Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.7 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 4084 85112 85034 2026-06-19T12:38:08Z ElaPer 4723 85112 wikitext text/x-wiki '''Pedagoška praksa pri didaktiki književnosti''''' *[[V prvi osebi ednine Harukija Murakamija kot motivacijsko branje]] (Lana Jarc) '''Priprave po metodi šolske interpretacije''' *[[James Joyce: Ulikses]] (Ana Medvešček Leban) *[[Ljudska: Kralj Matjaž]] (Taja Jereb) '''Priprave po metodi obrnjenega učenja''' * [[Ivan Cankar: Kostanj posebne sorte]] (Tamara Levar) '''Priprave po metodi reševanja književnih problemov''' * [[Prežihov Voranc: Požiralnik in Tjaša Mislej: Naše skladišče]] (Tamara Levar) '''Domače branje po metodi etapnega branja''' *[[Markus Zusak: Kradljivka knjig]] (Eva Oblakovič) *[[Henry James: Obrat vijaka]] (Klara Zevnik) *[[Mirana Likar: Pripovedovalec]] (Sara Ban) *[[Jerome David Salinger: Varuh v rži]] (Jera Bobič) *[[Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled]] (Lara Lazar) *[[Anja Mugerli: Čebelja družina]] (Lara Geltar) *[[Primo Levi: Ali je to človek]] (Hana Ferizović) *[[Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji]] (Lara Curk) *[[Imre Kertész: Brezusodnost]] (Nina Glavan) *[[Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča]] (Uroš Ferrari Stojanović) *[[Harper Lee: Če ubiješ oponašalca]] (Matic Kotar) *[[Dragica Potočnjak: Za naše mlade dame]] (Ela Perovnik) '''Primerjalno branje v gimnaziji''' *[[Pekel brez boga: didaktična primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije]] (Stefano Coren) *[[Dva obraza ženskega upora: didaktična primerjava del ''Zgodba mojega življenja'' in ''Debeluška'']] (Lana Jarc) *[[Preobrazba – med telesom in dušo: didaktična primerjava kratkih pripovedi Preobrazba Franza Kafke in Vinska mušica Venka Andonovskega]] (Lia Luša) *[[Penelopa skozi čas: didaktična primerjava Petiškovih Starih grških bajk in Atwoodine Penelopine preje]] (Taja Jereb) *[[Ljubezen oveni: primerjalno branje zbirke Dylanovih pesmi ''Ni še mrak'' in Lainščkove zbirke ''Ne bodi kot drugi'' v gimnaziji]] (Mirjam Kastelec) *[[Primerjalno branje drame Naše skladišče Tjaše Mislej in novele Boj na požiralniku Prežihovega Voranca]] (Tamara Levar) mttzggguaal7u34gfuqzlgsh4pqqw1f 2 4306 85109 2026-06-19T12:28:29Z ElaPer 4723 nova stran z vsebino: »==Uvod== V seminarski nalogi podam predlog obravnave drame Za naše mlade dame za domače branje v gimnaziji. V nalogi najprej predstavim Dragico Potočnjak, njeno življenje in delo, pri čemer se osredotočim na njen literarni opus in njegove značilnosti. Nadaljujem s predstavitvijo dela Za naše drage dame, kjer obravnavam dramsko zgradbo, osebe, prostor in čas. Predstavitev dela zaključim s kratko obnovo vsebine. Nato predstavim idejo, kako bi sama obravnava...« 85109 wikitext text/x-wiki ==Uvod== V seminarski nalogi podam predlog obravnave drame Za naše mlade dame za domače branje v gimnaziji. V nalogi najprej predstavim Dragico Potočnjak, njeno življenje in delo, pri čemer se osredotočim na njen literarni opus in njegove značilnosti. Nadaljujem s predstavitvijo dela Za naše drage dame, kjer obravnavam dramsko zgradbo, osebe, prostor in čas. Predstavitev dela zaključim s kratko obnovo vsebine. Nato predstavim idejo, kako bi sama obravnavala delo v razredu. Pojasnim, kje bi se mi zdela obravnava drame primerna in kakšne cilje bi želela z obravnavo doseči. Nato predstavim način obravnave literarnega dela, ki ga razporedim med osem šolskih ur. Obravnava je sestavljena iz motivacije in lokalizacije besedila, pobralnih strategij in ocenjevanja domačega branja. ==O avtorici in njenem delu== === Dragica Potočnjak === Dragica Potočnjak je dramska in filmska igralka, pisateljica in dramatičarka. Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, leta 1964 pa se je z družino preselila v Ljubljano. Tam se je vpisala na študij dramske igre na AGRFT, po zaključenem študiju pa se je zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Do leta 1991 je pogosto sodelovala tudi v gledališčih na Hrvaškem, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Večkrat je zaigrala tudi v filmih, posveča pa se tudi pisanju literature in pedagoškemu delu. Za svoja literarna dela je prejela številne nagrade, med njimi nagrado Slavka Gruma, Župančičevo nagrado in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Polde Bibič« za življenjsko delo (Pezdirc Bartol 2016: 271). V svojih literarnih delih prikazuje svet marginaliziranih posameznikov in njihovih stisk, ki so pogosto spregledane. Bralca in gledalca pogosto šokira s svojim neposrednim pristopom k tabuiziranim temam. V delih redno opisuje družinsko nasilje, samomor, alkoholizem in psihološke travme, s čimer želi opozoriti na tisto resničnost, pred katero si je pogosto lažje zatisniti oči (Pezdirc Bartol 2016: 271). === Za naše mlade dame === Dragica Potočnjak je napisala dramo Za naše mlade dame leta 2007, ko je za delo prejela tudi nagrado Slavka Gruma. Prvič je bila uprizorjena leta 2008 (Pezdirc Bartol 2016: 271). ==== Vsebina ==== Drama predstavlja zgodbo Brine, njene matere Katarine in očeta Borisa. Odvija se v t.i. flashbackih, ki prikazujejo življenje pred Brininim rojstvom in Brinino življenje, ko je stara štiri, štirinajst in osemnajst let. Poleg teh prizorov se skozi dramo odvijajo tudi irealni prizori, ki potekajo v irealnem času in prostoru. Brina je osemnajstletno dekle, ki izhaja iz neurejene družine. Oče jo od njenega četrtega leta dalje posiljuje, za kar mama Katarina kmalu izve in tudi želi preprečiti, vendar se mu zaradi lastne nemoči ne uspe postaviti po robu. Katarina svojo stisko utaplja v alkoholu, ob tem pa je tudi sama nasilna do Brine in jo pretepa. Zaradi Borisove zlorabe se želi Katarina ločiti in prevzeti skrb za Brino, vendar je ob ločitvi skrbništvo dodeljeno Borisu zaradi Katarinine očitne odvisnosti od alkohola. Katarina skuša kasneje po svojih zmožnostih poiskati pomoč pri inšpektorju in duhovniku, ki pa nista pripravljena prisluhniti njeni stiski in ji ne pomagata. Brina se s svojo stisko sooča sama, ob čemer se zateče k drogiranju in uporniškemu vedenju. Svoj osemnajsti rojstni dan praznuje s Katarino, ki je takrat nekoliko bolje in se bori proti alkoholizmu. V želji po izboljšanju njunega odnosa z Brino prizna, da je ves čas vedela za Borisovo zlorabljanje. Brina se sprva dela, da je ne razume, ko pa spozna, da je Katarina res ves čas vedela za to, jo razočaranje nad materjo pripelje do tega, da Katarino zabode in nato ubije še sebe. ==== Zgradba drame ==== Drama s svojo strukturo presega tradicionalne dramaturške konvencije. Sestavljena je iz enega samega dejanja, ki obsega 21 prizorov, katerih časovna zaporedja niso linearna, temveč se prepletajo in preskakujejo med preteklostjo in sedanjostjo. Takšna struktura omogoča gledalcu, da postopoma razkriva kompleksnost Brininega življenja in vzroke za njen tragičen konec. Uvodoma je predstavljen prizor, ki se dogaja na koncu zgodbe. Deluje kot retrospektiven okvir, skozi katerega gledalec spoznava dogodke, ki so pripeljali do tega trenutka. Prizori nato preskakujejo v času in prikazujejo Brinine spomine, otroštvo, družinske konflikte in nasilje, ki so oblikovali njeno življenje. Mateja Pezdirc Bartol (2009: 195) poudarja, da drama razkriva "anatomijo zločina", pri čemer struktura dogajanja spominja na filmsko montažo, saj so prizori kratki in prikazujejo koščke iz različnih časovnih obdobij. Ta fragmentarna struktura omogoča gledalcu, da sestavi celotno sliko Brininega trpljenja in notranjega sveta. Tudi Tomaž Toporišič (2010: 346) opozarja na podobnost omenjene drame s filmom. Govori o medmedijskosti drame, saj avtorica črpa iz filmske montaže in strukturo gradi na način, ki je značilen za filmske pripovedi. Takšna uporaba medmedijskosti omogoča močnejšo recepcijo in gledalcu ponuja nov način dojemanja dramskega besedila. ==== Dramski čas in prostor ==== Drama preskakuje med prizori, ki se dogajajo v sedanjosti, pred štirimi, štirinajstimi in dvajsetimi leti ter v območju posmrtnega življenja, ki presega realni čas in prostor. Časi se menjujejo hitro, enako tudi prostor – prizori se odvijajo v Brinini domači hiši, na vrtu, na policijski postaji, v Katarininem stanovanju in v irealnem prostoru. ==== Jezik v drami ==== Jezik v drami Za naše mlade dame ni enoten, temveč se prilagaja značajem in življenjskim okoliščinam likov. Tako npr. Brinina starša v svojih izpadih besa uporabljata kletvice in vulgarizme. Te besede odražajo njuno notranjo bolečino in pomanjkanje zmožnosti za konstruktiven pogovor. Kljub temu pa ta jezik tudi normalizira nasilje in zlorabo v njihovem odnosu, saj postane del vsakdanjega izražanja. Podobno govori tudi Brina, ko odraste. Njen jezik se pomeša še s slengovskimi izrazi, kar kaže na njeno mladost