</text>
      <sha1>c3soml94kxj13r56orrn5g70ith28uo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andraž Jež</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4049</id>
    <revision>
      <id>84921</id>
      <parentid>84827</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T08:39:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razne objave */</comment>
      <origin>84921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10555" sha1="eujorp1pfz6etimxo1rfekd4iv8jzex" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

*Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228. [V pripravi.]
===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>eujorp1pfz6etimxo1rfekd4iv8jzex</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki na zemljevidu/Navodila, namigi in dogovori</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4088</id>
    <revision>
      <id>84918</id>
      <parentid>84748</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T07:40:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnašanje povezav */</comment>
      <origin>84918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38338" sha1="gp47kc8516h0ekbswcqgroguwbw5vnh" xml:space="preserve">Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

&lt;hr&gt;

==Za prvo srečanje z zemljevidom==

Privzeti zemljevid partizanskih spomenikov na spletišču https://partizanstvo.si je OpenStreetMap (OSM), lahko pa namesto njega v zgornjem desnem kotu izberemo kako drugo kartografsko podlago, npr. Open TopoMap [Maptiler z mojo grafično kartico ne deluje!], znotraj teh izbir pa zemljevid obogatimo z zračnim posnetkom (GURS Ortophoto), konfiguracijo terena (GURS Lidar) in z GURS-ovo (Geodetske uprave Republike Slovenije) državno pregledno karto. Če se pri preklapljanju kje ustavi, kliknemo na ikono za osvežitev strani. Spletišče je trenutno na voljo v slovenščini in v angleščini, med jezikoma izbiramo desno zgoraj, kakšno reč v slovenskem vmesniku bo treba še prevesti.

V desnem spodnjem kotu nas klik na ikono bucike z rdečo glavo prestavi na našo trenutno lokacijo, kar pride prav na mobiju s to vključeno možnostjo. Ne bo odveč napotek, da za uporabo zbirke na mobiju prikaz prilagodimo s klikom na tri pikice v zgornjem desnem kotu (v operacijskem sistemu Android) in potem z izbiro ''Desktop view'' (pri Applu je v orodni vrstici AA). Plus in minus sta za približevanje in oddaljevanje pogleda, zadnji podatek pa je merilo v metrih in kilometrih. Zemljevid, ki privzeto prikazuje celo Slovenijo, premikamo v vse smeri z miško. V levem stolpcu so pod naslovom Partizanstvo na zemljevidu osnovni podatki o partizanskih zbirkah, povezava na servisne strani in na podrobnejše informacije. Na dno stolpca z besedilom si pomagamo z miško in drsnikom. Ta stolpec lahko s klikom na ◀ umaknemo za levi rob zaslona. 

V levem zgornjem kotu so tri drobne ikone [pogrešam njihove opise, ki naj se pojavijo pod miško]: s srednjo med njimi (lupo) iščemo po zbirki, s tretjo dobimo podatke o posameznem spomeniku [ta se mi ne zdi potrebna, ker podatke dobimo s klikom na zvezdico, škodi pa tudi ne], prva ikonica pa nas pripelje nazaj na začetno besedilo o spomenikih in spletišču.

Privzeto so vklopljene vse naše '''zbirke: (partizanski) Spomeniki, Bolnice, Poimenovanja, Točke brez obeležja, Obhodnice, Ostala obeležja, Hrvaški partizanski spomeniki''' in '''Okupacijske meje'''. S klikom na zavihke prikaze posameznih zbirk izklapljamo ali vklapljamo. Osnovna zbirka partizanskih spomenikov (Spomeniki) je iz rdečih, modrih, zelenih in črnih zvezdic. Pri oddaljenem pogledu jih še ne vidimo, spomeniki so tu pokupčkani pod raznobarvne krožce s številom spomenikov v okolici. Zvezdice se prikažejo s približevanjem pogleda. Rdeče označujejo obstoječe spomenike, modre vabijo k spomenikom, ki še niso bili obiskani ali jih je treba še enkrat slikati ali prestaviti v kako drugo zbirko, zelene so za uničene spomenike in črne za poškodovane, premaknjene in deponirane spomenike. Zbirko bolnic smo podedovali od anonimnega vpisovalca na Geopediji, označuje jih ikona hišice s križcem. Popolnejše podatke o bolnicah najdemo pod zvezdicami na istih mestih. Zbirka Poimenovanja je šele v zametku, posamezne telovadnice, šole, vojašnice ipd., poimenovane po partizanih, so označene z rdečimi iksi. V zametkih je tudi zbirka Partizanskih točk brez obeležij, ki jo označujejo vijoličasti iksi. 

Partizanske obhodnice so označene z modro črto, pod Ostalo (na zemljevidu je Ostalo označeno s črnimi šestkrakimi zvezdicami) pa smo uvrstili druge spomenike, ki so se popisovalcem znašli na poti in jih je bilo treba nekam shraniti: osamosvojitvene, iz prve svetovne vojne, kulturnozgodovinske itd. Nekoč se iz njih morda rodijo samostojne zbirke. 

Za sodelovanje nagovarjamo tudi hrvaške kolege. Nekatera področja na Hrvaškem smo s skupnimi močmi že pokrili z rdečimi zvezdicami. Spomeniki v slovenščini ali s slovenskimi žrtvami na Hrvaščini so (tudi) del zbirke slovenskih partizanskih spomenikov.  

Pod naštetimi &quot;našimi&quot; ikonami ali ob njih so ponekod na zemljevidu še ikone plošč, spomenikov, obeliskov, ki so del kartografske podlage. Tja so jih vpisali prostovoljski sodelavci OSM. Naš načrt je, da počasi tja vnesemo prav vsa partizanska obeležja, katerih osnovni podatki bodo tako vidni vsem uporabnikom zemljevidov, ne le tistim, ki poznajo spletišče partizanstvo.si.

'''Pa se lotimo iskanja.''' Recimo da me zanimajo spomeniki v okolici mojega kraja Srednje Dobrave pri Kropi. V iskalno polje, ki se pojavi ob kliku na lupo, vpišem kako besedo iz imena spomenika, npr. Srednja Dobrava. Iskalnega izraza ni treba tipkati v celoti, že prej se na zaslonu pojavijo možni zadetki, tj. spomeniki, ki imajo v svojem imenu ime kraja. S klikom na želenega se na zemljevidu znajdemo na Srednji Dobravi; zvezdica za izbrani spomenik je obkrožena. 

