Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.45.0-wmf.6
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Mbuyisa Makhubo
0
5032
33484
33458
2025-06-19T06:01:34Z
Pereng051
11397
ke suntse setshwantsho
33484
wikitext
text/x-wiki
[[File:Secretary Blinken Visits the Hector Pieterson Memorial with YALI Alumni (52270757445).jpg|thumb|Ausi wa Hector Pieterson ya hlahileng setshwantshong a matha le Mbuyisa Makhubo ya kakasitseng Hector ya lemetseng habohloko]]
'''Mbuyisa Makhubu''' <ref>https://www.brandsouthafrica.com/people-culture/arts-culture/hector-s-sister-tells-the-story-still-38-years-later-01</ref>(ya hlahileng ka la 1957 kapa 1958) ke molwanedi wa tokoloho ya neng ale dilemo di 18 ,ya ileng a nyamela ka 1979,<ref>http://www.theheritageportal.co.za/article/disappeared-june-16-victim-mbuyisa-makhubu-be-honoured</ref>ke emong wa bana ba sekolo sa [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] ya nkileng Hector Pieterson setshwantshong se tummeng sa Sam Nzima ka mora hore a thunngwe nakong ya Pherekano kapa merusu ya Soweto ka 1976.<ref>http://www.iol.co.za/news/politics/mystery-around-june-16-icon-lingers-on-1.243940#.UcIy0tidHMw</ref>
Ka mora hore senepe e phatlalatswe, o ile a hloriswa ke basebeletsi ba tshireletso kapa maponesa , mme a qobellwa ho balehe naheng ya [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] . Mme wa hae, Nombulelo Makhubu, o ile a bolella Komisi ya nnete le Reconciliation hore o fumane lengolo le tswang ho [[Nigeria]] ka 1978, empa o ne a sa utlwa ho yena ho tloha ka nako eo. O hlokahetse ka 2004, ho bonahala a se na tsebo ya se etsahaletseng mora wa hae. Mbuyisa e ne e le e mong wa bahlasedi ba Afrika Borwa ba ileng ba balehela naheng ya Nigeria hang-hang ka mora ketsahalo ya Soweto. E ne e le e mong wa ba bararo ba ileng ba dula sekolong se phahameng sa bodulo Nigeria Borwa-Bophirimela - Kwetliso ya Mmuso ya Lekala, Warri nakong ya selemo sa thuto sa 1976/77. Empa bohle ba ile ba hloleha ho rarolla, mme ba ile ba falla pele ho selemo.
2013, ho boletse hore monna, Victor Vinnetou, ya ileng a kwallwa tjhankaneng Canada ka dilemo tse robedi tse fetileng mabapi le ho falla ha hae ke Makhubu diteko tsa mafu di ile tsa etswa ho netefatsa hore na monna enwa ke Mbuyisa Makhubo. Hamorao ho ile ha tlalehwa hore diteko tsa DNA ha di a ka tsa tiisa hore monna eo ke Makhubu, ho swetseha ha lelapa la Makhubu, le hoja tlhahlobo ya DNA e tlalehilwe hore e entswe ho setho sa malapa ntle le dikamano tsa madi ho batswadi ba babedi.
Ho tloha ka 2020, ho ntse ho sa tsejwe hore na o hokae.Selemong sona seo, sengolwa sa dikarolo tse nne se bitswang "Through The Cracks", se ileng sa lokollwa ka sehopotso sa bo 44 sa merusu ka la 16 Phuptjane 2020, se fane ka dintlha tse neng di sa tsejwe ka bophelo ba Makhubu. Ho boetse ho tlalehwa hore letlapa la sehopotso sa Makhubu le tla hlongwa ka la 16 Phuptjane 2020.