in uporništvo. Nasprotno je jezik duhovnika knjižni, kar odraža njegov družbeni status in izobrazbo, simbolizira pa tudi hladnost, oddaljenost in nerazumevanje Brine ter Katarine. V irealnih prizorih opazimo, da je Katarinin jezik poetičen, blizu zbornemu knjižnemu jeziku. Ta jezik simbolizira njeno željo po pobegu iz vsakdanje realnosti, iskanje lepote in upanja v svetu, ki ji je odvzel vse. Poetičen jezik tako postane sredstvo za izražanje njenih notranjih želja in hrepenenj po boljšem življenju. Z uporabo različnega jezika avtorica v svojem delu prikazuje odnose med liki ter njihove notranja doživljanja. == Obravnava dela v šoli == === Kje delo obravnavati in kdaj === Dragica Potočnjak v svojem delu obravnava težke tematike in naslavlja mnogo tabujev, zaradi česar je po moji oceni drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije. Pričakujem, da so maturanti sposobni kritično obravnavati predstavljene probleme, o njih razmišljati in svoje mnenje primerno argumentirati. Poleg tega menim, da imajo dijaki v četrtem letniku tudi dovolj znanja o dramatiki, da lahko spoznajo in razumejo nove značilnosti postdramskih besedil ter se zavedajo novih razsežnostih, ki jih postdramska besedila prinašajo. Drama Za naše mlade dame je vsekakor zahtevno literarno besedilo in bi ga obravnavala v tistih razredih, v katerih bi presodila, da so dijaki primerno zreli za obravnavo in da bi jim delo spodbudilo pozitiven odnos do dramatike in literature nasploh. Delo ocenjujem koz zahtevno tudi s tega vidika, da obravnava številne tabuizirane in težke tematike – spolne zlorabe, fizično nasilje, drogiranje, alkoholizem, umor in samomor. Menim, da je lažje obravnavati delo, ki se osredotoča na manj tabuiziranih tem, saj se jim lahko tako v razredu lažje in kvalitetnejše posvetimo. Poučevanje o tabuiziranih temah je namreč izziv, ki zahteva premišljen pristop, občutljivost in strokovno podkovanost učitelja, za kar je potrebna posebna priprava. === Doseganje ciljev === Temeljni cilj obravnave drame Za naše mlade dame je prispevati k vzgoji kultiviranega bralca. Dijaki ob obravnavi razvijajo zmožnosti branja besedil za problemsko, raziskovalno in ustvarjalno branje in za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvrščanje v kontekst. Po branju besedila izražajo svoja doživljanja in razumevanje sporočila dela, ga ustrezno ovrednotijo in sodelujejo v pogovoru. Dijaki razvijajo tudi splošne sporazumevalne zmožnosti, kot so izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, tvorjenje ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih neumetnostnih besedil. Pri branju in uprizarjanju odlomkov prepoznavajo, razčlenjujejo, definirajo in na novih primerih preizkušajo literarnointerpretativne prvine s področja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajo njihovega pomena za razumevanje in razvrščanje literarnih del. Dijaki pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizaciji pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov. === Obravnava drame Za naše mlade dame === Odločila sem se, da dramo obravnavamo na način, da dijaki do določenega datuma sami preberejo besedilo, nato pa ga v razredu skupaj obravnavamo. Za ta način sem se odločila, ker je dramsko delo kratko in celovito, zato menim, da ga je najbolje prebrati naenkrat v celoti. Možno bi bilo tudi, da bi besedilo v celoti prebrali skupaj v razredu, vendar bi na ta način porabili vsaj dve šolski uri zgolj za branje, ti dve uri pa se mi zdi bolj smiselno nameniti obravnavi drame in drugim pobralnim dejavnostim. Obravnava bo sestavljena iz štirih delov: 1) uvodna motivacija, skupna obnova vsebine in pogovor o doživljanju; 2) predstavitev avtorice in samostojno raziskovanje o značilnostih drame; 3) pogovor o vsebini drame in debata; 4) pisanje problemskega šolskega eseja. ==== 1. šolska ura: uvodna motivacija in pogovor o doživljanju ob branju drame ==== Prvo šolsko uro obravnave besedila začnem z uvodno motivacijo. Dijakom pokažem prosojnico, na kateri so različni klasični dramski odlomki in jih vprašam, kaj vidijo. Pričakujem, da bodo takoj prepoznali, da gre za dramska besedila, morda bodo nekateri tudi prepoznali naslove dram. Vprašam jih, kako vedo, da gre za dramska besedila. Pričakujem, da bodo govorili o formi dramskega besedila, o zapisu oseb z velikimi tiskanimi črkami, o didaskalijah, dialogu ipd. Nato pokažem sliko odlomka dramskega besedila Simon Semenič, Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Vprašam jih, kaj sedaj vidijo. Pričakujem, da jih večina ne bo vedela, kaj odgovoriti, nekateri pa bodo morda ugibali ali vedeli, da gre za dramsko besedilo. Nato nadaljujemo pogovor o tem, kaj določa dramsko besedilo. Povzamem, da bomo začeli z obravnavo drame Dragice Potočnjak Za naše mlade dame, ki so jo dijaki že prebrali. Dramo uvrščamo v postdramsko dramatiko, zato dijake spodbudim, da so pozorni na elemente, ki bi jih lahko prepoznali kot neklasične. Po uvodni motivaciji nadaljujemo s skupno obnovo dramskega besedila. Za začetek preberem Brinin monolog iz čistega začetka drame, v katerem Brina prizna svoja dejanja. <small>BRINA: Kako me ne razumete? Vzela sem puško in jih postrelila. Vse, ki so prišli iz jezera. … Iz jezera! Konji. … Najprej sta prišla samo dva, ampak ko nista več nehala prihajat, sem vzela puško in ju … Ker sta mi pojedla otroka! Ona pravzaprav. Ona mi ga je, enega za drugim, vse otroke! … Kaj je tu čudnega? Z velikim gobcem ga je … Nisem jih več mogla rodit … Ne, ne razumete! Otroke, ki sem jih rodila, je ona požrla. Kobila! Ogromna, bleščeča, od sonca obžarjena … To je pa ja preprosto razumet. … Prosim, ne odložite slušalke. Strah me je. Ne vem … Pošljite koga. Prosim, ja … Ne, jaz sem v redu. Čisto v redu. … Krvavo pa je, vse je krvavo, ampak … Pa ne od konjev, od nje! Ni hotela umret, plazila se je za mano. … Kaj? Ja. Ne, konje sem pobila v sanjah. V sanjah, ja! … A ne veste, kaj so sanje?! To, kar vam govorim, sem videla v sanjah … Tudi otroci so bili v sanjah. Vsakega, ki sem ga rodila, sem prinesla ven na sonce. Iz jezera sta prišla konja, kobila in konj, in ona mi ga je …Enega za drugim je. Vse. … Zakaj? … V sanjah lahko stokrat, tisočkrat rodiš … Ne, jaz nisem še. … Bo kdo prišel? … Osemnajst, prav danes sem stara … Ja. Ne, ne praznujem. Mislim, praznovala sem, ampak potem se je zgodilo to. … Ja. … Nič si ne zmišljujem. … Ne! Ne! … Poslušaj me, ti pička ušiva, pejt ti mal u …! Pizda, a ne štekaš, da sem u riti?! U težki riti sem, ti me pa tle zajebavaš, pejt u …! Ja! Ja! … Prav, ja, kakor hočeš, hočete … Ja. Ne. Slušalka ji zdrsne iz rok. Čez čas. Res nisem hotela. Nisem. Mogoče sem sanjala. Ne. Počakaj! Počakaj me! (Potočnjak 2010: 297) </small> Dijake vprašam, iz kod je vzet prebrani odlomek in kaj opisuje. Nato dijake spodbudim, da izmenjaje nadaljujejo s kratko obnovo celotne drame. Od njih pričakujem, da sodelujejo pri obnovi besedila in da vsak prispeva s svojimi odgovori. Po obnovi se z učenci pogovorim o občutkih in njihovih doživljanjih med branjem in po branju drame. Želim si, da odgovarjajo čim bolj svobodno in da podelijo, kar želijo. Če potrebujejo spodbudo, jih razdelim v manjše skupine, v katerih si podelijo svoja mnenja in jih potem na kratko predstavijo še celemu razredu. ==== 2. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame ==== Naslednji dve uri namenim obravnavi avtorice Dragice Potočnjak in dela Za naše mlade dame. Začnem s predstavitvijo avtorice, njenega življenja in dela. Osredotočim se na njeno dramatiko in njene značilnosti. Dijaki med tem rešujejo učni list in nanj zapisujejo manjkajoče podatke. Nato se posvetim obravnavi značilnosti drame Za naše mlade dame. Učence razdelim v štiri skupine – vsaka od njih bo samostojno raziskovala eno izmed naslednjih tem: * čas in prostor v drami, * dramski jezik, * dramske osebe, * zgradba drame. Vsaki skupini razdelim izroček z navodili in vprašanji, ki jih usmerjajo k iskanju odgovorov. Z delom nadaljujemo v knjižnici, kjer si lahko učenci po potrebi izposodijo tudi primerjalne drame in drugo literaturo, ki jim bo v pomoč pri iskanju odgovorov. Učence med delom spremljam in sem jim na voljo za pomoč. Navodila skupinam: 1) Značilnosti jezika v drami Za naše mlade dame * Kakšen jezik prevladuje v drami? * Je jezik enoten skozi celotno dramo? Govorijo vsi liki na enak način? * Primerjajte jezik v drami Za naše mlade dame in v Shakespearovi Romeu in Juliji. * Poiščite tri odlomke iz drame Dragice Potočnjak, s katerimi lahko utemeljite svoje odgovore. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. 2) Čas in prostor v drami Za naše mlade dame * Opišite dogajalni čas in prostor v drami. Poiščite odlomke, iz katerih ste lahko razbrali podatke o dogajalnem času in prostoru. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. * Kako po vašem mnenju vpliva menjavanje različnih dramskih časov in prostorov na bralca/gledalca? Kakšna je bila vaša izkušnja? * Predstavljajte si, da ste režiserji obravnavane drame. Kako bi ponazorili menjavanje prostorov in časov? 3) Dramske osebe v drami Za naše mlade dame * Označite glavne osebe v drami. * Kdo so stranske osebe? Kako so poimenovane? Kaj menite, zakaj? * V čem se razlikujejo dramske osebe v drami Za naše drage dame od dramskih oseb v Za narodov blagor? * Poiščite po en odlomek za vsako izmed glavnih oseb, ki po vašem mnenju dobro ponazori njene lastnosti. Ob predstavitvi odlomke tudi preberite ali jih uprizorite. 4) Zgradba drame Za naše mlade dame * V koliko dejanj in prizorov je razdeljena drama? * Opišite zgradbo drame. V čem je njena posebnost? * Zakaj menite, da se je avtorica odločila za takšno zgradbo drame? Kako je to vplivalo na vas kot bralce? * Primerjajte zgradbo drame Za naše mlade dame z zgradbo Grumove Goge. ==== 3. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame (nadaljevanje) ==== Naslednjo uro dijaki predstavijo svoje raziskovalno delo v razredu. Sama njihovo delo pozorno spremljam, njihove ugotovitve potrdim in po potrebi dopolnim, ostale dijake pa spodbudim, da si podano snov zapišejo. Po predstavitvah sama naredim sintezo značilnosti obravnavane drame in predstavim značilnosti postdramskega gledališča. ==== 4. šolska ura: pogovor in medpredmetno povezovanje ==== Naslednjo uro se posvetimo vsebini drame, njenemu sporočilu in vprašanjem, ki jih delo odpira. V ta namen k uri povabim tudi učitelja psihologije, ki komentira odgovore dijakov in jih dopolni s svojim znanjem ter izkušnjami. Dijake razdelim v manjše skupine. V skupinah se pogovarjajo o naslednjih vprašanjih: * Kdo so za vas prikazane žrtve v drami? * Na kakšen način Katarina išče pomoč? * Kako se s svojo stisko sooča Brina? * Kako se na Katarinino (in Brinino) stisko odzovejo zunanje osebe? * Bi se po vašem mnenju dalo Brini in Katarini dalo pomagati? Kje bi lahko našli pomoč? Ni nujno, da odgovorijo na vsa vprašanja – izberejo tista, ki se jim zdijo najbolj zanimiva in ki jih najbolj nagovarjajo. Po končanih pogovorih prosim dijake, da svoje odgovore podelijo z razredom. Pomembno je, da se dijaki med seboj poslušajo, da si ne skačejo v besedo in da so spoštljivi do mnenj ostalih. Več časa namenimo vprašanju, pri katerem so dijaki razmišljali o drugih možnostih, kjer bi Brina in Katarina lahko poiskali pomoč. Poudarim, da je Dragica Potočnjak v drami prikazala izjemno tragičen konec, kjer liki niso bili deležni pomoči, ki so jo potrebovali. Z dijaki se pogovarjamo o tem, ali menijo, da se je Katarina lahko komu zaupala ter kako menijo, da je na celotno situacijo vplivalo to, da je svojo stisko zadrževala zase. Dijake poslušam, ko na glas razmišljajo o idejah, kako bi lahko pomagali osebi, ki bi se znašla v takšni ali drugačni stiski. V pouk se vključuje tudi učitelj psihologije, ki spregovori o različnih oblikah zlorab, soočanja z njimi in možnimi oblikami iskanja pomoči. ==== 5. šolska ura: okrogla miza ==== Pogovor iz prejšnje šolske ure nadaljujemo z izpeljavo okrogle mize. Predpostavljam, da so dijaki že seznanjeni s potekom okroglih miz in da jim ne potrebujem dajati posebnih navodil glede izvedbe. Okroglo mizo vodim sama, saj želim, da vsi dijaki sodelujejo z odgovori. Dijakom povem, da bomo pri okrogli mizi razpravljali o treh vprašanjih, za vsako pa bo na voljo 10 minut pogovora. Okrogla miza bo tudi izhodišče za pisanje problemskega šolskega eseja. Predvidevam naslednja vprašanja: # Kaj po vašem mnenju sporoča naslov drame Za naše mlade dame? # Kako drama Za naše mlade dame razkriva pomanjkljivosti institucij, ki bi morale zaščititi žrtve nasilja? Se strinjate s sporočilom, ki ga predaja avtorica drame? # Kako lahko umetnost prispeva k ozaveščanju in odpravi tabuiziranih tem v sodobni družbi? Pričakujem, da vsakemu izraženemu mnenju sledi argument ali utemeljitev na različne načine, ki temeljijo na podatkih iz drame ali lastnemu sklepanju. Sama usmerjam pogovor med udeleženci, si pripravim izhodišča in pazim na časovno ustreznost. Okrogla miza poteka v zbornem jeziku in temelji na kultiviranem ter strpnem dialogu. ==== 6. in 7. šolska ura: problemski šolski esej ==== Obravnavo dela zaključimo z ocenjevanjem, ki ga izvedem s pomočjo pisanja problemskega šolskega eseja. Ta način se mi zdi ustrezen, saj vključuje pridobljeno literarnovedno znanje učencev, hkrati pa dijake spodbuja k argumentiranju svojih stališč, ki so jih dijaki podali in oblikovali že med pogovorom o vsebini drame in potekom okrogle mize. Navodila za problemski šolski esej: Pri pisanju problemskega šolskega eseja si izberite književni problem, ki temelji na podlagi ene izmed obravnavanih tem v drami Za naše mlade dame. Na podlagi izbrane literarne teme in književnega problema postavi vsaj dve hipotezi, ju medsebojno primerjaj, osvetli z različnih zornih kotov, izpelji svoje sklepe in argumentiraj zastavljena stališča. Uporabljaj literarnovedne termine in znanje. Problemski šolski esej naj bo sestavljen iz uvoda, večdelnega jedra in zaključka. Pri tem upoštevajte pravopisna pravila in ustrezen slog pisanja. Teme, med katerimi lahko izbirate, so: * nasilje v družini * pomoč ljudem v stiski * posledice zlorabe Ocena je sestavljena iz več delov: 10 odstotkov ocene predstavlja razprava na prvi in tretji taksonomski ravni, v jedru pridobijo polovico ocene z doseganjem ciljev na vseh taksonomskih ravneh, tretjino predstavlja zaključek eseja, zadnjih 10 odstotkov ocene pa pridobijo z uporabe ustreznega sloga, jezika in zgradbe. (Žbogar 2023: 320–322) == Zaključek == Drama Dragice Potočnjak Za naše mlade dame je zahtevno literarno delo, ki odpira številne tabuizirane in težke teme, kot so spolne zlorabe, nasilje, odvisnosti ter vprašanje smrti. Zaradi kompleksnosti vsebine in postdramskih značilnosti je drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije, kjer so dijaki že dovolj zreli in imajo ustrezno predznanje za kritično in poglobljeno analizo. Ključni cilj obravnave je razvijanje sposobnosti problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja ter primerjanja in vrednotenja besedil. Dijaki naj bi ob tem razvijali tudi komunikacijske veščine, sposobnost argumentacije ter uporabe literarnoteoretičnega znanja. Obravnava drame je zasnovana tako, da dijaki najprej samostojno preberejo besedilo, nato pa sledijo skupna analiza, raziskovanje, pogovor, izvedba okrogle mize in pisanje problemskega šolskega eseja. Posebna pozornost je namenjena občutljivemu in strokovno podkovanemu pristopu k tabuiziranim temam.   == Viri in literatura == Mateja PEZDIRC BARTOL, 2009: Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Zbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, 13.-14. junija 2008. Ur. Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete. Mateja PEZDIRC BARTOL, 2016: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Slavistična revija letn. 64/3. 269–282. Draga POTOČNJAK, 2010: Drame. Ljubljana: Knjiţna zadruga. Tomaž TOPORIŠIČ, 2010: Medbesedilnost in medmedijskost sodobne slovenske (ne več) dramske pisave. V: Sodobna slovenska knjiţevnost (1980–2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete. Alenka ŽBOGAR, 2023: Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej v gimnaziji. Slavia Centralis, 16/2, 308–325. DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.308- 325.2023 (Dostop: 18. 5. 2025). ro5o890408k5xh1yilsjqx3gnds5z41 85111 85109 2026-06-19T12:35:50Z ElaPer 4723 odstranjevanje celotne vsebine strani 85111 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 0 4307 85110 2026-06-19T12:35:32Z ElaPer 4723 nova stran z vsebino: »==Uvod== V seminarski nalogi podam predlog obravnave drame Za naše mlade dame za domače branje v gimnaziji. V nalogi najprej predstavim Dragico Potočnjak, njeno življenje in delo, pri čemer se osredotočim na njen literarni opus in njegove značilnosti. Nadaljujem s predstavitvijo dela Za naše drage dame, kjer obravnavam dramsko zgradbo, osebe, prostor in čas. Predstavitev dela zaključim s kratko obnovo vsebine. Nato predstavim idejo, kako bi sama obravnava...« 85110 wikitext text/x-wiki ==Uvod== V seminarski nalogi podam predlog obravnave drame Za naše mlade dame za domače branje v gimnaziji. V nalogi najprej predstavim Dragico Potočnjak, njeno življenje in delo, pri čemer se osredotočim na njen literarni opus in njegove značilnosti. Nadaljujem s predstavitvijo dela Za naše drage dame, kjer obravnavam dramsko zgradbo, osebe, prostor in čas. Predstavitev dela zaključim s kratko obnovo vsebine. Nato predstavim idejo, kako bi sama obravnavala delo v razredu. Pojasnim, kje bi se mi zdela obravnava drame primerna in kakšne cilje bi želela z obravnavo doseči. Nato predstavim način obravnave literarnega dela, ki ga razporedim med osem šolskih ur. Obravnava je sestavljena iz motivacije in lokalizacije besedila, pobralnih strategij in ocenjevanja domačega branja. ==O avtorici in njenem delu== === Dragica Potočnjak === Dragica Potočnjak je dramska in filmska igralka, pisateljica in dramatičarka. Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, leta 1964 pa se je z družino preselila v Ljubljano. Tam se je vpisala na študij dramske igre na AGRFT, po zaključenem študiju pa se je zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Do leta 1991 je pogosto sodelovala tudi v gledališčih na Hrvaškem, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Večkrat je zaigrala tudi v filmih, posveča pa se tudi pisanju literature in pedagoškemu delu. Za svoja literarna dela je prejela številne nagrade, med njimi nagrado Slavka Gruma, Župančičevo nagrado in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Polde Bibič« za življenjsko delo (Pezdirc Bartol 2016: 271). V svojih literarnih delih prikazuje svet marginaliziranih posameznikov in njihovih stisk, ki so pogosto spregledane. Bralca in gledalca pogosto šokira s svojim neposrednim pristopom k tabuiziranim temam. V delih redno opisuje družinsko nasilje, samomor, alkoholizem in psihološke travme, s čimer želi opozoriti na tisto resničnost, pred katero si je pogosto lažje zatisniti oči (Pezdirc Bartol 2016: 271). === Za naše mlade dame === Dragica Potočnjak je napisala dramo Za naše mlade dame leta 2007, ko je za delo prejela tudi nagrado Slavka Gruma. Prvič je bila uprizorjena leta 2008 (Pezdirc Bartol 2016: 271). ==== Vsebina ==== Drama predstavlja zgodbo Brine, njene matere Katarine in očeta Borisa. Odvija se v t.i. flashbackih, ki prikazujejo življenje pred Brininim rojstvom in Brinino življenje, ko je stara štiri, štirinajst in osemnajst let. Poleg teh prizorov se skozi dramo odvijajo tudi irealni prizori, ki potekajo v irealnem času in prostoru. Brina je osemnajstletno dekle, ki izhaja iz neurejene družine. Oče jo od njenega četrtega leta dalje posiljuje, za kar mama Katarina kmalu izve in tudi želi preprečiti, vendar se mu zaradi lastne nemoči ne uspe postaviti po robu. Katarina svojo stisko utaplja v alkoholu, ob tem pa je tudi sama nasilna do Brine in jo pretepa. Zaradi Borisove zlorabe se želi Katarina ločiti in prevzeti skrb za Brino, vendar je ob ločitvi skrbništvo dodeljeno Borisu zaradi Katarinine očitne odvisnosti od alkohola. Katarina skuša kasneje po svojih zmožnostih poiskati pomoč pri inšpektorju in duhovniku, ki pa nista pripravljena prisluhniti njeni stiski in ji ne pomagata. Brina se s svojo stisko sooča sama, ob čemer se zateče k drogiranju in uporniškemu vedenju. Svoj osemnajsti rojstni dan praznuje s Katarino, ki je takrat nekoliko bolje in se bori proti alkoholizmu. V želji po izboljšanju njunega odnosa z Brino prizna, da je ves čas vedela za Borisovo zlorabljanje. Brina se sprva dela, da je ne razume, ko pa spozna, da je Katarina res ves čas vedela za to, jo razočaranje nad materjo pripelje do tega, da Katarino zabode in nato ubije še sebe. ==== Zgradba drame ==== Drama s svojo strukturo presega tradicionalne dramaturške konvencije. Sestavljena je iz enega samega dejanja, ki obsega 21 prizorov, katerih časovna zaporedja niso linearna, temveč se prepletajo in preskakujejo med preteklostjo in sedanjostjo. Takšna struktura omogoča gledalcu, da postopoma razkriva kompleksnost Brininega življenja in vzroke za njen tragičen konec. Uvodoma je predstavljen prizor, ki se dogaja na koncu zgodbe. Deluje kot retrospektiven okvir, skozi katerega gledalec spoznava dogodke, ki so pripeljali do tega trenutka. Prizori nato preskakujejo v času in prikazujejo Brinine spomine, otroštvo, družinske konflikte in nasilje, ki so oblikovali njeno življenje. Mateja Pezdirc Bartol (2009: 195) poudarja, da drama razkriva "anatomijo zločina", pri čemer struktura dogajanja spominja na filmsko montažo, saj so prizori kratki in prikazujejo koščke iz različnih časovnih obdobij. Ta fragmentarna struktura omogoča gledalcu, da sestavi celotno sliko Brininega trpljenja in notranjega sveta. Tudi Tomaž Toporišič (2010: 346) opozarja na podobnost omenjene drame s filmom. Govori o medmedijskosti drame, saj avtorica črpa iz filmske montaže in strukturo gradi na način, ki je značilen za filmske pripovedi. Takšna uporaba medmedijskosti omogoča močnejšo recepcijo in gledalcu ponuja nov način dojemanja dramskega besedila. ==== Dramski čas in prostor ==== Drama preskakuje med prizori, ki se dogajajo v sedanjosti, pred štirimi, štirinajstimi in dvajsetimi leti ter v območju posmrtnega življenja, ki presega realni čas in prostor. Časi se menjujejo hitro, enako tudi prostor – prizori se odvijajo v Brinini domači hiši, na vrtu, na policijski postaji, v Katarininem stanovanju in v irealnem prostoru. ==== Jezik v drami ==== Jezik v drami Za naše mlade dame ni enoten, temveč se prilagaja značajem in življenjskim okoliščinam likov. Tako npr. Brinina starša v svojih izpadih besa uporabljata kletvice in vulgarizme. Te besede odražajo njuno notranjo bolečino in pomanjkanje zmožnosti za konstruktiven pogovor. Kljub temu pa ta jezik tudi normalizira nasilje in zlorabo v njihovem odnosu, saj postane del vsakdanjega izražanja. Podobno govori tudi Brina, ko odraste. Njen jezik se pomeša še s slengovskimi izrazi, kar kaže na njeno mladost in uporništvo. Nasprotno je jezik duhovnika knjižni, kar odraža njegov družbeni status in izobrazbo, simbolizira pa tudi hladnost, oddaljenost in nerazumevanje Brine ter Katarine. V irealnih prizorih opazimo, da je Katarinin jezik poetičen, blizu zbornemu knjižnemu jeziku. Ta jezik simbolizira njeno željo po pobegu iz vsakdanje realnosti, iskanje lepote in upanja v svetu, ki ji je odvzel vse. Poetičen jezik tako postane sredstvo za izražanje njenih notranjih želja in hrepenenj po boljšem življenju. Z uporabo različnega jezika avtorica v svojem delu prikazuje odnose med liki ter njihove notranja doživljanja. == Obravnava dela v šoli == === Kje delo obravnavati in kdaj === Dragica Potočnjak v svojem delu obravnava težke tematike in naslavlja mnogo tabujev, zaradi česar je po moji oceni drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije. Pričakujem, da so maturanti sposobni kritično obravnavati predstavljene probleme, o njih razmišljati in svoje mnenje primerno argumentirati. Poleg tega menim, da imajo dijaki v četrtem letniku tudi dovolj znanja o dramatiki, da lahko spoznajo in razumejo nove značilnosti postdramskih besedil ter se zavedajo novih razsežnostih, ki jih postdramska besedila prinašajo. Drama Za naše mlade dame je vsekakor zahtevno literarno besedilo in bi ga obravnavala v tistih razredih, v katerih bi presodila, da so dijaki primerno zreli za obravnavo in da bi jim delo spodbudilo pozitiven odnos do dramatike in literature nasploh. Delo ocenjujem koz zahtevno tudi s tega vidika, da obravnava številne tabuizirane in težke tematike – spolne zlorabe, fizično nasilje, drogiranje, alkoholizem, umor in samomor. Menim, da je lažje obravnavati delo, ki se osredotoča na manj tabuiziranih tem, saj se jim lahko tako v razredu lažje in kvalitetnejše posvetimo. Poučevanje o tabuiziranih temah je namreč izziv, ki zahteva premišljen pristop, občutljivost in strokovno podkovanost učitelja, za kar je potrebna posebna priprava. === Doseganje ciljev === Temeljni cilj obravnave drame Za naše mlade dame je prispevati k vzgoji kultiviranega bralca. Dijaki ob obravnavi razvijajo zmožnosti branja besedil za problemsko, raziskovalno in ustvarjalno branje in za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvrščanje v kontekst. Po branju besedila izražajo svoja doživljanja in razumevanje sporočila dela, ga ustrezno ovrednotijo in sodelujejo v pogovoru. Dijaki razvijajo tudi splošne sporazumevalne zmožnosti, kot so izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, tvorjenje ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih neumetnostnih besedil. Pri branju in uprizarjanju odlomkov prepoznavajo, razčlenjujejo, definirajo in na novih primerih preizkušajo literarnointerpretativne prvine s področja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajo njihovega pomena za razumevanje in razvrščanje literarnih del. Dijaki pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizaciji pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov. === Obravnava drame Za naše mlade dame === Odločila sem se, da dramo obravnavamo na način, da dijaki do določenega datuma sami preberejo besedilo, nato pa ga v razredu skupaj obravnavamo. Za ta način sem se odločila, ker je dramsko delo kratko in celovito, zato menim, da ga je najbolje prebrati naenkrat v celoti. Možno bi bilo tudi, da bi besedilo v celoti prebrali skupaj v razredu, vendar bi na ta način porabili vsaj