S klikom na zvezdico (nanjo kliknemo šele, ko se ikona dlani nad zvezdico spremeni v ikono dlani z iztegnjenim kazalcem) se v levem stolpcu odpre zapis o spomeniku. Krasijo ga fotografije od blizu in od daleč, povečamo jih s klikom nanje; več informacij (fotograf, datum posnetka itd.) se po možnosti prikaže pri kliku na (i) pod sliko. Če smo vmes tavali kje drugje po zemljevidu, se na zvezdico  vrnemo s klikom na Lociraj točko in Približaj točko. Tretji zavihek pod slikami (Uredi podrobnosti) je samo za registrirane in prijavljene urednike.

Kadar so zapisi dolgi, se pomikamo do dna zapisa z drsnikom. Rubrike v zapisu so: Ime spomenika, Opis, Lokacija in dostop, Besedilo na spomeniku, Status, Avtor vnosa, Datum prvega vnosa, Datum zadnje spremembe [posloveniti], Vrsta spomenika, Spremembe, dopolnila, popravki, Občina, Katastrski podatki, Kategorije partizanskih spomenikov [namesto šifre naj se v izpisu pojavi ime], Povezani vnosi. Polja, ki zaradi pomanjkanja podatkov ali zaradi naglice niso bila izpolnjena, niso prikazana. 

S takim preprostim iskanjem bomo našli tudi obeležja, posvečena posamezni osebi, npr. kipe Tita. Za iskanje padlih borcev ali pobitih talcev, katerih imena so vklesana na plošče skupaj z drugimi, pa bomo morali vstopiti v '''napredno iskanje''' oz. zahtevno iskanje. Vanj vstopimo prek ikone lupa v levem kotu in z izbiro zbirke v seznamu pod iskalnim poljem. Lahko pa tudi po daljši poti s klikom na ''Navodila za zahtevno iskanje in izpise'' na dnu osnovnih informacij o spletišču v levem stolpcu in tam s filtriranjem zapisov (https://www.partizanstvo.si/filter/partisanmemorial). 

Na zaslonu se odpre seznam začetnih polj zapisa o spomeniku. Če želimo videti vsa polja, kliknemo na ''Show more filters'' [prevesti]. Vanje vpišemo, kar nas pač zanima, recimo kako besedo ali daljši niz iz Opisa spomenika, iz Besedila na spomeniku, Čas postavitve itd. Najbolj varno je, če v polju s črticami --------- ob iskalnem izrazu,  izberemo ''vsebuje'', lahko pa poskusimo tudi z možnostmi ''se ujema popolnoma'', ''začne se z'' ali ''konča se z''. 

Napravimo poizkus z iskanjem vseh obeležij v Občini Radovljica. Vrstica za občino se nahaja bolj spodaj. Klik na zavihek ''Filter'' [posloveni] desno spodaj izpiše na zaslon vsa obeležja v tej občini; če jih je veliko, jih razporedi na več strani. [manjka podatek o številu zadetkov] Desno zgoraj se na mini zemljevidu so ta obeležja označena z modrimi kapljicami. Na začetku vrstice s posameznim spomenikom sta dve klikljivi ikonici: z eno se preselimo v prikaz in opis spomenika na zaslonu, z drugo pa v urejanje tega spomenika (samo za registrirane in prijavljene urednike). Nekatera polja so nova (o arhitektu ali kiparju, datumu postavitve, vrsta in kategorija spomenika, povezani vpisi na druge zbirke ...) in vanje še nismo utegnili prepisati podatkov, zato si v tem trenutku največ zadetkov lahko obetamo z vpisovanjem v &quot;stara polja&quot; zbirke: Besedilo, Opis, Lokacija, Občina. [fino bi bilo tu imeti možnost izvoza vseh filtriranih zadetkov; trenutno jih lahko kopiramo stran za stranjo]

Kogar bi zanimal izpis in izvoz trenutnega stanja podatkov v pisarniške programe, bo na servisni strani kliknil na povezavo https://www.partizanstvo.si/en/export_xslx/partisanmemorial/ in potem v excelu ali kakem drugem programu filtriral, sortiral in izpisoval po svojih potrebah. Izpis celotne zbirke pokaže, da je trenutno v njej preko 9000 obeležij. 

Poglejmo še, '''kako se obeležja v zbirki partizanskih spomenikov povezujejo z drugimi zbirkami'''. Možnost povezovanja je dodatek novega vmesnika Mihaela Simoniča, zato smo jo utegnili uporabiti šele v posameznih primerih, v prihodnosti bo pa tega več. Gre za povezave z objekti na Wikipodatkih, na zemljevidu OpenStreetMap (OSM), na državno zbirko žrtev druge svetovne vojne Sistory, na Register kulturne dediščine (RKD) in na zbirko grobov Geneanet. Za vzorec naj bo [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.359073771&amp;lng=15.114255227&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3966 kip Tita v Velenju.]     Na dnu zapisa so trije povezani vnosi: na RKD, na OSM in na Wikipodatke. Ker smo resno spletišče, pričakujemo v prihodnosti vzajemne povezave na partizanstvo.si tudi z njihove strani. Povezavi na zbirki Sistory in Geneanet si oglejmo pri družinskem nagrobniku [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.597286&amp;lng=14.000657&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9936 Jožeta Počkaja v Brezovici pri Kozini.] Ta grob bo moral še kdo od nas obiskati in fotografirati, da v zapisu ne bomo imeli slike na posodo od Geneaneta.

Kako spomenike v zbirko vpisujemo oz. kako popravljamo in dopolnjujemo zapise, se tule ne bomo učili, ker so te spretnosti potrebne le nekaj deset pooblaščenim uporabnikom in se bomo že med sabo poučili. Naključne obiskovalce Partizanstva.si lepo prosimo, da morebitne pomanjkljivosti, napake, podatke o vandaliziranih ali na novo postavljenih spomenikih sporočate prek obrazca '''Sporočite nam podatke o manjkajočem spomeniku''', ki se nahaja pod povezavo na začetni strani in ustreza maski za urejanje, le da vaš vnos pred vpisom v zbirko kdo od veteranov preveri. Ker smo za razliko od inertnih inštitucij gorečniki, jih vnesemo takoj. Če bi se radi ekipi pridružili, nam pišite, z veseljem vas sprejmemo medse.