== Ho bala hape ==
* Davie, Lucille. "Hector Pieterson o Fumana Sehopotso sa Hae." [https://web.archive.org/web/20070519061318/http://www.joburg.org.za/october/hector.stm Websaete ea Motse oa Johannesburg]
* Davie, Lucille. "Letsatsi la Hector Pieterson le shoele." [http://www.safrica.info/ess_info/sa_glance/history/hector-pieterson.htm SA Web Directory]
== Litlhahiso ==
{{Reflist}}
[[Category:Batho]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
bsaqlcdxc9eg6z61m3ksk6q0jpfcaja
Botjhaba ba Aforika Borwa
0
9851
33486
33337
2025-06-19T08:00:04Z
KeMosotho
11078
33486
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag of South Africa.svg|thumb|Folakga ya Aforika Borwa]]
'''Aforika''' Borwa ke naha e tsebahalang ka ho ba le merabe le meetlo e fapaneng. Naheng ena, ho sebediswa [[Dipuo tsa Afrika Borwa|dipuo]] tse leshome le metso e mmedi tsa semmuso. Dipuo tsena di bontsha [[merabe]] le meetlo e fapaneng.<ref>https://southafrica.co.za/st/tumelo-le-meetlo-ya-basotho.html</ref> Dipuo tsena di sebediswa ka mehla mme batho ba merabe e fapaneng ba sebedisa dipuo tsa bona ho kgaba le ho tswellisa meetlo ya bona pele.<ref name=":1">{{Cite web |last=Harber |first=Leigh-Anne |date=2024-12-06 |title=South African Culture and Traditions |url=https://www.africantravelconcept.com/south-african-culture-and-traditions/ |access-date=2025-05-14 |language=en-US}}</ref> Se kgethollang Aforika Borwa ke tlhompho ya yona e sa thekeseleng bakeng sa merabe le meetlo e fapaneng.
'''Aforika''' Borwa e na le [[Diporofensi tsa Afrika Borwa|diporofense]] tse robong mme porofenseng ka nngwe e na le dipuo tsa teng tse ka sehloohong tse buuwang. [[Mmuso wa Aforika Borwa]] o hatella paballo le phahamiso ya dipuo tsa matswallwa. Boiteko bo ntse bo tswellapele ho netefatsa hore dipuo tsena di sebediswa dikolong le ho sebediswa maemong a semmuso<ref name=":2">{{Cite web |date=2023-12-07 |title=South Africa Culture And History {{!}} The Grown-Up Travel Company |url=https://grownuptravel.co/south-africa-culture-and-history/ |access-date=2025-05-14 |website=grownuptravel.co |language=en-GB}}</ref>.
== Meetlo e fapaneng ==
[[File:South African Braai.jpg|thumb|Peso nama]]
'''Ka''' letsatsi la Setso (24 Lwetse) merabe e fapaneng e keteka [[Setso le nalane ya aforika|setso]] sa bona ka ho apara meaparo ya setso, ho pheha [[:en:African_cuisine|dijo tsa setso]], le ho mamela mmino wa setso<ref name=":2" />, mme kgwedi ya [[Lwetse]] ke kgwedi ya ho keteka setso. [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] ke moo meetlo e sa pheleng feela hammoho; empa e atleha hammoho. Ka letsatsi la Setso hangata ho beswa nama.Peso nama<ref>https://redcarnationhotels.com/discover/delicious-dining/the-history-of-braai-in-south-africa</ref> ke moetlo o ratwang wa Aforika Borwa, ha se tsela feela ya ho pheha - ke ketsahalo ya setjhaba, e kopanyang ba lelapa le metswalle ho sa tsotellehe hore na ke ba merabe ofe kapa ofe<ref name=":1" />.
'''Ho''' na le dibaka tse bontshang histori tse ngata Aforika Borwa tse bontshang meetlo e fapaneng ya Aforika Borwa<ref>{{Cite web |date=2025-05-12 |title=South Africa - Afrikaans Lit, Poetry, Novels {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa/Afrikaans-literature |access-date=2025-05-14 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>. Kgweding ya Aforika (Motsheanong) Aforika Borwa le Aforika ka bophara di keteka meetlo ya bona mme di hopola ho thehwa ha Mokgatlo wa Kopano ya Aforika ([https://au.int/ Organisation of African Unity (OAU)])<ref>{{Cite web |title=Africa Month 2024 {{!}} South African Government |url=https://www.gov.za/AfricaMonth2024 |access-date=2025-05-14 |website=www.gov.za}}</ref>. Batho ba Aforika Borwa ba tsoteha ka ditsela tse ngata hape ba motlotlo haholo ka meetlo ya bona.