dve šolski uri zgolj za branje, ti dve uri pa se mi zdi bolj smiselno nameniti obravnavi drame in drugim pobralnim dejavnostim. Obravnava bo sestavljena iz štirih delov: 1) uvodna motivacija, skupna obnova vsebine in pogovor o doživljanju; 2) predstavitev avtorice in samostojno raziskovanje o značilnostih drame; 3) pogovor o vsebini drame in debata; 4) pisanje problemskega šolskega eseja. ==== 1. šolska ura: uvodna motivacija in pogovor o doživljanju ob branju drame ==== Prvo šolsko uro obravnave besedila začnem z uvodno motivacijo. Dijakom pokažem prosojnico, na kateri so različni klasični dramski odlomki in jih vprašam, kaj vidijo. Pričakujem, da bodo takoj prepoznali, da gre za dramska besedila, morda bodo nekateri tudi prepoznali naslove dram. Vprašam jih, kako vedo, da gre za dramska besedila. Pričakujem, da bodo govorili o formi dramskega besedila, o zapisu oseb z velikimi tiskanimi črkami, o didaskalijah, dialogu ipd. Nato pokažem sliko odlomka dramskega besedila Simon Semenič, Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Vprašam jih, kaj sedaj vidijo. Pričakujem, da jih večina ne bo vedela, kaj odgovoriti, nekateri pa bodo morda ugibali ali vedeli, da gre za dramsko besedilo. Nato nadaljujemo pogovor o tem, kaj določa dramsko besedilo. Povzamem, da bomo začeli z obravnavo drame Dragice Potočnjak Za naše mlade dame, ki so jo dijaki že prebrali. Dramo uvrščamo v postdramsko dramatiko, zato dijake spodbudim, da so pozorni na elemente, ki bi jih lahko prepoznali kot neklasične. Po uvodni motivaciji nadaljujemo s skupno obnovo dramskega besedila. Za začetek preberem Brinin monolog iz čistega začetka drame, v katerem Brina prizna svoja dejanja. <small>BRINA: Kako me ne razumete? Vzela sem puško in jih postrelila. Vse, ki so prišli iz jezera. … Iz jezera! Konji. … Najprej sta prišla samo dva, ampak ko nista več nehala prihajat, sem vzela puško in ju … Ker sta mi pojedla otroka! Ona pravzaprav. Ona mi ga je, enega za drugim, vse otroke! … Kaj je tu čudnega? Z velikim gobcem ga je … Nisem jih več mogla rodit … Ne, ne razumete! Otroke, ki sem jih rodila, je ona požrla. Kobila! Ogromna, bleščeča, od sonca obžarjena … To je pa ja preprosto razumet. … Prosim, ne odložite slušalke. Strah me je. Ne vem … Pošljite koga. Prosim, ja … Ne, jaz sem v redu. Čisto v redu. … Krvavo pa je, vse je krvavo, ampak … Pa ne od konjev, od nje! Ni hotela umret, plazila se je za mano. … Kaj? Ja. Ne, konje sem pobila v sanjah. V sanjah, ja! … A ne veste, kaj so sanje?! To, kar vam govorim, sem videla v sanjah … Tudi otroci so bili v sanjah. Vsakega, ki sem ga rodila, sem prinesla ven na sonce. Iz jezera sta prišla konja, kobila in konj, in ona mi ga je …Enega za drugim je. Vse. … Zakaj? … V sanjah lahko stokrat, tisočkrat rodiš … Ne, jaz nisem še. … Bo kdo prišel? … Osemnajst, prav danes sem stara … Ja. Ne, ne praznujem. Mislim, praznovala sem, ampak potem se je zgodilo to. … Ja. … Nič si ne zmišljujem. … Ne! Ne! … Poslušaj me, ti pička ušiva, pejt ti mal u …! Pizda, a ne štekaš, da sem u riti?! U težki riti sem, ti me pa tle zajebavaš, pejt u …! Ja! Ja! … Prav, ja, kakor hočeš, hočete … Ja. Ne. Slušalka ji zdrsne iz rok. Čez čas. Res nisem hotela. Nisem. Mogoče sem sanjala. Ne. Počakaj! Počakaj me! (Potočnjak 2010: 297) </small> Dijake vprašam, iz kod je vzet prebrani odlomek in kaj opisuje. Nato dijake spodbudim, da izmenjaje nadaljujejo s kratko obnovo celotne drame. Od njih pričakujem, da sodelujejo pri obnovi besedila in da vsak prispeva s svojimi odgovori. Po obnovi se z učenci pogovorim o občutkih in njihovih doživljanjih med branjem in po branju drame. Želim si, da odgovarjajo čim bolj svobodno in da podelijo, kar želijo. Če potrebujejo spodbudo, jih razdelim v manjše skupine, v katerih si podelijo svoja mnenja in jih potem na kratko predstavijo še celemu razredu. ==== 2. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame ==== Naslednji dve uri namenim obravnavi avtorice Dragice Potočnjak in dela Za naše mlade dame. Začnem s predstavitvijo avtorice, njenega življenja in dela. Osredotočim se na njeno dramatiko in njene značilnosti. Dijaki med tem rešujejo učni list in nanj zapisujejo manjkajoče podatke. Nato se posvetim obravnavi značilnosti drame Za naše mlade dame. Učence razdelim v štiri skupine – vsaka od njih bo samostojno raziskovala eno izmed naslednjih tem: * čas in prostor v drami, * dramski jezik, * dramske osebe, * zgradba drame. Vsaki skupini razdelim izroček z navodili in vprašanji, ki jih usmerjajo k iskanju odgovorov. Z delom nadaljujemo v knjižnici, kjer si lahko učenci po potrebi izposodijo tudi primerjalne drame in drugo literaturo, ki jim bo v pomoč pri iskanju odgovorov. Učence med delom spremljam in sem jim na voljo za pomoč. Navodila skupinam: 1) Značilnosti jezika v drami Za naše mlade dame * Kakšen jezik prevladuje v drami? * Je jezik enoten skozi celotno dramo? Govorijo vsi liki na enak način? * Primerjajte jezik v drami Za naše mlade dame in v Shakespearovi Romeu in Juliji. * Poiščite tri odlomke iz drame Dragice Potočnjak, s katerimi lahko utemeljite svoje odgovore. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. 2) Čas in prostor v drami Za naše mlade dame * Opišite dogajalni čas in prostor v drami. Poiščite odlomke, iz katerih ste lahko razbrali podatke o dogajalnem času in prostoru. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. * Kako po vašem mnenju vpliva menjavanje različnih dramskih časov in prostorov na bralca/gledalca? Kakšna je bila vaša izkušnja? * Predstavljajte si, da ste režiserji obravnavane drame. Kako bi ponazorili menjavanje prostorov in časov? 3) Dramske osebe v drami Za naše mlade dame * Označite glavne osebe v drami. * Kdo so stranske osebe? Kako so poimenovane? Kaj menite, zakaj? * V čem se razlikujejo dramske osebe v drami Za naše drage dame od dramskih oseb v Za narodov blagor? * Poiščite po en odlomek za vsako izmed glavnih oseb, ki po vašem mnenju dobro ponazori njene lastnosti. Ob predstavitvi odlomke tudi preberite ali jih uprizorite. 4) Zgradba drame Za naše mlade dame * V koliko dejanj in prizorov je razdeljena drama? * Opišite zgradbo drame. V čem je njena posebnost? * Zakaj menite, da se je avtorica odločila za takšno zgradbo drame? Kako je to vplivalo na vas kot bralce? * Primerjajte zgradbo drame Za naše mlade dame z zgradbo Grumove Goge. ==== 3. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame (nadaljevanje) ==== Naslednjo uro dijaki predstavijo svoje raziskovalno delo v razredu. Sama njihovo delo pozorno spremljam, njihove ugotovitve potrdim in po potrebi dopolnim, ostale dijake pa spodbudim, da si podano snov zapišejo. Po predstavitvah sama naredim sintezo značilnosti obravnavane drame in predstavim značilnosti postdramskega gledališča. ==== 4. šolska ura: pogovor in medpredmetno povezovanje ==== Naslednjo uro se posvetimo vsebini drame, njenemu sporočilu in vprašanjem, ki jih delo odpira. V ta namen k uri povabim tudi učitelja psihologije, ki komentira odgovore dijakov in jih dopolni s svojim znanjem ter izkušnjami. Dijake razdelim v manjše skupine. V skupinah se pogovarjajo o naslednjih vprašanjih: * Kdo so za vas prikazane žrtve v drami? * Na kakšen način Katarina išče pomoč? * Kako se s svojo stisko sooča Brina? * Kako se na Katarinino (in Brinino) stisko odzovejo zunanje osebe? * Bi se po vašem mnenju dalo Brini in Katarini dalo pomagati? Kje bi lahko našli pomoč? Ni nujno, da odgovorijo na vsa vprašanja – izberejo tista, ki se jim zdijo najbolj zanimiva in ki jih najbolj nagovarjajo. Po končanih pogovorih prosim dijake, da svoje odgovore podelijo z razredom. Pomembno je, da se dijaki med seboj poslušajo, da si ne skačejo v besedo in da so spoštljivi do mnenj ostalih. Več časa namenimo vprašanju, pri katerem so dijaki razmišljali o drugih možnostih, kjer bi Brina in Katarina lahko poiskali pomoč. Poudarim, da je Dragica Potočnjak v drami prikazala izjemno tragičen konec, kjer liki niso bili deležni pomoči, ki so jo potrebovali. Z dijaki se pogovarjamo o tem, ali menijo, da se je Katarina lahko komu zaupala ter kako menijo, da je na celotno situacijo vplivalo to, da je svojo stisko zadrževala zase. Dijake poslušam, ko na glas razmišljajo o idejah, kako bi lahko pomagali osebi, ki bi se znašla v takšni ali drugačni stiski. V pouk se vključuje tudi učitelj psihologije, ki spregovori o različnih oblikah zlorab, soočanja z njimi in možnimi oblikami iskanja pomoči. ==== 5. šolska ura: okrogla miza ==== Pogovor iz prejšnje šolske ure nadaljujemo z izpeljavo okrogle mize. Predpostavljam, da so dijaki že seznanjeni s potekom okroglih miz in da jim ne potrebujem dajati posebnih navodil glede izvedbe. Okroglo mizo vodim sama, saj želim, da vsi dijaki sodelujejo z odgovori. Dijakom povem, da bomo pri okrogli mizi razpravljali o treh vprašanjih, za