Naj pokažem še na '''servisne strani projekta na Wikiverzi''', kjer od leta 2017 dokumentiramo našo dejavnost (https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu). Google jo najde, če vanj vtipkamo naslov Partizanski spomeniki na zemljevidu, urejena pa je po poglavjih Literatura, Skupnost, Napotki, Objave, Problemi, Povezave. Najobsežnejši je seznam partizanske literature, ki je pomemben vir informacij o spomenikih. Poskrbeli smo npr. za digitalizacijo vseh letnikov borčevskega časopisa ''TV-15'' (1963&amp;ndash;1991) in kartoteke več deset tisoč partizanskih lokacij v Muzeju novejše in sodobne zgodovine itd.  Naj v poglavju [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnice|Skupnost]] pokažem, kako lepo se imamo na spomeničarskih delavnicah in piknikih in vas s tem povabim k sodelovanju. 

*[[Partizanski spomeniki na zemljevidu/Navodila za zahtevno iskanje in izpise]]
*[[Partizanski spomeniki na zemljevidu/Navodila sodelavcem za urejanje]]
*[https://board.net/p/spomenicarji Prostor za pripombe na novi vmesnik]

==Kako vpišem obeležje v zbirko na zemljevidu==

Po desetinah vpisanih obeležij na spletišču Partizanstvo.si lahko poskusimo s kratkimi navodili in nasveti. Ker se vmesnik ves čas po malem spreminja in dopolnjuje, jih je treba jemati z določeno rezervo. Tako kot se moramo pred kuhanjem opremiti s sestavinami, se moramo pred vpisovanjem spomenikov oskrbeti z naslednjim:

*registrirati se moramo kot uredniki, si pridobiti uporabniško ime z geslom in se prijaviti na partizanstvo.si
*na računalniku si v posebni mapi pripravimo fotografije spomenikov za vpis; v izvirni ločljivosti bodo preobsežne, za vnos jih v katerem od programov za to (sam še vedno uporabljam predpotopno Picaso) skrčimo na obvladljiv format (nekako 1600 x 1000 pik oz. 800 KB), ki omogoča udobno branje besedila na sliki
*v sosednjem oknu odpremo [https://www.sistory.si/ww2 zbirko žrtev druge svetovne vojne na Sistory] in v njej poiščemo osebo, ki ji je spomenik posvečen, oz. več oseb (če smo se tam registrirali in prijavili, lahko mimogrede prispevamo kaj tudi vanjo)
*v naslednjem sosednjem oknu odpremo [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ zemljevid nepremične kulturne dediščine] (RKD); to storimo, če imamo opraviti s spomenikom, ki je v zbirki opremljen s številko EŠD (iz RKD smo na Partizanstvo.si vpisali že vsa partizanska obeležja)
*za boljšo orientacijo v prostoru je včasih dobro imeti pri roki tudi katerega od drugih zemljevidov, npr. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 arhivsko Geopedijo,] v kateri lahko odpremo sloj občin in krajevnih skupnosti pa register krajevnih imen, ali pa [https://www.openstreetmap.org/ OpenStreetMap] (OSM), kjer si lahko natančneje ogledamo, kako prehodne so poti, ki vodijo mimo spomenikov, ali če je vanj naš spomenik kdo že vpisal

Tudi Partizanstvo.si bomo za udobnejše vnašanje delali v več vzporednih oknih. Eno okno naj prikazuje lokacijo, kamor nameravamo vpisati spomenik, drugo okno naj služi za urejanje te lokacije, tretje naj bo za dodajanje slik, četrto  pa za vpisovanje zunanjih povezav na RKD, Sistory, Geneanet, OSM ali Wikipodatke. Nova okna se nam bodo nanizala v zgornjo vrstico brskalnika ob kliku na povezave. 

Začnimo torej z urejanjem v drugem oknu. V urejevalni način vstopimo s klikom na predzadnji link ''Urejevalnik'' na dnu levega stolpca začetne strani. Odpre se vrsta možnih opravkov. Če želimo vnesti spominsko obeležje (spomenik, ploščo, infotablo ipd.), izberemo vrstico ''Spomeniki''. Kadar želimo vnesti partizansko točko, na kateri (še) ni obeležja ali napisa, izberemo vrstico ''Točke brez obeležja''. Kadar pa želimo vnesti točko, ki ima partizansko ime oziroma napis, nima pa obeležja (npr. Kajuhovo ulico, TVD Partizan, OŠ Stane Žagar ...), takrat izberemo vrstico ''Poimenovanja''. '''Zgodovinsko vrstico ''Bolnice'', ki smo jo podedovali od neznanega popisovalca pri Geopediji, sem zaklenil, ker imamo bolnice že vključene v zbirko ''Spomeniki'', kamor vnašamo tudi nove. ''' Za vnos spomenika na Hrvaškem izberemo vrstico ''Hrvaški''. Za vnos obeležij, ki nimajo statusa partizanskih spomenikov, izberemo vrstico ''Ostalo''. Sem spadajo npr. nagrobniki z zvezdo, ki ne stojijo na grobu partizana ali talca. Pod ostalo spravimo skratka vse, kar smo poslikali, vendar se je pozneje izkazalo, da ne ustreza definiciji partizanskega spomenika.  