== Mehlodi ==
<references />
[[Category:Meetlo ya Afrika Borwa]]
bi2b6lmtwpqyywnmr7y0p4nmle36qzk
Ho Keteka Letsatsi la Afrika: Ho Tlotla Bonngwe, Setso, le Tswellopele
0
9865
33485
33477
2025-06-19T07:53:19Z
KeMosotho
11078
Inserted subheadings
33485
wikitext
text/x-wiki
[[File:Africa (orthographic projection).svg|thumb|Kontinente ya Afrika]]
'''Letsatsi''' la Afrika, le ketekwa selemo le selemo ka la 25 Motsheanong, le hopotsa ho thehwa ha [[:en:Organisation_of_African_Unity|Mokgatlo wa Bonngwe ba Afrika]] (OAU) ka 1963, o tsejwang kajeno e le Mokgatlo wa Kopano ya Afrika (AU). Ke letsatsi la ho keteka bonngwe ba Afrika, ho lokolloha ho bokoloniale, le boitlamo ba kontinente ho ntshetsopele ya kahisano, [[dipolotiki]] le moruo. Letsatsi lena le ketekwa ka diketsahalo tsa setso, dipuo, le mesebetsi e fapaneng ho phatlalla le kontinente le hara setjhaba sa maAfrika lefatsheng lohle<ref name=":0">{{Cite web |date=2023-05-05 |title=What Africa Month is and how to post about it — in 200 words or less |url=https://www.mediaupdate.co.za/social/153846/what-africa-month-is-and-how-to-post-about-it--in-200-words-or-less |access-date=2025-05-28 |website=Media Update |language=en}}</ref><ref name=":1">https://www.gov.za/blog/africa-month-opportunity-africa-rewrite-its-future</ref>.
=== Ho tlotla setso ===
'''Letsatsi''' la Afrika ha se ketsahalo feela ya histori, empa ke letshwao la boikgantsho ba boitsebiso le lefa la maAfrika. Ho tloha meloding ya mmino le motjeko wa setso ho ya ho tlhasimolloho ya [[:en:African_art|bonono]], dingolwa le feshene, letsatsi lena le bontsha botle le phapang ya ditso tsa Afrika. Ke nako hape ya ho nahana ka katleho ya Afrika ho tsa thuto, saense, thekenoloji le puso, ha ho ntse ho amohelwa mesebetsi e sa ntseng e hlokahala ho fedisa bofuma, ho aha kgotso, le ho fihllela tekano ya banna le basadi<ref name=":2">{{Cite web |title=Africa Month: Celebrating the Journey of African Unity |url=https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/africa-month-celebrating-the-journey-of-african-unity |access-date=2025-05-28 |website=www.southafricanculturalobservatory.org.za}}</ref>.
=== Ho tlotla tswellopele ===
'''Dinaheng''' tse ngata tsa Afrika, kgwedi yohle ya Motsheanong e sebediswa ho totobatsa [[:en:History_of_science_and_technology_in_Africa|dikatleho tsa Afrika]] le ho buisana ka ditaba tse amang kontinente. Dikolo, diyunivesithi le mekgatlo ya setjhaba di tshwara dikopano, dipontsho le diketsahalo tsa setso tse matlafatsang kutlwisiso e tebileng ya histori ya Afrika le ditabatabelo tsa yona tsa kamoso. Boiteko bona bo thusa ho ruta meloko e metjha le ho e kgothalletsa ho ba le boikgantsho le boikarabello ba ho aha Afrika e betere<ref name=":0" /><ref name=":2" />.
Letsatsi la Afrika ke pitso ya bonngwe, mamello le tshebetso e kopanetsweng. Le hopotsa maAfrika le lefatshe ka bophara hore le ha ho na le diphephetso, moya wa tshebedisanommoho le tswellopele o ntse o le matla. Ka ho amohela [[:en:History_of_Africa|histori]] ya rona e arolelanweng le pono e le nngwe, Afrika e ka tswellapele ho phahama le ho nka sebaka sa yona se loketseng lefatsheng<ref name=":1" />.
== Mehlodi ==
[[Category:Bongwe ba Afrika]]
nyexciq2hx4lmacd2sroawjdbgcjukj