vsako pa bo na voljo 10 minut pogovora. Okrogla miza bo tudi izhodišče za pisanje problemskega šolskega eseja. Predvidevam naslednja vprašanja: # Kaj po vašem mnenju sporoča naslov drame Za naše mlade dame? # Kako drama Za naše mlade dame razkriva pomanjkljivosti institucij, ki bi morale zaščititi žrtve nasilja? Se strinjate s sporočilom, ki ga predaja avtorica drame? # Kako lahko umetnost prispeva k ozaveščanju in odpravi tabuiziranih tem v sodobni družbi? Pričakujem, da vsakemu izraženemu mnenju sledi argument ali utemeljitev na različne načine, ki temeljijo na podatkih iz drame ali lastnemu sklepanju. Sama usmerjam pogovor med udeleženci, si pripravim izhodišča in pazim na časovno ustreznost. Okrogla miza poteka v zbornem jeziku in temelji na kultiviranem ter strpnem dialogu. ==== 6. in 7. šolska ura: problemski šolski esej ==== Obravnavo dela zaključimo z ocenjevanjem, ki ga izvedem s pomočjo pisanja problemskega šolskega eseja. Ta način se mi zdi ustrezen, saj vključuje pridobljeno literarnovedno znanje učencev, hkrati pa dijake spodbuja k argumentiranju svojih stališč, ki so jih dijaki podali in oblikovali že med pogovorom o vsebini drame in potekom okrogle mize. Navodila za problemski šolski esej: Pri pisanju problemskega šolskega eseja si izberite književni problem, ki temelji na podlagi ene izmed obravnavanih tem v drami Za naše mlade dame. Na podlagi izbrane literarne teme in književnega problema postavi vsaj dve hipotezi, ju medsebojno primerjaj, osvetli z različnih zornih kotov, izpelji svoje sklepe in argumentiraj zastavljena stališča. Uporabljaj literarnovedne termine in znanje. Problemski šolski esej naj bo sestavljen iz uvoda, večdelnega jedra in zaključka. Pri tem upoštevajte pravopisna pravila in ustrezen slog pisanja. Teme, med katerimi lahko izbirate, so: * nasilje v družini * pomoč ljudem v stiski * posledice zlorabe Ocena je sestavljena iz več delov: 10 odstotkov ocene predstavlja razprava na prvi in tretji taksonomski ravni, v jedru pridobijo polovico ocene z doseganjem ciljev na vseh taksonomskih ravneh, tretjino predstavlja zaključek eseja, zadnjih 10 odstotkov ocene pa pridobijo z uporabe ustreznega sloga, jezika in zgradbe. (Žbogar 2023: 320–322) == Zaključek == Drama Dragice Potočnjak Za naše mlade dame je zahtevno literarno delo, ki odpira številne tabuizirane in težke teme, kot so spolne zlorabe, nasilje, odvisnosti ter vprašanje smrti. Zaradi kompleksnosti vsebine in postdramskih značilnosti je drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije, kjer so dijaki že dovolj zreli in imajo ustrezno predznanje za kritično in poglobljeno analizo. Ključni cilj obravnave je razvijanje sposobnosti problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja ter primerjanja in vrednotenja besedil. Dijaki naj bi ob tem razvijali tudi komunikacijske veščine, sposobnost argumentacije ter uporabe literarnoteoretičnega znanja. Obravnava drame je zasnovana tako, da dijaki najprej samostojno preberejo besedilo, nato pa sledijo skupna analiza, raziskovanje, pogovor, izvedba okrogle mize in pisanje problemskega šolskega eseja. Posebna pozornost je namenjena občutljivemu in strokovno podkovanemu pristopu k tabuiziranim temam.   == Viri in literatura == Mateja PEZDIRC BARTOL, 2009: Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Zbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, 13.-14. junija 2008. Ur. Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete. Mateja PEZDIRC BARTOL, 2016: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Slavistična revija letn. 64/3. 269–282. Draga POTOČNJAK, 2010: Drame. Ljubljana: Knjiţna zadruga. Tomaž TOPORIŠIČ, 2010: Medbesedilnost in medmedijskost sodobne slovenske (ne več) dramske pisave. V: Sodobna slovenska knjiţevnost (1980–2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete. Alenka ŽBOGAR, 2023: Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej v gimnaziji. Slavia Centralis, 16/2, 308–325. DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.308- 325.2023 (Dostop: 18. 5. 2025). iw5uqohusgmuu7egim4v8bjkstdrsqq 85113 85110 2026-06-19T12:39:32Z ElaPer 4723 85113 wikitext text/x-wiki ==Uvod== V seminarski nalogi podam predlog obravnave drame Za naše mlade dame za domače branje v gimnaziji. V nalogi najprej predstavim Dragico Potočnjak, njeno življenje in delo, pri čemer se osredotočim na njen literarni opus in njegove značilnosti. Nadaljujem s predstavitvijo dela Za naše drage dame, kjer obravnavam dramsko zgradbo, osebe, prostor in čas. Predstavitev dela zaključim s kratko obnovo vsebine. Nato predstavim idejo, kako bi sama obravnavala delo v razredu. Pojasnim, kje bi se mi zdela obravnava drame primerna in kakšne cilje bi želela z obravnavo doseči. Nato predstavim način obravnave literarnega dela, ki ga razporedim med osem šolskih ur. Obravnava je sestavljena iz motivacije in lokalizacije besedila, pobralnih strategij in ocenjevanja domačega branja. ==O avtorici in njenem delu== === Dragica Potočnjak === Dragica Potočnjak je dramska in filmska igralka, pisateljica in dramatičarka. Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, leta 1964 pa se je z družino preselila v Ljubljano. Tam se je vpisala na študij dramske igre na AGRFT, po zaključenem študiju pa se je zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Do leta 1991 je pogosto sodelovala tudi v gledališčih na Hrvaškem, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Večkrat je zaigrala tudi v filmih, posveča pa se tudi pisanju literature in pedagoškemu delu. Za svoja literarna dela je prejela številne nagrade, med njimi nagrado Slavka Gruma, Župančičevo nagrado in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Polde Bibič« za življenjsko delo (Pezdirc Bartol 2016: 271). V svojih literarnih delih prikazuje svet marginaliziranih posameznikov in njihovih stisk, ki so pogosto spregledane. Bralca in gledalca pogosto šokira s svojim neposrednim pristopom k tabuiziranim temam. V delih redno opisuje družinsko nasilje, samomor, alkoholizem in psihološke travme, s čimer želi opozoriti na tisto resničnost, pred katero si je pogosto lažje zatisniti oči (Pezdirc Bartol 2016: 271). === Za naše mlade dame === Dragica Potočnjak je napisala dramo Za naše mlade dame leta 2007, ko je za delo prejela tudi nagrado Slavka Gruma. Prvič je bila uprizorjena leta 2008 (Pezdirc Bartol 2016: 271). ==== Vsebina ==== Drama predstavlja zgodbo Brine, njene matere Katarine in očeta Borisa. Odvija se v t.i. flashbackih, ki prikazujejo življenje pred Brininim rojstvom in Brinino življenje, ko je stara štiri, štirinajst in osemnajst let. Poleg teh prizorov se skozi dramo odvijajo tudi irealni prizori, ki potekajo v irealnem času in prostoru. Brina je osemnajstletno dekle, ki izhaja iz neurejene družine. Oče jo od njenega četrtega leta dalje posiljuje, za kar mama Katarina kmalu izve in tudi želi preprečiti, vendar se mu zaradi lastne nemoči ne uspe postaviti po robu. Katarina svojo stisko utaplja v alkoholu, ob tem pa je tudi sama nasilna do Brine in jo pretepa. Zaradi Borisove zlorabe se želi Katarina ločiti in prevzeti skrb za Brino, vendar je ob ločitvi skrbništvo dodeljeno Borisu zaradi Katarinine očitne odvisnosti od alkohola. Katarina skuša kasneje po svojih zmožnostih poiskati pomoč pri inšpektorju in duhovniku, ki pa nista pripravljena prisluhniti njeni stiski in ji ne pomagata. Brina se s svojo stisko sooča sama, ob čemer se zateče k drogiranju in uporniškemu vedenju. Svoj osemnajsti rojstni dan praznuje s Katarino, ki je takrat nekoliko bolje in se bori proti alkoholizmu. V želji po izboljšanju njunega odnosa z Brino prizna, da je ves čas vedela za Borisovo zlorabljanje. Brina se sprva dela, da je ne razume, ko pa spozna, da je Katarina res ves čas vedela za to, jo razočaranje nad materjo pripelje do tega, da Katarino zabode in nato ubije še sebe. ==== Zgradba drame ==== Drama s svojo strukturo presega tradicionalne dramaturške konvencije. Sestavljena je iz enega samega dejanja, ki obsega 21 prizorov, katerih časovna zaporedja niso linearna, temveč se prepletajo in preskakujejo med preteklostjo in sedanjostjo. Takšna struktura omogoča gledalcu, da postopoma razkriva kompleksnost Brininega življenja in vzroke za njen tragičen konec. Uvodoma je predstavljen prizor, ki se dogaja na koncu zgodbe. Deluje kot retrospektiven okvir, skozi katerega gledalec spoznava dogodke, ki so pripeljali do tega trenutka. Prizori nato preskakujejo v času in prikazujejo Brinine spomine, otroštvo, družinske konflikte in nasilje, ki so oblikovali njeno življenje. Mateja Pezdirc Bartol (2009: 195) poudarja, da drama razkriva "anatomijo zločina", pri čemer struktura dogajanja spominja na filmsko montažo, saj so prizori kratki in prikazujejo koščke iz različnih časovnih obdobij. Ta fragmentarna struktura omogoča