Ker imamo v načrtu vnos partizanskega spomenika (ne pa kakega drugega obeležja ali partizanske točke brez obeležja ipd.), bomo proti dnu izbir kliknili na ''Spomeniki'' ali na gumb ''Dodaj'' na koncu te vrstice. 
*Če smo kliknili na ''Spomeniki'' ali na ''Spremeni'' na koncu vrstice, se bomo znašli na seznamu vseh spomenikov v zbirki, s sveže vpisanimi na vrhu; na dnu je podatek o trenutnem številu vseh v zbirki. Desno zgoraj je gumb ''Dodaj partizanski spomenik'', ki nas pripelje na vnosni obrazec, enako kot če bi kliknili na gumb ''Dodaj'' na samem začetku.
*Lotimo se kar prvega polja, tj. vnos točke s spomenikom na zemljevid (''Geom:'').
**Če imamo pri roki, npr. v epošti njegove koordinate, bomo kliknili na gumb ''Edit coordinates'' (Uredi koordinate) in vanj vnesli obe potrebni številki; zemljevid, ki je na začetku kazal nekam na geografsko središče Slovenije, bo zdaj pokazal teren od blizu, z modro kapljo na vpisani točki. Kadar se mobiji pri snemanju koordinat zmedejo in pokažejo točko kje stran, jo z miško odvlečemo na pravo mesto.
**Kadar koordinat nimamo, se na želeno mesto odpravimo peš, tj. s premikanjem zemljevida z miško in približevanjem/oddaljevanjem pogleda z gumboma + in -; ko smo na pravem mestu, kliknemo najprej na gumb ''Point on the map''/''Pokaži na zemljevid'' in potem na ustrezno točko na zemljevidu.
**Ker je ročno tavanje po zemljevidu zamudno, si v primeru vnosa več spomenikov v istem kraju, npr. nagrobnikov na britofu, lahko pomagamo s kopiranjem koordinat predhodnega spomenika. Ja, zato je dobro imeti odprto paralelno okno s koordinatami predhodnega spomenika.
*Naslednje polje je za vnos ''Imena spomenika''. Podredimo se argumentiranim nasvetom, naj bo praviloma
**iz imena osebe ali dogodka in imena kraja (npr. Ivan Fajdiga, Čepovan | OF, Lokve | Boj IX. korpusa, Avče); ime je pred priimkom po slovenskem pravopisu in po praksi na Wikipediji, od evropskih pravopisov imajo drugače samo Madžari; po enaki logiki (od specifičnega k splošnemu) je oseba pred krajem 
**ime naj bo v imenovalniku (Franc Rozman, ne pa Francu Rozmanu)
**naj ne vsebuje nepotrebnih izrazov spominsko obeležje ipd., ker so zanje naslednja polja
**naj ne bo v samih velikih črkah
*V polje ''Opis'' prekopiramo povzetke o osebi/dogodku in spomeniku iz literature ali citiramo pričevanja; na koncu navedemo vire, po možnosti s povezavo nanje v obliki hiperlinkov: označiš besede, z desno miškino tipko na označenem nizu odpreš vrstico za URL in vanjo prekopiraš http; po koncu vpisa preveri delovanje hiperlinka in ga popravi, če so se v povezavo pomotoma prekopirale kake smeti. Več ko bo informacij o spomeniku (članki, odlomki iz knjig, pričevanja), bolje bo. Reference navajamo vsako v svoji vrstici v obliki alinej z začetno piko. Naslov Viri zato ni potreben. Sem smo vnašali reference Sistory, RKD, gesla v Wikipediji itd., zdaj pa tega ne počnemo več, ampak naštete zunanje zbirke vnesemo v ločeno polje (glej poglavje nižje). Sem spadajo informacije o avtorju verzov na spomeniku, za kiparja ali arhitekta in datum odkritja pa je rubrika posebej malo nižje. V poštev pridejo informacije o proslavah, obnovah, vandalizmu, premikih obeležja. Po možnosti vpišemo dimenzije, obliko in materiale spomenika. Besedilo čim manj oblikujmo: ležeče črke uporabimo samo za naslove knjig in revij, krepke črke za podnaslove pri zelo dolgih opisih.
*V polju ''Lokacija in dostop'' navedemo večinoma ulico, (najbližjo) hišno številko in ime kraja. Koordinate pa samo v primeru razhajanja podatkov; koordinate so sicer samodejno zabeležene. Če lokacija ni natančno označena, npr. za posamezni grob na britofu, to v izogib nesporazumov zapišemo.
*V rubriko ''Besedilo'' na spomeniku vtipkamo, kar piše na obeležju. Če so same velike črke, z velikimi črkami, če so napake, skupaj z napakami. V oglate oklepaje postavimo nebesedilni napis vklesanega: [zvezda], [srp in kladivo], [križ], [lovorova vejica], [portret v medaljonu], [triglav] ipd.; na ta način jih me mogoče v zbirki poiskati. Vrstice naj bodo tako kot na spomeniku, v novo vrsto se premaknemo s kombinacijo tipk dvigalke in vnašalke (shift + enter), da vrstični razmiki ne bodo preveliki. '''Ne''' upoštevamo pa velikosti črk, njihove debeline in barve; te lastnosti besedila vpišemo v Opis spomenika. Pri več napisnih površinah na vrhu teksta pojasnimo: Besedilo na plošči, Tretja stranica ipd. Povezave, umik besedila, večstolpčnost zanemarimo, ker so te lastnosti razvidne s slike, tu pa bi povzročale pretirani obseg zbirke in počasnejše iskanje. Če smo besedilo prekopirali od kod drugod, ga označimo in z ikono T&lt;sup&gt;x&lt;/sup&gt; prilagodimo okolici.
*''Avtor spomenika'' je kipar, arhitekt, včasih tudi kamnosek. Zapišemo samo polno ime in priimek v imenovalniku, brez ing., arh. Pri skupinskih projektih zapišemo vse poznane, pri ploščah običajno nikogar.
*''Čas postavitve'' (odkritja) zapišemo z datumom v obliki 1. 8. 1950 (ne pa morebiti 01. 08.), s presledki za pikami, včasih je poznano samo leto.
*''Status spomenika'' je lahko obstoječ, neobiskan, deponiran, premaknjen, uničen, poškodovan, nedoločen (kadar še ne vemo, kam je izginil). Vsaka oznaka nariše na zemljevidu zvezdico drugačne barve.
*V ''Opombe'' zapišemo reči, ki se ne bodo pojavile v zapisu in bodo vidne samo urejevalcem, npr. kaj je treba še raziskati v zvezi z njim, dileme pri uvrščanju.
*''Avtor vnosa'': sem vpišemo svoje ime v kakršni koli obliki (kratice, vzdevek, polno), le enako naj bo povsod zaradi statistike.
*''Spremembe, dopolnila, popravki'' je rubrika, v kateri smo povzeli svoje intervencije v obstoječe zapise: dodatke slik, obiske, spremembo statusa spomenika itd. in se podpisali skupaj z datumom. Po novem so spremembe registrirane v zgodovini spomenika, ki se odpre s pritiskom na gumb Zgodovina v urejevalnem načinu desno zgoraj. Lahko pa spremembe tu argumentiramo, če tega nismo storili že v rubriki Opombe.
*Sledi gumbek za skritje zapisa pred opazovalci, ki ga še nismo uporabili, mogoče pa kdaj pride v poštev.
*Med ''Vrstami spomenika'' izberemo spominska plošča, kip, doprsni kip, spomenik, spominski kamen, spotikavec, nagrobnik, grob(išče), skulptura, muzej, infotabla, drugo (mozaik, relief, sidro, obelisk ...); v prihodnosti mogoče lahko več izbir hkrati. Za natančnejše napotke pri odločitvi preberi [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Vrste obeležij]]. 
*''Občina'': kliknemo ime občine, ki se pojavi med tipkanjem.
*''Katastrske podatke'' prepišemo iz virov ali jih odkrijemo na zemljevidih, ki omogočajo ogled parcel, npr. Geopedija, državni GIS, i-občine. Imen privatnih lastnikov ne vpisujemo, vtaknemo jih lahko v rubriko Opombe.
*Zadnja rubrika so ''Kategorije partizanskih spomenikov''. Na [[Skupine partizanskih spomenikov]] so naštete trenutne možnosti (če držimo tipko ''ctrl'', lahko označimo več kategorij hkrati); če je potreba po dodatni kategoriji, sporoči. Ta rubrika nadomešča starejše oznake v rubriki Opis, npr. heroji123, kurirji123. Če imamo čas in voljo, pri zgodaj vnesenih obeležjih vpišemo sem stare oznake iz rubrike Opis. Recimo da smo vpisali družinski nagrobnik na britofu za človeka, ki je umrl med 1941 in 1945. Iz Sistory smo izvedeli, da je bil partizan, čeprav na nagrobniku to ni označeno. Za obeležje si bomo izbrali dve kategoriji: ''družinski nagrobnik'' in ''brez partizanskih oznak''. 