gledalcu, da sestavi celotno sliko Brininega trpljenja in notranjega sveta. Tudi Tomaž Toporišič (2010: 346) opozarja na podobnost omenjene drame s filmom. Govori o medmedijskosti drame, saj avtorica črpa iz filmske montaže in strukturo gradi na način, ki je značilen za filmske pripovedi. Takšna uporaba medmedijskosti omogoča močnejšo recepcijo in gledalcu ponuja nov način dojemanja dramskega besedila. ==== Dramski čas in prostor ==== Drama preskakuje med prizori, ki se dogajajo v sedanjosti, pred štirimi, štirinajstimi in dvajsetimi leti ter v območju posmrtnega življenja, ki presega realni čas in prostor. Časi se menjujejo hitro, enako tudi prostor – prizori se odvijajo v Brinini domači hiši, na vrtu, na policijski postaji, v Katarininem stanovanju in v irealnem prostoru. ==== Jezik v drami ==== Jezik v drami Za naše mlade dame ni enoten, temveč se prilagaja značajem in življenjskim okoliščinam likov. Tako npr. Brinina starša v svojih izpadih besa uporabljata kletvice in vulgarizme. Te besede odražajo njuno notranjo bolečino in pomanjkanje zmožnosti za konstruktiven pogovor. Kljub temu pa ta jezik tudi normalizira nasilje in zlorabo v njihovem odnosu, saj postane del vsakdanjega izražanja. Podobno govori tudi Brina, ko odraste. Njen jezik se pomeša še s slengovskimi izrazi, kar kaže na njeno mladost in uporništvo. Nasprotno je jezik duhovnika knjižni, kar odraža njegov družbeni status in izobrazbo, simbolizira pa tudi hladnost, oddaljenost in nerazumevanje Brine ter Katarine. V irealnih prizorih opazimo, da je Katarinin jezik poetičen, blizu zbornemu knjižnemu jeziku. Ta jezik simbolizira njeno željo po pobegu iz vsakdanje realnosti, iskanje lepote in upanja v svetu, ki ji je odvzel vse. Poetičen jezik tako postane sredstvo za izražanje njenih notranjih želja in hrepenenj po boljšem življenju. Z uporabo različnega jezika avtorica v svojem delu prikazuje odnose med liki ter njihove notranja doživljanja. == Obravnava dela v šoli == === Kje delo obravnavati in kdaj === Dragica Potočnjak v svojem delu obravnava težke tematike in naslavlja mnogo tabujev, zaradi česar je po moji oceni drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije. Pričakujem, da so maturanti sposobni kritično obravnavati predstavljene probleme, o njih razmišljati in svoje mnenje primerno argumentirati. Poleg tega menim, da imajo dijaki v četrtem letniku tudi dovolj znanja o dramatiki, da lahko spoznajo in razumejo nove značilnosti postdramskih besedil ter se zavedajo novih razsežnostih, ki jih postdramska besedila prinašajo. Drama Za naše mlade dame je vsekakor zahtevno literarno besedilo in bi ga obravnavala v tistih razredih, v katerih bi presodila, da so dijaki primerno zreli za obravnavo in da bi jim delo spodbudilo pozitiven odnos do dramatike in literature nasploh. Delo ocenjujem koz zahtevno tudi s tega vidika, da obravnava številne tabuizirane in težke tematike – spolne zlorabe, fizično nasilje, drogiranje, alkoholizem, umor in samomor. Menim, da je lažje obravnavati delo, ki se osredotoča na manj tabuiziranih tem, saj se jim lahko tako v razredu lažje in kvalitetnejše posvetimo. Poučevanje o tabuiziranih temah je namreč izziv, ki zahteva premišljen pristop, občutljivost in strokovno podkovanost učitelja, za kar je potrebna posebna priprava. === Doseganje ciljev === Temeljni cilj obravnave drame Za naše mlade dame je prispevati k vzgoji kultiviranega bralca. Dijaki ob obravnavi razvijajo zmožnosti branja besedil za problemsko, raziskovalno in ustvarjalno branje in za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvrščanje v kontekst. Po branju besedila izražajo svoja doživljanja in razumevanje sporočila dela, ga ustrezno ovrednotijo in sodelujejo v pogovoru. Dijaki razvijajo tudi splošne sporazumevalne zmožnosti, kot so izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, tvorjenje ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih neumetnostnih besedil. Pri branju in uprizarjanju odlomkov prepoznavajo, razčlenjujejo, definirajo in na novih primerih preizkušajo literarnointerpretativne prvine s področja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajo njihovega pomena za razumevanje in razvrščanje literarnih del. Dijaki pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizaciji pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov. === Obravnava drame Za naše mlade dame === Odločila sem se, da dramo obravnavamo na način, da dijaki do določenega datuma sami preberejo besedilo, nato pa ga v razredu skupaj obravnavamo. Za ta način sem se odločila, ker je dramsko delo kratko in celovito, zato menim, da ga je najbolje prebrati naenkrat v celoti. Možno bi bilo tudi, da bi besedilo v celoti prebrali skupaj v razredu, vendar bi na ta način porabili vsaj dve šolski uri zgolj za branje, ti dve uri pa se mi zdi bolj smiselno nameniti obravnavi drame in drugim pobralnim dejavnostim. Obravnava bo sestavljena iz štirih delov: 1) uvodna motivacija, skupna obnova vsebine in pogovor o doživljanju; 2) predstavitev avtorice in samostojno raziskovanje o značilnostih drame; 3) pogovor o vsebini drame in debata; 4) pisanje problemskega šolskega eseja. ==== 1. šolska ura: uvodna motivacija in pogovor o doživljanju ob branju drame ==== Prvo šolsko uro obravnave besedila začnem z uvodno motivacijo. Dijakom pokažem prosojnico, na kateri so različni klasični dramski odlomki in jih vprašam, kaj vidijo. Pričakujem, da bodo takoj prepoznali, da gre za dramska besedila, morda bodo nekateri tudi prepoznali naslove dram. Vprašam jih, kako vedo, da gre za dramska besedila. Pričakujem, da bodo govorili o formi dramskega besedila, o zapisu oseb z velikimi tiskanimi črkami, o didaskalijah, dialogu ipd. Nato pokažem sliko odlomka dramskega besedila Simon Semenič, Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Vprašam jih, kaj sedaj vidijo. Pričakujem, da jih večina ne bo vedela, kaj odgovoriti, nekateri pa bodo morda ugibali ali vedeli, da gre za dramsko besedilo. Nato nadaljujemo pogovor o tem, kaj določa dramsko besedilo. Povzamem, da bomo začeli z obravnavo drame Dragice Potočnjak Za naše mlade dame, ki so jo dijaki že prebrali. Dramo uvrščamo v postdramsko dramatiko, zato dijake spodbudim, da so pozorni na elemente, ki bi jih lahko prepoznali kot neklasične. Po uvodni motivaciji nadaljujemo s skupno obnovo dramskega besedila. Za začetek preberem Brinin monolog iz čistega začetka drame, v katerem Brina prizna svoja dejanja. <small>BRINA: Kako me ne razumete? Vzela sem puško in jih postrelila. Vse, ki so prišli iz jezera. … Iz jezera! Konji. … Najprej sta prišla samo dva, ampak ko nista več nehala prihajat, sem vzela puško in ju … Ker sta mi pojedla otroka! Ona pravzaprav. Ona mi ga je, enega za drugim, vse otroke! … Kaj je tu čudnega? Z velikim gobcem ga je … Nisem jih več mogla rodit … Ne, ne razumete! Otroke, ki sem jih rodila, je ona požrla. Kobila! Ogromna, bleščeča, od sonca obžarjena … To je pa ja preprosto razumet. … Prosim, ne odložite slušalke. Strah me je. Ne vem … Pošljite koga. Prosim, ja … Ne, jaz sem v redu. Čisto v redu. … Krvavo pa je, vse je krvavo, ampak … Pa ne od konjev, od nje! Ni hotela umret, plazila se je za mano. … Kaj? Ja. Ne, konje sem pobila v sanjah. V sanjah, ja! … A ne veste, kaj so sanje?! To, kar vam govorim, sem videla v sanjah … Tudi otroci so bili v sanjah. Vsakega, ki sem ga rodila, sem prinesla ven na sonce. Iz jezera sta prišla konja, kobila in konj, in ona mi ga je …Enega za drugim je. Vse. … Zakaj? … V sanjah lahko stokrat, tisočkrat rodiš … Ne, jaz nisem še. … Bo kdo prišel? … Osemnajst, prav danes sem stara … Ja. Ne, ne praznujem. Mislim, praznovala sem, ampak potem se je zgodilo to. … Ja. … Nič si ne zmišljujem. … Ne! Ne! … Poslušaj me, ti pička ušiva, pejt ti mal u …! Pizda, a ne štekaš, da sem u riti?! U težki riti sem, ti me pa tle zajebavaš, pejt u …! Ja! Ja! … Prav, ja, kakor hočeš, hočete … Ja. Ne. Slušalka ji zdrsne iz rok. Čez čas. Res nisem hotela. Nisem. Mogoče sem sanjala. Ne. Počakaj! Počakaj me! (Potočnjak 2010: 297) </small> Dijake vprašam, iz kod je vzet prebrani odlomek in kaj opisuje. Nato dijake spodbudim, da izmenjaje nadaljujejo s kratko obnovo celotne drame. Od njih pričakujem, da sodelujejo pri obnovi besedila in da vsak prispeva s svojimi odgovori. Po obnovi se z učenci pogovorim o občutkih in njihovih doživljanjih med branjem in po branju drame. Želim si, da odgovarjajo čim bolj svobodno in da podelijo, kar želijo. Če potrebujejo spodbudo, jih razdelim v manjše skupine, v katerih si podelijo svoja mnenja in jih potem na kratko predstavijo še celemu razredu. ==== 2. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame ==== Naslednji dve uri namenim obravnavi avtorice Dragice Potočnjak in dela Za naše mlade dame. Začnem s predstavitvijo avtorice, njenega življenja in dela. Osredotočim se na njeno dramatiko in njene značilnosti. Dijaki med tem rešujejo učni list in nanj zapisujejo manjkajoče podatke. Nato se posvetim obravnavi značilnosti drame Za naše mlade dame. Učence razdelim v štiri skupine – vsaka od njih bo samostojno raziskovala eno izmed naslednjih tem: * čas in prostor v drami, * dramski jezik, * dramske osebe, * zgradba drame. Vsaki skupini razdelim izroček z navodili in vprašanji, ki jih usmerjajo k iskanju odgovorov. Z delom nadaljujemo v knjižnici, kjer si lahko učenci po potrebi izposodijo tudi primerjalne drame in drugo literaturo, ki jim bo v pomoč pri iskanju odgovorov. Učence med delom spremljam in sem jim na voljo za pomoč. Navodila skupinam: 1) Značilnosti jezika v drami Za naše mlade dame * Kakšen jezik prevladuje v drami? * Je jezik enoten skozi celotno dramo? Govorijo vsi liki na enak način? * Primerjajte jezik v drami Za naše mlade dame in v Shakespearovi Romeu in Juliji. * Poiščite tri odlomke iz drame Dragice Potočnjak, s katerimi lahko utemeljite svoje odgovore. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. 2) Čas in prostor v drami Za naše mlade dame * Opišite dogajalni čas in prostor v drami. Poiščite odlomke, iz katerih ste lahko razbrali podatke o dogajalnem času in prostoru. Ob predstavitvi jih tudi preberite ali uprizorite. * Kako po vašem mnenju vpliva menjavanje različnih dramskih časov in prostorov na bralca/gledalca? Kakšna je bila vaša izkušnja? * Predstavljajte si, da ste režiserji obravnavane drame. Kako bi ponazorili menjavanje prostorov in časov? 3) Dramske osebe v drami Za naše mlade dame * Označite glavne osebe v drami. * Kdo so stranske osebe? Kako so poimenovane? Kaj menite, zakaj? * V čem se razlikujejo dramske osebe v drami Za naše drage dame od dramskih oseb v Za narodov blagor? * Poiščite po en odlomek za vsako izmed glavnih oseb, ki po vašem mnenju dobro ponazori njene lastnosti. Ob predstavitvi odlomke tudi preberite ali jih uprizorite. 4) Zgradba drame Za naše mlade dame * V koliko dejanj in prizorov je razdeljena drama? * Opišite zgradbo drame. V čem je njena posebnost? * Zakaj menite, da se je avtorica odločila za takšno zgradbo drame? Kako je to vplivalo na vas kot bralce? * Primerjajte zgradbo drame Za naše mlade dame z zgradbo Grumove Goge. ==== 3. šolska ura: o avtorici in drami Za naše mlade dame (nadaljevanje) ==== Naslednjo uro dijaki predstavijo svoje raziskovalno delo v razredu. Sama njihovo delo pozorno spremljam, njihove ugotovitve potrdim in po potrebi dopolnim, ostale dijake pa spodbudim, da si podano snov zapišejo. Po predstavitvah sama naredim sintezo značilnosti obravnavane drame in predstavim značilnosti postdramskega gledališča. ==== 4. šolska ura: pogovor in medpredmetno povezovanje ==== Naslednjo uro se posvetimo vsebini drame, njenemu sporočilu in vprašanjem, ki jih delo odpira. V ta namen k uri povabim tudi učitelja psihologije, ki komentira odgovore dijakov in jih dopolni s svojim znanjem ter izkušnjami. Dijake razdelim v manjše skupine. V skupinah se pogovarjajo o naslednjih vprašanjih: * Kdo so za vas prikazane žrtve v drami? * Na kakšen način Katarina išče pomoč? * Kako se s svojo stisko sooča Brina? * Kako se na Katarinino (in Brinino) stisko odzovejo zunanje osebe? * Bi se po vašem mnenju dalo Brini in Katarini dalo pomagati? Kje bi lahko našli pomoč? Ni nujno, da odgovorijo na vsa vprašanja – izberejo tista, ki se jim zdijo najbolj zanimiva in ki jih najbolj nagovarjajo. Po končanih pogovorih prosim dijake, da svoje odgovore podelijo z razredom. Pomembno je, da se dijaki med seboj poslušajo, da si ne skačejo v besedo in da so spoštljivi do mnenj ostalih. Več časa namenimo vprašanju, pri katerem so dijaki razmišljali o drugih možnostih, kjer bi Brina in Katarina lahko poiskali pomoč. Poudarim, da je Dragica Potočnjak v drami prikazala izjemno tragičen konec, kjer liki niso bili deležni pomoči, ki so jo potrebovali. Z dijaki se pogovarjamo o tem, ali menijo, da se je Katarina lahko komu zaupala ter kako menijo, da je na celotno situacijo vplivalo to, da je svojo stisko zadrževala zase. Dijake poslušam, ko na glas razmišljajo o idejah, kako bi lahko pomagali osebi, ki bi se znašla v takšni ali drugačni stiski. V pouk se vključuje tudi učitelj psihologije, ki spregovori o različnih oblikah zlorab, soočanja z njimi in možnimi oblikami iskanja pomoči. ==== 5. šolska ura: okrogla miza ==== Pogovor iz prejšnje šolske ure nadaljujemo z izpeljavo okrogle mize. Predpostavljam, da so dijaki že seznanjeni s potekom okroglih miz in da jim ne potrebujem dajati posebnih navodil glede izvedbe. Okroglo mizo vodim sama, saj želim, da vsi dijaki sodelujejo z odgovori. Dijakom povem, da bomo pri okrogli mizi razpravljali o treh vprašanjih, za vsako pa bo na voljo 10 minut pogovora. Okrogla miza bo tudi izhodišče za pisanje problemskega šolskega eseja. Predvidevam naslednja vprašanja: # Kaj po vašem mnenju sporoča naslov drame Za naše mlade dame? # Kako drama Za naše mlade dame razkriva pomanjkljivosti institucij, ki bi morale zaščititi žrtve nasilja? Se strinjate s sporočilom, ki ga predaja avtorica drame? # Kako lahko umetnost prispeva k ozaveščanju in odpravi tabuiziranih tem v sodobni družbi? Pričakujem, da vsakemu izraženemu mnenju sledi argument ali utemeljitev na različne načine, ki temeljijo na podatkih iz drame ali lastnemu sklepanju. Sama usmerjam pogovor med udeleženci, si pripravim izhodišča in pazim na časovno ustreznost. Okrogla miza poteka v zbornem jeziku in temelji na kultiviranem ter strpnem dialogu. ==== 6. in 7. šolska ura: problemski šolski esej ==== Obravnavo dela zaključimo z ocenjevanjem, ki ga izvedem s pomočjo pisanja problemskega šolskega eseja. Ta način se mi zdi ustrezen, saj vključuje pridobljeno literarnovedno znanje učencev, hkrati pa dijake spodbuja k argumentiranju svojih stališč, ki so jih dijaki podali in oblikovali že med pogovorom o vsebini drame in potekom okrogle mize. Navodila za problemski šolski esej: Pri pisanju problemskega šolskega eseja si izberite književni problem, ki temelji na podlagi ene izmed obravnavanih tem v drami Za naše mlade dame. Na podlagi izbrane literarne teme in književnega problema postavi vsaj dve hipotezi, ju medsebojno primerjaj, osvetli z različnih zornih kotov, izpelji svoje sklepe in argumentiraj zastavljena stališča. Uporabljaj literarnovedne termine in znanje. Problemski šolski esej naj bo sestavljen iz uvoda, večdelnega jedra in zaključka. Pri tem upoštevajte pravopisna pravila in ustrezen slog pisanja. Teme, med katerimi lahko izbirate, so: * nasilje v družini * pomoč ljudem v stiski * posledice zlorabe Ocena je sestavljena iz več delov: 10 odstotkov ocene predstavlja razprava na prvi in tretji taksonomski ravni, v jedru pridobijo polovico ocene z doseganjem ciljev na vseh taksonomskih ravneh, tretjino predstavlja zaključek eseja, zadnjih 10 odstotkov ocene pa pridobijo z uporabe ustreznega sloga, jezika in zgradbe. (Žbogar 2023: 320–322) == Zaključek == Drama Dragice Potočnjak Za naše mlade dame je zahtevno literarno delo, ki odpira številne tabuizirane in težke teme, kot so spolne zlorabe, nasilje, odvisnosti ter vprašanje smrti. Zaradi kompleksnosti vsebine in postdramskih značilnosti je drama primerna za obravnavo v četrtem letniku gimnazije, kjer so dijaki že dovolj zreli in imajo ustrezno predznanje za kritično in poglobljeno analizo. Ključni cilj obravnave je razvijanje sposobnosti problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja ter primerjanja in vrednotenja besedil. Dijaki naj bi ob tem razvijali tudi komunikacijske veščine, sposobnost argumentacije ter uporabe literarnoteoretičnega znanja. Obravnava drame je zasnovana tako, da dijaki najprej samostojno preberejo besedilo, nato pa sledijo skupna analiza, raziskovanje, pogovor, izvedba okrogle mize in pisanje problemskega šolskega eseja. Posebna pozornost je namenjena občutljivemu in strokovno podkovanemu pristopu k tabuiziranim temam.   == Viri in literatura == Mateja PEZDIRC BARTOL, 2009: Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Zbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, 13.-14. junija 2008. Ur. Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete. Mateja PEZDIRC BARTOL, 2016: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Slavistična revija letn. 64/3. 269–282. Draga POTOČNJAK, 2010: Drame. Ljubljana: Knjižna zadruga. Tomaž TOPORIŠIČ, 2010: Medbesedilnost in medmedijskost sodobne slovenske (ne več) dramske pisave. V: Sodobna slovenska knjiţevnost (1980–2010). Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Alenka ŽBOGAR, 2023: Metoda reševanja književnih problemov in problemski šolski esej v gimnaziji. Slavia Centralis, 16/2, 308–325. DOI: https://doi.org/10.18690/scn.16.2.308- 325.2023 (Dostop: 18. 5. 2025). fk76gz7zsb39pkm42a552nkrb4pwdxf