'''Če se kaj zalomi in se zazdi, da je zapis spomenika kam odtaval ali dobil dvojnika, mi to sporočite, da nepotrebni ali napačni zapis pobrišem. -- miran''' 

===Slike na Partizanstvo.si===

Obstoječe slike urejamo v rubriki ''Slike spomenikov'': spreminjamo njihovo zaporedje, podnaslove, licenco itd.

Novo sliko ali več njih vnesemo v rubriki ''Naloži več slik'' na dnu vnosne maske podobno, kot smo to počeli doslej, z izpolnitvijo osmih polj (glej napotke v naslednjih odstavkih). 

Najprej izberemo na svojem računalniku sliko za vnos (''Izberite datoteko''), potem jo naslovimo (''Caption''; te izraze bo treba še posloveniti), najbolje kar enako kot spomenik ali celo s kakim natančnejšim dodatkom, v  polje ''Avtor'' zapišemo svoje ime ali vzdevek (pri naslednjih primerih se nam bo ponudilo kar samo od sebe). ''Datum posnetka'' (Date taken) je lahko natančen, približen, ali pa neznan. Če je natančen, ga izberemo in kliknemo na koledarju. (Če vnašamo starejše slike, podatek o času posnetka najdemo v informacijah o sliki &amp;ndash; Lastnosti &amp;ndash; z desnim klikom na ime datoteke.) 

'''Licenca'''. Dogovorjeni smo, da svoje posnetke dajemo v prosto rabo z izbiro možnosti &lt;font color=green&gt;Creative Commons (CC-BY 4.0)&lt;/font&gt;, ki od uporabnika pričakuje samo to, da navede ime fotografa, če pa imena fotografa ni, naslov spletišča Partizanstvo.si. Če vzamemo posnetek od drugod, je zanj ustrezna izbira &lt;font color=green&gt;Copyright (poštena raba)&lt;/font&gt;, razen če ni opremljen z oznako, da ga je fotograf prepustil v javno last. S Copyright (poštena raba / ''Fair use'') opremimo tudi fotografije avtorsko zaščitenih del, kot so kipi; licenca jamči, da umetnina ni bila fotografirana za komercialni namen. Z licenco &lt;font color=green&gt;Javna last&lt;/font&gt; opremimo tuje fotografije, ki so bile objavljene v časopisu oz. knjigi ali postavljene v javne zbirke (npr. muzejske) pred 1. 1. 1970. Fotografije, objavljene po tem datumu, dobijo oznako Copyright (poštena raba). Postavljanje zaslonskih posnetkov s StreetView Google ne dovoli, zato jih čim prej zamenjajmo s svojimi posnetki lokacij. Licenca &lt;font color=green&gt;Geneanet&lt;/font&gt; je samo za slike s tega spletišča; njihova komercialna raba ni dovoljena.

Rubrika ''Source'' (Vir) je za navedbo spletnega naslova ali bibliografskih podatkov o tiskani publikacijo, od koder smo jo vzeli. Rubrika ''Content type'' je za vnos imena ene od naših zbirk, v katero želimo prispevati sliko. Klik na trikotniček na koncu vrstice odpre možnosti: Partizanski spomenik, Partizansko poimenovanje, Točka brez obeležja, Obeležje ... Zadnja rubrika ''Object'' (Predmet) je za vnos spomenika, pri katerem naj se slika prikaže. Pozor! Ne klikni v polje, preden ne klikneš na trikotniček na koncu vrstice, kar izprazni vnosno polje. Zdaj šele začneš tipkati besede iz imena spomenika in izbereš pravo izmed ponudb, ki se pojavijo.

Napačno uvrščene slike ali kako drugače narobe vpisane slike lahko samo pobrišemo s klikom na ''Izbriši'' na dnu vnosnega obrazca.

V polju o levem robu zaslona lahko sicer slike nalagamo tudi še po starem z [https://partizanstvo.si/admin/zemljevid/ urejevalnikove strani] tako, da na seznamu opravkov izberemo ''Slike spomenikov'' ali kar direktno s klikom na ''Dodaj'' v isti vrstici, vendar je vnos slik kar znotraj urejanja posameznega spomenika udobnejši.

===Vnašanje povezav===

Sistem nas opozarja, da vnašanje povezav v polje Opis spomenika ni priporočljiv, zaradi hitrejše odzivnosti spletišča povezave vnašamo v rubriko proti dnu obrazca z zelenim napisom ''Povezani objekti v zunanjih zbirkah''. Tu kliknemo na ''Dodaj še en Povezani objekt v zunanji zbirki'', ki nam s klikom na puščico na koncu polja ------- pokaže naslednje pogostejše možnosti: Predmet v Wikipodatkih, Sistory, Druge povezave, Register kulturne dediščine, Geneanet, OpenStreetMap object, Partizanstvo.si (za povezave na druge zapise v naši zbirki), dLib, Umetnost za skupnost, Stare slike Cerknica, Slovenska biografija; seznam bom še dopolnjeval, če se pokaže potreba. V okence ''Zunanji ID'' vnesemo spremenljivi del spletnega naslova, običajno številko na koncu URL-ja, pri Drugih povezavah pa kar celotni https://.... V okence Additional information pa vpišemo podatke, ki bodo bralcu povedali, na kaj se nanaša link  npr.: naslov wikipedijskega gesla pri Wikipodatkih, ime padlega pri Sistory ali pokopanega na Geneanet, ime avtorja članka/knjige med Drugimi povezavami ali na dLib, osebe v Slovenski biografiji. 
Navedemo lahko več različni povezav na isto spletišče, recimo na več žrtev v Sistory. Če se zmotimo, kliknemo na koncu vrstice na ''Izbrišem''. Če se pojavijo kake druge težave, sporoči, da jih posredujemo Mihu.

====Vnašanje povezav na povezane zbirke====

Povezave z zunanjimi zbirkami vnašamo iz [https://partizanstvo.si/admin/zemljevid/ urejevalnikove strani] prek vrstice ''Povezani objekti v zunanjih zbirkah'', enako kot pri slikah s klikom na vrstico oz. na ''Spremeni'' bodisi neposredno s klikom na ''Dodaj''. Znajdemo se pred vnosnim obrazcem Dodaj Povezan objekt v zunanjih zbirkah. V prvi rubriki ''Content type'' (Vrsta vsebine) izberemo npr. Zemljevid/Partizanski spomenik. V rubriko ''Object ID'' vnesemo številko spomenika v naši zbirki. Ta se nahaja v oklepaju na koncu imena spomenika, kadar smo spomenik odprli v urejevalnem načinu, ali na začetku vrstice v [https://partizanstvo.si/admin/zemljevid/partisanmemorial/ seznamu vseh spomenikov.] V rubriki ''External project'' (Zunanji projekt) s trikotničkom na koncu vrstice izberemo med [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ RKD,] [https://www.sistory.si/ww2 Sistory,] [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Main_Page Wikidata,] [https://en.geneanet.org/ Geneanet,] [https://www.openstreetmap.org/ OSM,] kamor pač želimo povezati naš spomenik. V zadnji rubriki ''Zunanji ID'' navedemo številko spomenika v izbrani zbirki. Te številke so za vsako zbirko specifične: številke predmetov med Wikipodatki se začnejo s Q, do petmestne številke spomenika v RKD najdemo pod kratico EŠD (ali pa jo kar prekopiramo iz naše rubrike Opis, kamor smo jih doslej vpisovali), identifikator v Sistory pa je 32-mestna številka žrtve tik pod imenom osebe. Zunanje povezave se pokažejo na dnu zapisa o spomeniku. Preverimo, če delujejo, in popravimo napake, kadar ne.

==Nagrobniki==

Miloš je napravil tipologijo nagrobnikov, ki jih vpisujemo na Partizanstvo.si:
*ki pripadajo med vojno padlim borcem in žrtvam fašizma in imajo to na nagrobniku napisano
*ki imajo samo zvezdo in datum med 1941 in 1945
*za katere šele v Sistory najdeš, da so izgubili življenje  zaradi okupatorja in njegovih pomagačev
*ki so umrli po vojni in imajo na nagrobniku zapisano svojo pripadnost ali samo zvezdo
*ki so pri povojni obnovi imeli pomembno vlogo

Dodati je treba še
*partizanski grob ali grobišče s spomenikom na pokopališču

Nagrobnikov bo v zbirki partizanskih spomenikov nekaj tisoč. Na spomeniško krajino na zemljevidu kljub temu ne vplivajo, ker so nakopičeni na pokopališčih in jih pokaže šele pogled od blizu. Potrudili pa se bomo, da bomo imeli na klik dosegljivo njihovo evidenco. 

Zbirka Partizanstvo.si se od dosedanjih zbirk partizanskih spomenikov razlikuje v tem, da  poleg grobov partizanov na pokopališčih, ki so v domeni občin in krajevnih skupnosti ter imajo status javnih obeležij, vsebuje tudi družinske nagrobnike, ki nimajo statusa javnega obeležja. Zanje skrbijo družine umrlih in na njih so običajno tudi imena drugih članov družine oz. rodbine. 

Za nagrobnike, pod katerimi so pokopani mrtvi, bi bilo najbolje, da njihovo ime vsebuje besedo grob, grobišče ali grobnica. Vendar to lahko vključimo šele po pregledu seznama vojnih grobov in grobišč po občinah iz leta 2000. Pa tudi če v tem pregledu piše, da gre za grob, podatek ni nujno veljaven: zaradi pomanjkljive evidence in nepooblaščenih prekopov je lahko zastarel (prim. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=16&amp;lat=46.341557990567516&amp;lng=14.132988452911379&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=130 Stane Šurk, pri Bodeščah]). 

Na družinskih nagrobnikih so neredko vklesana imena umrlih, ki jih v grobu prav gotovo ni, saj so umrli v koncentracijskem taborišču na tujem ali so bili pogrešani. 

Večina spomeničarjev je za to, da družinskih nagrobnikov ne vpisujemo v ločeno zbirko oziroma jih ne označujemo z zvezdico drugačne barve. Prav tako ni smiselno iskati ločnice med javnimi in zasebnimi obeležji, ker meja med enimi in drugimi ni vedno jasna. 

K jasnosti bo prispevala kolikor mogoče natančna kategorizacija obeležij, ki imajo obliko nagrobnika. Na voljo so naslednje izbire (lahko tudi več izbir hkrati): 

* nagrobniki (kadar je obeležje na pokopališču in je na njem ime enega partizana ali več njih)
* družinski nagrobniki (kadar so ob padlem tudi drugi mrtvi člani družine, lahko tudi umrli na nasprotni strani)
* brez partizanskih oznak (partizansko identiteto mrtvega oz. da gre za civilno žrtev okupatorja razberemo šele iz Sistoryja ali iz literature)
* povojni (kadar je v grobu poznan partizan, ki je umrl po vojni)
* nesreče

Nagrobnike umrlih med drugo svetovno vojno, ki niso bili ne partizani ne civilne žrtve okupatorja, bomo vpisali v ločeno zbirko Ostalih obeležij. Tam bodo tudi nagrobniki dezerterjem iz partizanske vojske in kolaborantom. 

Pač pa v zbirko partizanskih spomenikov spadajo morebitni nagrobniki partizanov, ki so bili likvidirani od svojih ljudi zaradi nestrinjanja z linijo poveljevanja, zaradi nesporazuma, iz osebnih razlogov, kakor tudi tistim, ki so napravili samomor ali umrli po nesreči. Sem bi sam vpisal tudi civilne žrtve, ki so umrle od partizanske krogle po naključju, to so t. i. kolateralne žrtve.

Kako z '''nagrobniki z zvezdo in smrtno letnico po vojni'''? Če v literaturi, arhivih in na spletu ni podatkov o partizanski identiteti pokopanega, predlagam vpis nagrobnika v zbirko Ostalih spomenikov. Izjema so redki primeri osebnosti, ki niso bili partizani, so pa veliko storili za partizanstvo &amp;ndash; te vključimo v zbirko Partizanski spomeniki (npr. pisatelja Vladimirja Kavčiča).

V tem trenutku so vsaj starejši opisi obeležij brez oznake kategorije, kar bo treba postopoma, od občine do občine, od pokopališča do pokopališča dopolniti. Obdelane občine in pokopališča bomo sproti odkljukali na [[Nagrobniki po pokopališčih v občini|seznamu na servisnih straneh na Wikiverzi]].

V dvomu o statusu obeležja/nagrobnika naj prevlada princip vključevalnosti. V zbirki partizanskih spomenikov je v skladu z njegovo obravnavo v vseh povojnih letih tako tudi spomenik vaški straži v Hinjcah, ki so jo pobili Nemci po nesporazumu, kakor plošča petim padlim članom družine, med katerimi je eden bil likvidiran zaradi prestopa k okupatorju ([https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.196508834821316&amp;lng=14.27480220794678&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=405 Ravniharjevi na Križni Gori]) ali plošča ustanovitelju OF Črtomirju Nagodetu, ki so ga obsodili kot vohuna in usmrtili po vojni). Njihova izključitev iz Partizanstva.si bi žrtvam utrla pot na farne plošče, kar nikakor ne bi bilo v redu.

==Stardit==

*[https://stardit.wikimedia.org.au/ Stardit, odprt sistem za izmenjavo informacij o pobudah in projektih, npr. občanskoznanstvenih; vpiši tja Partizanske spomenike]

==Napotki za arhivsko verzijo zbirke na Geopediji (dokler ta še obstaja)==

===Kako iščemo z gesli===

*[https://slov.si/doc/geopedia_gesla.docx Miloševi napotki za iskanje skupin spomenikov na Geopediji s pomočjo gesel]
*dodatna gesla:
**vojni nagrobniki brez oznak123
**partizanske točke brez obeležja
**pomnik1991

===Kako delamo povezave===

*[https://slov.si/doc/spomeniki_popravki_besedila_feb2024.xlsx Miloševa tabela popravkov rubrike Besedilo 2. 2. 2024]
*[https://slov.si/doc/linki_v_geopediji.docx Miloševi namigi za vnos povezav v Geopedijo]

=== Kako najdemo spremenjene hišne številke in ulice===

Samodejnega pretvornika ni, za Ljubljano so informacije o starih in novih naslovih na Geodetski upravi (rpe.gulj@gov.si).

===Geopedija 4 dummies===

#	Ggl 4: partizanski spomeniki na Geopedii
#Pejt na prvi link
#Zavihek: Personal, pejt na Partizanstvo &gt; spomeniki &gt; vtipkaj ulico ali cesto na kateri je spomenik, če jo veš.
#Login!
#	Najdi spomenik, če je že vpisan.
#	Pejt na ‘edit feature’ od spomenika. Ta tipka ima slikico svinčnika!
#	Če je že na zemljevidu zvezdica in jo le popravljaš/dopolnjuješ, potem je srednja ikona levo gor.
#	Če še ni zvezdice, najdi pravo mesto na zemljevidu!
#	Klikneš na: Content: partizanski spomeniki. Ta content je zelena točka, ki zgleda kot kapljica levo zgoraj ali spodaj: vpišeš spomenik tja!
#	Izbereš status zvezdice: obstoječi, neobiskani ali odstranjeni.
#	Daj gor fotke! Slikce: resize: na srednjo velikost: M kot medium! V tej velikosti so okoli 2MB.
#	Spremeni naslov slike v ime, ki ima vsebino slike in avtorja in dodaj letnico! Vedno je treba to info: KDAJ, KDO, KAJ!!!
#	Fotke daj gor: za več fotk naenkrat jih daš gor pod sliko 4! Tu lahko dodaš do 5 slik! To je dobro zato, da poleg obeležja slikaš še okolico oz. hišo, na kateri je obeležje. Na sliko 4 se doda slike tako, da se ti odpre okno, v njem klikneš več slik hkrati, tako, da držiš tipko Ctrl.
#	Lokacija in dostop: če je spomenik na Žalah, uporabi info iz iskalnika grobov! Če je obeležje zasebni grob na pokopališču, napiši pod tip spomenika: družinski nagrobnik! To je pombmeno zato, ker so tudi drugi tipi nagrobnikov!
#	Kako dobiš info iz iskalnika grobov: v iskalniku grobov klikni: VEČ.
#	Opis obeležja: če je gor zvezda, križ, itd., napiši tak simbol v oglatem oklepaju!
#	Občina, podpis, datum!
#	Rubrika spremembe: lastni zapis spremeni s to rubirko le, če je sprememba na terenu! Sveži datum daj v rubrika spremembe, da v vnosu ostane prvotni datum!
#	Pri spremembah je treba koledar spremeniti ročno! To velja le za spremembe/popravke v obstoječe zapise!
# Lahko se tvoj doprinos na Geopedio shrani med delom večkrat, da info ne izgubiš! -- Mojca Župančič 14. 5. 2022

===Razno===

Ker na Geopedijo ni vedno mogoče naložiti fotografij v dovolj veliki ločljivosti in velikosti, da bi bilo jasno vidno besedilo na spomeniku, svetujem vzporedno nalaganje fotografij spomenikov, ki niso avtorska dela, v Zbirko (Commons). Ali pa vsaj njihovo hrambo v svoji mapi na domačem računalniku.

V tabeli vseh zapisov (odpre se, če ste se prijavili z uporabniškim imenom, s klikom na predzadnjo ikono v vrstici levo spodaj) preverjamo, kaj vse je bilo nazadnje naloženo v zbirko ali v njej spremenjeno. V tabeli jih najdemo, kadar v tabeli za iskanje uporabimo filter.

Pri vpisovanju iskalnih izrazov v iskalno polje upoštevajte velike začetnice pri krajevnih imenih in v spustnem meniju izberite vrsto iskanja: po lokacijah, po celotnem besedilu, po koordinatah, po kartah ali po slojih.

===Kako se spopademo s koordinatami===

Mobi mi javlja koordinate spomenika, npr. Latitude: 46,31946° Longitude: 13,90451°. To točko dobim na Geopediji tako, da v iskalnem polju izberem opcijo koordinate in vpišem koordinate s piko namesto vejice, brez stopinj, vendar s kraticama za sever in vzhod, takole: 46.31946N 13.90451E. točka se centrira, s krožcem pa se na zemljevidu označi šele, ko v zgornji menijski vrstici odprem orodja &gt; pretvornik koordinat (odkljukam decimalno). Koordinate je koristno prekopirati v rubriko Lokacija.

Geopedija lepo pokaže tudi takle tip koordinat: 45°35'7,68&quot; N 14°43'59,58&quot; E. Koordinate v drugih formatih pretvoriš v berljiv format s [https://www.mkx.si/geoconv/ spletnim geokonverterjem.]

===Kako vnašamo katastrske podatke===

Meje parcel in parcelne številke dobimo na državnem [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja Atlasu okolja], potem ko ti dve opciji (Zemljiški kataster in Številke parcel) odkljukamo desno v rubriki Prostorske enote. Drugi vir parcelnih številk je PISO ([https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx Prostorski informacijski sistem občin]).</text>
      <sha1>gp47kc8516h0ekbswcqgroguwbw5vnh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odaljeno branje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4295</id>
    <revision>
      <id>84914</id>
      <timestamp>2026-05-12T18:24:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga...«</comment>
      <origin>84914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2700" sha1="8je284ewqhk2575i6ojus1y5w1nbwoj" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno (če jo je). Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan in seveda jaz v ''Novi pisariji''. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.</text>
      <sha1>8je284ewqhk2575i6ojus1y5w1nbwoj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84915</id>
      <parentid>84914</parentid>
      <timestamp>2026-05-12T18:30:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3197" sha1="44hxncn76t1i9abbqsmhj7l2each6pq" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno (če jo je). Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno.</text>
      <sha1>44hxncn76t1i9abbqsmhj7l2each6pq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84916</id>
      <parentid>84915</parentid>
      <timestamp>2026-05-12T18:58:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4755" sha1="dl1r9k5m2isrmackg91tsjwt61jpbhc" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. xxx

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago besedilo/besedila v elektronskem formatu in na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje. 

Korpusov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo.</text>
      <sha1>dl1r9k5m2isrmackg91tsjwt61jpbhc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84917</id>
      <parentid>84916</parentid>
      <timestamp>2026-05-12T19:12:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5688" sha1="qy1ps49zo5ck6lf8dhx549xnlzw245f" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. xxx

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago besedilo/besedila v elektronskem formatu in na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje. 

Korpusov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da Wikivir nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

Zgodovina Wikivira, količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik. Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. Zgodovina strani (od maja 200, zadnje redakcije), glava, kategorizacija v nogi. 

{{v delu}}</text>
      <sha1>qy1ps49zo5ck6lf8dhx549xnlzw245f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84920</id>
      <parentid>84917</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T08:17:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5813" sha1="ln4xpec19pnkarpjd2fuf61usnpedv2" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. xxx

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje. 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri uporabe literarnih količin'''

Brez računalnika v 1980. letih: 
*
*

*telo


{{v delu}}</text>
      <sha1>ln4xpec19pnkarpjd2fuf61usnpedv2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84923</id>
      <parentid>84920</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T09:19:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7411" sha1="pe7siwinv5boqk030ozvulhptpfzryu" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. Oddaljeni pristop sem koncipiral v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje. 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*pripovedni čas v povesti
*Tavčar
*Malovrh
*kmečka povest
*zgodovinski roman
*kulturomika

{{v delu}}</text>
      <sha1>pe7siwinv5boqk030ozvulhptpfzryu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84924</id>
      <parentid>84923</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T09:29:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7586" sha1="992epti64iysu6h9yox8vxt2q6vubon" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje. 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*Tavčar
*Malovrh
*zgodovinski roman
*kulturomika

{{v delu}}</text>
      <sha1>992epti64iysu6h9yox8vxt2q6vubon</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84926</id>
      <parentid>84924</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T10:04:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8175" sha1="gyut3womoync6aqgg6pwcqwqg5pqtwj" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant). 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest
*zgodovinski roman
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>gyut3womoync6aqgg6pwcqwqg5pqtwj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84927</id>
      <parentid>84926</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T11:25:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8638" sha1="q07hk69i6eukvkx50cxgq9kd5fj7ywo" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaje pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest: 
*zgodovinski roman:
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>q07hk69i6eukvkx50cxgq9kd5fj7ywo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84928</id>
      <parentid>84927</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T11:28:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8849" sha1="4pcs9rc9ihenrkdgfm3bg62vwjm33hl" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaje pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem nagovarjal, da izris dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest: 
*zgodovinski roman:
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>4pcs9rc9ihenrkdgfm3bg62vwjm33hl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84929</id>
      <parentid>84928</parentid>
      <timestamp>2026-05-13T11:53:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8881" sha1="ptq9lxji0ajfj48x10dn96tk242imkj" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Najbrž jo je dobil, ker je bil čez dve leti v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta ga je zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po geslu samo wikiroboti (mrtvi linki itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. Nemcem gre za nohte. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz tesno branje, ki ni posrečen, bolje se sliši interpretativno ali analitično branje. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavekv ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaje pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem nagovarjal, da izris dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest: 
*zgodovinski roman:
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>ptq9lxji0ajfj48x10dn96tk242imkj</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>